Predlog skupne resolucije - RC-B9-0124/2024Predlog skupne resolucije
RC-B9-0124/2024
Evropski parlament

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o ruski aferi: obtožbe o vmešavanju Rusije v demokratične procese v Evropski uniji

7.2.2024 - (2024/2548(RSP))

v skladu s členom 132(2) in (4) Poslovnika,
ki nadomesti naslednje predloge resolucij:
B9‑0124/2024 (Verts/ALE)
B9‑0125/2024 (S&D)
B9‑0127/2024 (Renew)
B9‑0128/2024 (ECR)
B9‑0130/2024 (PPE)

Michael Gahler, Sandra Kalniete, Javier Zarzalejos, Željana Zovko, Vladimír Bilčík, Rasa Juknevičienė, Andrius Kubilius, Dolors Montserrat, Dace Melbārde
v imenu skupine PPE
Andreas Schieder
v imenu skupine S&D
Nathalie Loiseau, Petras Auštrevičius, Malik Azmani, José Ramón Bauzá Díaz, Jordi Cañas, Claudia Gamon, Vlad Gheorghe, Ivars Ijabs, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Karin Karlsbro, Karen Melchior, Maite Pagazaurtundúa, María Soraya Rodríguez Ramos, Ramona Strugariu, Dragoş Tudorache, Hilde Vautmans, Adrián Vázquez Lázara
v imenu skupine Renew
Sergey Lagodinsky
v imenu skupine Verts/ALE
Beata Szydło, Ryszard Czarnecki, Anna Fotyga, Roberts Zīle, Joachim Stanisław Brudziński, Patryk Jaki, Adam Bielan, Witold Jan Waszczykowski, Eugen Jurzyca, Jacek Saryusz‑Wolski, Beata Mazurek, Anna Zalewska, Elżbieta Kruk
v imenu skupine ECR
Fabio Massimo Castaldo


Postopek : 2024/2548(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
RC-B9-0124/2024
Predložena besedila :
RC-B9-0124/2024
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

Resolucija Evropskega parlamenta o ruski aferi: obtožbe o vmešavanju Rusije v demokratične procese v Evropski uniji

(2024/2548(RSP))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju svojega sklepa z dne 13. septembra 2023 o spremembah Poslovnika Evropskega parlamenta za krepitev integritete, neodvisnosti in odgovornosti[1],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. julija 2023 o priporočilih za reformo pravil Evropskega parlamenta o preglednosti, integriteti, odgovornosti in boju proti korupciji[2],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2023 o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah[3],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2022 o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah[4],

– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o odnosih med EU in Rusijo, zlasti tiste z dne 23. novembra 2022 o uvrstitvi Ruske federacije med države, ki podpirajo terorizem[5],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. septembra 2019 o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope[6],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2024 o evropski zgodovinski zavesti[7],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. marca 2022 o ruski agresiji proti Ukrajini[8],

– ob upoštevanju poročila Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) z dne 23. januarja 2024 z naslovom 2. poročilo ESZD o tujem manipuliranju z informacijami in grožnjah vmešavanja – okvir za mrežno obrambo,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. decembra 2023 o obrambi demokracije (COM(2023)0630),

– ob upoštevanju predloga Komisije z dne 12. decembra 2023 za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi harmoniziranih zahtev glede preglednosti zastopanja interesov, ki se izvaja v imenu tretjih držav, na notranjem trgu in spremembi Direktive (EU) 2019/1937 (COM(2023)0637),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. decembra 2020 o akcijskem načrtu za evropsko demokracijo (COM(2020)0790),

– ob upoštevanju pravnega načela domneve o nedolžnosti,

– ob upoštevanju Poslovnika Evropskega parlamenta in Kodeksa ravnanja za poslance Evropskega parlamenta,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. septembra 2021 o ustanovitvi neodvisnega organa EU za etiko, da bi povečali preglednost in integriteto v institucijah EU[9],

– ob upoštevanju člena132(2) in (4) Poslovnika,

A. ker tuje vmešavanje, manipuliranje z informacijami in dezinformiranje pomenijo hudo kršitev univerzalnih vrednot in načel, na katerih temelji Unija, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, enakost, solidarnost, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracija in pravna država; ker je zaupanje v integriteto Parlamenta in pravno državo bistveno za delovanje evropske demokracije;

B. ker obstajajo dokazi o ruskem vmešavanju in manipuliranju v številnih demokracijah, pa tudi o ruski praktični podpori ekstremističnim silam in radikalnim subjektom, da bi spodbudili destabilizacijo Unije;

C. ker je Posebni odbor o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah, podrobno razkril prizadevanja in operacije, ki jih Rusija izvaja z namenom infiltracije, vplivanja in poseganja v evropske demokracije in institucije EU; ker je Evropski parlament postal bolj pozoren pri odzivanju na tuje vmešavanje; ker pa je treba za zagotovitev učinkovite zaščite pred neprimernim zunanjim vplivom sprejeti bolj čvrste ukrepe in notranje reforme;

D. ker Rusija za uresničevanje svojih ciljev uporablja široko paleto taktik hibridnega vojskovanja kot del širše strategije za spodkopavanje pravilnega delovanja evropskih demokratičnih procesov; ker je bila uporaba tujega vmešavanja in manipuliranja z informacijami kot sredstva za razdor v demokratičnih družbah predhodnica neizzvane ruske vojaške agresije proti Ukrajini in se je od takrat povečala; ker so rusko širjenje dezinformacij prek tradicionalnih medijskih hiš in družbenih medijev, zajemanje elit, hekerski napadi na kandidate na volitvah in kibernetski napadi dosegli doslej največje razsežnosti;

E. ker je sistematično ponarejanje zgodovine že desetletja del ruskega informacijskega vojskovanja;

F. ker Kremelj uporablja obsežno mrežo vplivnih akterjev po vsej EU, ki so vplivali na volilne procese in politike na ključnih strateških področjih, kot je energetska infrastruktura; ker se ti vplivni akterji dejavno usmerjajo na vsa področja javnega življenja, zlasti kulturo, zgodovinski spomin, medije in verske skupnosti, pa tudi politike in njihove družine; ker je več deset preiskav dokazalo povezave med vidnimi – aktivnimi ali upokojenimi – evropskimi političnimi in javnimi akterji ter Kremljem;

G. ker še vedno prihaja do razkritij, da so se pred 24. februarjem 2022 in po njem politične dejavnosti in politiki v Evropski uniji financirali iz virov zunaj EU, zlasti iz Rusije; ker to financiranje ogroža integriteto demokratičnih procesov v državah članicah EU in ker je treba to temeljito preiskati, da bodo vpleteni za to odgovarjali; ker je Kremelj financiral in podpiral tudi več skrajno desnih strank v Evropi ter med drugim leta 2013 stranki Marine Le Pen omogočil, da je pri ruski banki najela posojilo v znesku 9,4 milijona EUR; ker so odtlej Marine Le Pen in člani njene stranke ob več priložnostih izrazili Kremlju naklonjena stališča;

H. ker je Rusija vzpostavila stike s strankami, osebnostmi in gibanji, da bi se oprla na akterje v institucijah Unije in jih uporabila za legitimizacijo ruskih stališč, podporo gibanjem za neodvisnost in posredniškim vladam ter za omilitev sankcij in ublažitev posledic mednarodne osamitve; ker poslanci Evropskega parlamenta iz nekaterih političnih skupin in nekaj samostojnih poslancev v Parlamentu širijo očitno prokremeljsko propagando;

I. ker so neodvisne medijske hiše 29. januarja 2024 predstavile konkretne dokaze, da je poslanka Evropskega parlamenta Tatjana Ždanoka vsaj od leta 2004 do leta 2017 morda delovala kot obveščevalka za peti oddelek zvezne varnostne službe (FSB) Ruske federacije;

J. ker so bila njena dejanja opisana, kot da naj bi vključevala politično zagovorništvo Ruske federacije, organizacijo dogodkov in zagotavljanje informacij o notranjem delovanju Parlamenta; ker je na podlagi preiskovalnega poročanja mogoče sklepati, da je zadevna poslanka od svojih sogovornikov vsaj enkrat zahtevala plačilo za kritje stroškov, povezanih z opravljenimi storitvami;

K. ker se te obtožbe med drugim opirajo na to, kar opisujejo kot razkrite izmenjave elektronske pošte med to poslanko in dvema osebama, odgovornima za stike z njo, iz petega oddelka FSB od 3. oktobra 2005 naprej;

L. ker je bila zadevna poslanka Evropskega parlamenta poznana po svojih proruskih stališčih in je stalno širila protilatvijski in protievropski diskurz ves čas svojega mandata poslanke Evropskega parlamenta, vključno z njenim nasprotovanjem obstoju Latvije kot suverene države in njenim zavračanjem obsodbe ruske invazije na Ukrajino; ker je poleg tega znano, da je politično ravnanje te poslanke Evropskega parlamenta zelo problematično, saj je med drugim leta 2014 sodelovala pri obisku za opazovanje referenduma na Krimu, ki ga je zasedla Rusija, leta 2016 se je udeležila obiska sirskega diktatorja Bašarja Al Asada, sodelovala pa je tudi v prokremeljskih propagandnih televizijskih programih v Moskvi; ker je poslanka namerno dajala vtis, da je ta potovanja opravila v imenu Evropskega parlamenta ali EU; ker je zadevna poslanka Evropskega parlamenta organizirala in promovirala dogodke v Evropskem parlamentu s Kremlju naklonjenimi predstavniki iz regij Doneck in Lugansk pred njihovo nezakonito priključitvijo; ker naj bi njene dejavnosti pogosto sponzorirale „slamnate skupine“, ki jih financira Kremelj, kot je fundacija Ruski mir; ker so ta poslanka in drugi poslanci Evropskega parlamenta organizirali javne prireditve in potovali v Litvo, da bi demonstrirali v podporo nekdanjemu diplomatu in politiku ter litovskemu državljanu Algirdasu Paleckisu, ki je bil obsojen zaradi vohunjenja za Rusijo;

M. ker časopisi v svojem poročanju že dolgo opozarjajo na stike in tesne osebne odnose med separatisti v Kataloniji, vključno z organi vlade avtonomne skupnosti Katalonije, in Kremljem; ker Rusija s tem, ko goji stike in odnose, poskuša okrepiti politični in gospodarski vpliv, da bi destabilizirala demokracijo v Evropski uniji; ker je preiskovalno sodišče št. 1 v Barceloni, ki je pristojno za preiskavo zadeve Voloh, v kateri so z Rusijo med drugim povezani nekdanji predsednik Katalonije in njegovi bližnji, nedavno podaljšalo preiskavo za šest mesecev;

N. ker je bila zadevna poslanka Evropskega parlamenta izključena iz svoje politične skupine in je zdaj samostojna poslanka; ker je ta poslanka pridobila podporo nekaterih drugih poslancev Evropskega parlamenta, katerih javna stališča do mednarodnih vprašanj so podobna njenim;

O. ker je predsednica Evropskega parlamenta po razkritjih takoj napovedala začetek notranje preiskave, vključno s predložitvijo zadeve posvetovalnemu odboru za ravnanje poslancev; ker je preiskava še v teku; ker morebitne sankcije v skladu s Poslovnikom vključujejo izgubo pravice do dnevnic, začasno prepoved sodelovanja pri vseh ali nekaterih dejavnostih Parlamenta in omejitve pravice do dostopa do zaupnih ali tajnih podatkov; ker je latvijska varnostna služba napovedala, da bo obtožbe preiskala;

P. ker zadevna poslanka Evropskega parlamenta ni edini poslanec Evropskega parlamenta, ki je sodeloval v dejavnostih, kot so lažne misije za opazovanje volitev na ozemljih, ki jih je zasedla Rusija, in ustvarjanje zmede glede uradnih misij Evropskega parlamenta; ker je bilo več poslancev Evropskega parlamenta kaznovanih zaradi te kršitve v skladu s postopkom skupine za podporo demokraciji in usklajevanje volitev; ker so ti obiski sistematično potekali v Rusiji in na ozemljih, ki jih je zasedla Rusija;

Q. ker obstajajo poročila o primerih, ko so poslanci Evropskega parlamenta uporabljali sredstva Parlamenta za zagovarjanje in promocijo dejavnosti, ki so neposredno ali posredno povezane s primeri tujega vmešavanja, na primer decembra 2022, ko je beloruski državni propagandni kanal STV dobil dostop do prostorov Parlamenta in snemalnega studia VoxBox v Parlamentu, zaradi česar je več poslancev Evropskega parlamenta prostore Parlamenta uporabilo za ustvarjanje dezinformacijskih vsebin v podporo Kremlju in proti EU;

R. ker je ruska vladajoča stranka Edinaja Rosija (Združena Rusija) leta 2016 podpisala sporazum o sodelovanju z avstrijsko skrajno desno Svobodnjaško stranko (FPÖ), v katerem poziva k tesnejšemu sodelovanju med obema strankama ter k močnejšim političnim in gospodarskim povezavam med Dunajem in Moskvo; ker je bil ta sporazum podpisan v navzočnosti poslanca Evropskega parlamenta iz stranke FPÖ, ki je od takrat večkrat pozval k omilitvi sankcij EU proti Rusiji in širil prokremeljske dezinformacije;

S. ker je nemško ministrstvo za zunanje zadeve razkrilo obsežno dezinformacijsko kampanjo na platformi X, ki naj bi jo organizirala Rusija in katere cilj je bilo manipuliranje z javnim mnenjem; ker so ugledni nemški mediji razkrili, da je bil uslužbenec poslanca nemškega zveznega parlamenta iz stranke Alternative für Deutschland (AfD) oseba za stike z rusko zvezno varnostno službo (FSB);

T. ker nekateri poslanci Evropskega parlamenta že več let zaposlujejo ruske državljane, ki podpirajo Putinov režim, in sicer kot praktikante, akreditirane parlamentarne pomočnike in svetovalce skupin, s tem pa niso prenehali niti po začetku ruske vojaške agresije proti Ukrajini; ker je v letih 2018 in 2019 Jelizaveta Peskova, hči Dmitrija Peskova, tiskovnega predstavnika Vladimirja Putina, delala kot praktikantka pri poslancu Evropskega parlamenta;

U. ker je Parlament po razkritju primera Katargate septembra 2023 posodobil in znatno okrepil svoj notranji okvir za integriteto, med drugim s poglobljeno revizijo Poslovnika Parlamenta, Kodeksa ravnanja za poslance Evropskega parlamenta in ustreznih sklepov predsedstva;

V. ker je leto 2024 prelomno volilno leto, v katerem se bo poleg evropskih volitev, ki bodo potekale od 6. do 9. junija, v državah članicah izvedlo več predsedniških, državnih, lokalnih in regionalnih volitev; ker bodo evropske volitve leta 2024 verjetno posebna tarča dezinformacijskih kampanj na lokalni in regionalni ravni ter ravni EU;

1. izraža popolno ogorčenje in globoko zaskrbljenost, ker si Rusija nenehno prizadeva spodkopati evropsko demokracijo; je zgrožen nad verodostojnimi poročili, ki razkrivajo prizadevanja Rusije, da bi z novačenjem poslancev Evropskega parlamenta kot akterjev vplivanja razdelila evropske državljane ter sistematično ustvarjala sistem odvisnosti prek evropskih političnih strank, ki nato delujejo kot razširjevalke kremeljske propagande; opozarja, da si Rusija z dolgoročno strategijo tujega vmešavanja prizadeva spodkopati in dokončno uničiti demokracijo v Evropi; opozarja na Putinova prizadevanja, da bi popolnoma odpravil vse oblike demokracije v Rusiji, in poudarja, da je treba to razumeti kot svarilo in da se na Putinove dolgoročne cilje ne sme gledati z ravnodušnostjo, temveč se je treba s temi ruskimi poskusi vmešavanja spoprijeti izjemno resno; poudarja, da ta taktika ne sme ostati brez posledic; ponovno poziva države članice, naj še naprej razvijajo in izboljšujejo svežnje sankcij, sprejete proti Ruski federaciji, ter odpravijo vrzeli pri izvrševanju veljavnih omejevalnih ukrepov;

2. nedvoumno obsoja nepretrgana ruska prizadevanja za zlorabo in potvarjanje zgodovinskega spomina na najbolj tragična obdobja v Evropi, kot je teror nacističnega režima, da bi poskusila upravičiti svojo sedanjo brutalno, nezakonito in nehumano agresijo ter ekspanzionistično politiko;

3. izraža globoko zaskrbljenost zaradi poročil, da je poslanka Evropskega parlamenta Tatjana Ždanoka morda delovala kot obveščevalka za peto službo ruske zvezne varnostne službe, medtem ko je bila tudi poslanka Evropskega parlamenta; poudarja, da bi obveščevalec ruske zvezne varnostne službe, ki ima dostop do ugodnosti in informacij kot poslanec Evropskega parlamenta, predstavljal resno grožnjo za varnost in demokracijo v Uniji; poudarja, da morajo Evropski parlament in latvijski organi to obvezno temeljito raziskati, da bi nemudoma določili ustrezne sankcije in kazenske postopke;

4. poudarja, da je bila ta poslanka Evropskega parlamenta izključena iz svoje politične skupine zaradi razlogov, povezanih z njenimi stališči glede Rusije in Ukrajine, in je zdaj samostojna poslanka; poudarja, da velika večina poslancev Evropskega parlamenta ne deli njenih pogledov in da so nadvse prepričljivo obsodili rusko nezakonito invazijo na Ukrajino, njeno uporabo taktike hibridnega vojskovanja proti evropski demokraciji ter druge agresivne in protidemokratične politične odločitve zadnjih let; kljub temu ugotavlja, da je majhno število evropskih poslancev sodelovalo v akcijah skupaj z omenjeno evropsko poslanko, pri čemer so izražali podobna stališča in se odkrito postavili na stran Rusije;

5. se zavezuje, da bo zagotovil polno podporo latvijskim oblastem ter z njimi sodeloval pri preiskavi ravnanja te poslanke Evropskega parlamenta; poziva pristojne organe k preiskavi, ali je zadevno poslanko Evropskega parlamenta mogoče kazensko preganjati na podlagi kazenskega prava, in ostaja pripravljen zagotoviti svojo polno podporo in sodelovanje v zvezi s tem;

6. pozdravlja predložitev zadeve v zvezi z omenjeno poslanko Evropskega parlamenta posvetovalnemu odboru o ravnanju poslancev; se zavezuje, da bo v celoti izvajal svoj veljavni notranji okvir sankcij; ugotavlja, da so domnevna dejstva nastala pred nedavno reformo okvira Evropskega parlamenta za integriteto; meni, da pravila sama po sebi ne bi preprečila domnevnega obsojanja vrednega ravnanja poslanke Evropskega parlamenta; je kljub temu pripravljen nadalje oceniti in izboljšati delovanje in sankcioniranje na podlagi okvira Evropskega parlamenta za integriteto, ki je bil okrepljen po zadevi Katargate;

7. podpira preiskave, ki so v teku, vendar opozarja, da je treba spoštovati dolžno postopanje, vladavino prava in temeljne pravice; ponovno poudarja, da se političnih izbir ne sme kriminalizirati in da se poslancev Evropskega parlamenta ne sme dodatno omejevati pri izražanju lastnih mnenj med izvajanjem njihovega zakonitega mandata;

8. opozarja na druge primere poslancev Evropskega parlamenta, ki zavestno služijo interesom Rusije; poudarja, da dejavnosti teh poslancev Evropskega parlamenta ogrožajo varnost, verodostojnost in demokratično odpornost EU; izraža globoko zaskrbljenost zaradi povezav, ki jih je ta poslanka Evropskega parlamenta morda imela z drugimi poslanci Evropskega parlamenta, in odločno obsoja vse notranje usklajene poskuse za uveljavljanje politične agende Kremlja v Evropskem parlamentu; meni, da je nujno takoj izvesti temeljito notranjo preiskavo, da bi ocenili vse možne primere tujega vmešavanja Rusije in druge vrste zlonamernega vmešavanja v delo Evropskega parlamenta;

9. je še zlasti zaskrbljen zaradi nedavnih poročil, da ruske oblasti posebej nagovarjajo skrajno desničarske politične stranke in akterje v različnih državah EU, zlasti v Nemčiji in Franciji, da bi spodkopale javno podporo Ukrajini po obsežni ruski invaziji leta 2022; poudarja resnost povezav Rusije s strankami in politiki v Uniji ter njeno obsežno vmešavanje v separatistična gibanja na evropskih ozemljih;

10. ponovno izraža ogorčenost zaradi rednih razkritij obsežnega ruskega financiranja političnih strank, politikov, uradnikov in gibanj v več demokratičnih državah z namenom vmešavanja v njihove notranje procese in pridobivanja vpliva nanje; priznava, da velika večina držav v celoti ali delno prepoveduje donacije iz tujine za politične stranke in kandidate; izraža zaskrbljenost zaradi povezav Rusije z več političnimi strankami in politiki v EU; opozarja, da so ruski akterji tudi v primerih, ko zakon omejuje vire političnega financiranja, našli načine za izogibanje tem omejitvam in so svojim zaveznikom nudili podporo z najemanjem posojil pri tujih bankah (denimo v primeru stranke Front national leta 2016), zagotavljanjem pogodb o nakupu in poslovnih sporazumov (kot v obtožbah, o katerih sta 17. maja 2019 poročala Der Spiegel in Süddeutsche Zeitung v zvezi s stranko FPÖ, Buzzfeed in L’Espresso pa 10. julija 2019 v zvezi s stranko Lega per Salvini Premier) ter podpiranjem finančnih dejavnosti (kot so poročali britanski mediji v zvezi s kampanjo Leave.eu);

11. je zelo zaskrbljen zaradi domnevnih odnosov med katalonskimi separatisti in rusko vlado; ugotavlja, da bi bilo rusko vmešavanje v Kataloniji, če bi se potrdilo, del širše ruske strategije za spodbujanje notranje destabilizacije in neenotnosti EU; izraža globoko zaskrbljenost zaradi obsežnih kampanj dezinformiranja, ki jih Rusija izvaja v Kataloniji, ter domnevnih poglobljenih stikov in številnih srečanj med agenti, odgovornimi za rusko vmešavanje, in gibanjem za neodvisnost; poziva pristojne sodne organe, naj učinkovito preiskujejo povezave poslancev Evropskega parlamenta, ki so domnevno povezani s Kremljem, ter ruske poskuse destabilizacije in vmešavanja v EU in njenih državah članicah; obžaluje vse napade na sodnike, ki preiskujejo morebitne dejavnosti vmešavanja;

12. odločno obsoja nedavni incident na Slovaškem, in sicer provokacijo ruske zunanje obveščevalne službe, ki je v času predvolilnega molka objavila izjavo, v kateri je podvomila v integriteto volilnega procesa Slovaške republike; je zaskrbljen zaradi vidne in neposredne vloge ruske diplomacije v slovaškem javnem in političnem življenju po parlamentarnih volitvah septembra 2023;

13. odločno obsoja obsežno kampanjo dezinformiranja, ki jo je razkrilo nemško ministrstvo za zunanje zadeve in ki naj bi jo na platformi X organizirala Rusija, da bi manipulirala z javnim mnenjem v Nemčiji;

14. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da X ne upošteva več prostovoljnega kodeksa ravnanja glede dezinformacij; je zaskrbljen zaradi širjenja dezinformacij in nezakonitih vsebin na platformi;

15. ponavlja svoje prejšnje stališče, da so zaradi izjemne narave ruskega tujega vmešavanja potrebna posebna prizadevanja nacionalnih institucij in institucij EU, tudi Evropskega parlamenta, da bi se prepoznala, obravnavala in premagala ta konkretna grožnja;

16. odločno obsoja zaskrbljujoče razkritje uglednih nemških medijskih hiš, ki so razgrnile dejstvo, da je bil uslužbenec, povezan s stranko AfD in s poslancem v nemškem zveznem parlamentu, prepoznan kot oseba za stike z FSB, kar vzbuja resne pomisleke glede morebitnega tujega vpliva v nemškem političnem prostoru;

17. opozarja, da je tuje vmešavanje sistemska grožnja, proti kateri se je treba odločno boriti; poudarja, da hibridno vojskovanje ter tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje niso le zunanjepolitični vprašanji, temveč dejansko ogrožajo temelj naših demokracij; poziva institucije EU, naj sprejmejo stalen medsektorski pristop za učinkovitejši boj proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju; meni, da vmešavanje v volitve v eni državi članici vpliva na celotno EU, saj lahko vpliva na sestavo institucij EU; meni, da nacionalni organi teh groženj ne morejo obravnavati z delom v izolaciji ter da zasebni sektor s samoregulacijo ne more rešiti vsega; pozdravlja delo, ki ga je opravila Evropska služba za zunanje delovanje s svojim drugim poročilom o tujem manipuliranju z informacijami in grožnjah vmešavanja, objavljenem 23. januarja 2024; ostaja odločen, da bo se bo še naprej boril proti tujemu vmešavanju v EU v prihodnjih letih, med drugim prek posebnega parlamentarnega organa;

18. še naprej odločno podpira prizadevanja za izboljšanje in izvrševanje pravil, ki ščitijo integriteto te institucije kot stebra evropske demokracije; meni, da obtožbe v zvezi s to poslanko kažejo, da je treba izboljšati varnostno kulturo v Evropskem parlamentu; poziva, naj se pozornost na najvišji politični in upravni ravni nameni priporočilom za reformo pravil Evropskega parlamenta o preglednosti, integriteti, odgovornosti in boju proti korupciji, ki so bila sprejeta 13. julija 2023, in poziva k celovitemu izvajanju predlaganih ukrepov, vključno z obveznim in rednim varnostnim usposabljanjem in usposabljanjem na področju integritete za poslance in uslužbence Evropskega parlamenta, ustreznim varnostnim preverjanjem in okrepljenim preverjanjem uslužbencev, zlasti tistih, ki se udeležujejo sestankov brez navzočnosti javnosti; poziva k strožjemu nadzoru organizacije prireditev, povabil zunanjih gostov v Parlament in dostopa do komunikacijskih platform Parlamenta; poziva nacionalne organe, naj se držijo postopkov in skupnega časovnega okvira, kadar se jih zaprosi za varnostno preverjanje poslancev in uslužbencev Parlamenta, pa tudi drugih oseb, povezanih z institucijami EU; je trdno prepričan, da se sredstva Parlamenta, kot so sponzoriranje prireditev in potovanj, odobritev dostopa do snemalnih studiev in drugih komunikacijskih platform ter financiranje komunikacijskih projektov političnih skupin ali poslancev Evropskega parlamenta, ne smejo uporabljati za spodkopavanje vrednot EU ali za razširjanje sovražnih informacij s strani avtoritarnih režimov;

19. znova izraža podporo čimprejšnji ustanovitvi neodvisnega organa za etiko v skladu s svojo resolucijo z dne 16. septembra 2021; poziva vse institucije EU, naj povečajo svoje ambicije glede ustanovitve tega organa;

20. poziva sekretariat registra EU za preglednost, naj v skladu s sklepom Sveta z dne 3. junija 2022 o omejevalnih ukrepih prepove vse subjekte, ki imajo neposredne ali posredne odnose z vlado Rusije[10];

21. pričakuje, da bosta Komisija in Svet uresničila zaveze iz svežnja za obrambo demokracije, da bi nemudoma ukrepala in odpravila številne vrzeli v zakonodaji EU o financiranju strank, našla obvezen sistem urejanja velikih platform in okrepila kibernetsko obrambo EU pred morebitnimi napadi na naš volilni sistem; poziva institucije EU in države članice, naj izvedejo znatne in trajne naložbe v krepitev naše demokratične odpornosti in pravne države, tudi z ukrepi za krepitev protiobveščevalnih zmogljivosti EU;

22. obsoja vse vrste zajemanja elit in tehniko pridobivanja najvišjih javnih uslužbencev in nekdanjih politikov EU na svojo stran, med drugim z donosnimi delovnimi mesti v podjetjih, povezanimi z vladami, ki so dejavno vpletene v dejavnosti vmešavanja proti EU;

23. ugotavlja, da so zakoni bistveni za boj proti korupciji in kaznivim dejanjem, vendar sami po sebi ne morejo preprečiti zločinskih in neetičnih dejanj posameznih poslancev Evropskega parlamenta; poudarja, da imajo vse politične skupine v Evropskem parlamentu določeno odgovornost za spremljanje delovanja svojih poslancev, zato vse skupine opozarja, naj hitro ukrepajo, če so seznanjene s kakršnim koli ravnanjem, ki bi vzbujalo dvom glede integritete katerega koli njihovega poslanca; poziva vse poslance Evropskega parlamenta in skupine, naj v zvezi s tem v celoti sodelujejo z ustreznimi nacionalnimi organi in organi EU;

24. meni, da so svobodne in poštene volitve v jedru demokratičnega procesa, zato poziva institucije EU in države članice, naj odločno ukrepajo in zagotovijo, da bo zgolj volja ljudstva podlaga za avtoriteto vlade, brez tujega vmešavanja zlonamernih akterjev, s posebnim poudarkom na pripravah na evropske volitve od 6. do 9. junija 2024; poziva države članice in institucije EU, naj izvajajo strategije odpornosti za volitve, ter poudarja, da je treba okrepiti prizadevanja za stalno spremljanje in povečati njihovo izvajanje, in sicer precej pred volitvami, referendumi in drugimi pomembnimi političnimi procesi po vsej Evropi;

25. poudarja ključno vlogo preiskovalnega novinarstva pri razkrivanju poskusov tujega vmešavanja in prikritih dejavnosti; ponovno poziva institucije EU in države članice, naj zagotovijo zadostno in vzdržno financiranje preiskovalnega novinarstva;

26. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

 

 

Zadnja posodobitev: 7. februar 2024
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov