SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o vrnitvi romunskega nacionalnega bogastva, ki si ga je nezakonito prilastila Rusija
13.3.2024 - (2024/2605(RSP))
ki nadomesti naslednje predloge resolucij:
B9‑0169/2024 (S&D)
B9‑0170/2024 (ECR)
B9‑0171/2024 (The Left)
B9‑0176/2024 (Verts/ALE)
B9‑0178/2024 (Renew)
B9‑0180/2024 (PPE)
Michael Gahler, Eugen Tomac, Traian Băsescu, Siegfried Mureşan, Ioan‑Rareş Bogdan, Vasile Blaga, Daniel Buda, Cristian‑Silviu Buşoi, Gheorghe Falcă, Mircea‑Gheorghe Hava, Marian‑Jean Marinescu, Dan‑Ştefan Motreanu, Gheorghe‑Vlad Nistor, Loránt Vincze, Iuliu Winkler, Rasa Juknevičienė, Andrius Kubilius
v imenu skupine PPE
Rovana Plumb, Dan Nica, Victor Negrescu, Mihai Tudose, Claudiu Manda, Adrian‑Dragoş Benea, Carmen Avram, Maria Grapini, Corina Crețu
v imenu skupine S&D
Vlad‑Marius Botoş, Petras Auštrevičius, Fabio Massimo Castaldo, Dita Charanzová, Vlad Gheorghe, Bernard Guetta, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Urmas Paet, Dragoş Pîslaru, Hilde Vautmans
v imenu skupine Renew
Nicolae Ştefănuță
v imenu skupine Verts/ALE
Cristian Terheş
v imenu skupine ECR
Martina Michels
v imenu skupine The Left
Resolucija Evropskega parlamenta o vrnitvi romunskega nacionalnega bogastva, ki si ga je nezakonito prilastila Rusija
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji,
– ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 6, 36 in 167 Pogodbe,
– ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti njene preambule in člena 3(3) Pogodbe,
– ob upoštevanju Haaške konvencije iz leta 1954 o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada,
– ob upoštevanju mnenja 193 (1996) Parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 25. januarja 1996 z naslovom Zahteva Rusije za članstvo v Svetu Evrope in resolucije 1896 (2012) Parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 2. oktobra 2012 z naslovom Spoštovanje obveznosti in zavez Ruske federacije,
– ob upoštevanju rusko-romunske pogodbe o prijateljskih odnosih in sodelovanju z dne 4. julija 2003 ter priložene skupne izjave romunskega in ruskega ministra za zunanje zadeve, s katero je bila ustanovljena skupna romunsko-ruska komisija za preučitev vprašanj, ki izhajajo iz zgodovine dvostranskih odnosov, tudi vprašanja romunskega bogastva,
– ob upoštevanju Konvencije o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih, ki jo je generalna konferenca Unesca sprejela na 16. zasedanju 14. novembra 1970,
– ob upoštevanju Konvencije Unesca o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine z dne 16. novembra 1972,
– ob upoštevanju Direktive 2014/60/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice, in o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012[1],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. decembra 2022 o akcijskem načrtu EU za boj proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami (COM(2022)0800),
– ob upoštevanju Okvirne konvencije Sveta Evrope z dne 27. oktobra 2005 o vrednosti kulturne dediščine za družbo (CETS 199),
– ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope z dne 19. maja 2017 o protipravnih ravnanjih v zvezi s kulturnimi dobrinami (CETS 221),
– ob upoštevanju splošnih načel mednarodnega prava, ki jih priznavajo države, kot so načelo suverenosti in nevmešavanja, načelo dobre vere in načelo mirnega reševanja sporov,
– ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika,
A. ker so državne rezerve zlata osrednje finančno sredstvo, ki zagotavlja stabilnost valute in krepi zaupanje v gospodarsko moč države;
B. ker imajo državne rezerve zlata edinstveno in dolgoročno vlogo v financah in gospodarstvu ter so ključni sestavni del deviznih rezerv držav; ker imajo zlate rezerve centralnih bank med finančnimi krizami vlogo varnih sredstev v obdobjih pretresov na trgu;
C. ker je v preambuli PEU navedeno, da podpisnice zajemajo navdih „iz kulturne, verske in humanistične dediščine Evrope“ in želijo „poglobiti solidarnost med svojimi narodi ob spoštovanju njihove zgodovine, kulture in tradicij“, v členu 6 PDEU pa je kultura uvrščena med področja politike v okviru kategorij in področij pristojnosti Unije z različnimi ukrepi, ki jih lahko EU sprejme za „podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic“, ker imajo države članice v skladu s členom 36 PDEU pravico, da opredelijo svoja nacionalna bogastva v svoji pristojnosti in izvajajo ukrepe, ki so potrebni za njihovo varstvo;
D. ker izraz „romunsko nacionalno bogastvo“ zajema 91,5 tone čistega zlata, ki pripada zlatim rezervam Narodne banke Romunije, kraljevi zbirki draguljev in redkih kovancev, ki imajo poleg vrednosti zlata tudi numizmatično in kulturno vrednost, ter kulturne, verske in arhivske dobrine, ki so del narodne dediščine države;
E. ker obstaja zakonska podlaga za vrnitev kulturnih dobrin in nacionalnih bogastev, ki so bila protipravno odstranjena z ozemlja države EU s kršitvijo veljavne zakonodaje ali pogojev, pod katerimi je bilo izdano začasno dovoljenje za njihovo odstranitev; ker je zahteva Romunije, da dobi nazaj svoje nacionalno bogastvo, ki je bilo evakuirano v Moskvo v letih 1916 in 1917, pravno povsem veljavna;
F. ker je bilo to bogastvo v Rusiji shranjeno na podlagi zagotovila, da bo v celoti vrnjeno v skladu s podpisanimi dokumenti, ki imajo težo mednarodnih pogodb;
G. ker si je Rusija nezakonito prisvojila romunsko nacionalno bogastvo, kar je kršitev mednarodnega prava in običajev, saj je bil prenos zlatih rezerv skupaj z obsežno zbirko kulturnih, verskih in arhivskih predmetov za hrambo v izjemnih okoliščinah zajet v ustrezno dokumentiranem in pravno veljavnem uradnem sporazumu s pravnimi jamstvi za vrnitev, katerega predpisane obveznosti niso bile upoštevane;
H. ker sta strani v skladu s skupno izjavo romunskega in ruskega zunanjega ministra z dne 4. julija 2003 ustanovili skupno romunsko-rusko komisijo za preučitev vprašanj, ki izhajajo iz zgodovine dvostranskih odnosov, vključno z vprašanjem romunskega bogastva, deponiranega v Moskvi med prvo svetovno vojno; ker se je ta komisija v 15 letih sestala le petkrat, zadnje srečanje pa je bilo leta 2019; ker je ruska stran v protokolih, sklenjenih ob koncu teh srečanj, potrdila zahtevo Romunije do Ruske federacije in se strinjala, da so dokumenti, ki jih je predložila romunska stran, verodostojni in da imajo status mednarodne pogodbe, ki potrjuje, da je Romunija v Rusiji deponirala svoje bogastvo, vključno z bogastvom svoje Narodne banke;
I. ker je Ruska federacija pravna naslednica Sovjetske zveze, ki je bila pravna naslednica carske Rusije, in je zato dolžna vrniti to premoženje, ki pripada Romuniji;
J. ker je vrnitev prilaščenega romunskega nacionalnega bogastva zelo pomembna za institucionalni in narodni spomin države; ker je vračanje kulturne dediščine, ki je bila nezakonito odstranjena iz države izvora, bistveno za varstvo univerzalne vrednosti kulturne dediščine;
K. ker je za vrnitev romunskega nacionalnega bogastva potreben prilagojen evropski odziv;
1. obžaluje, da Rusija Romuniji ni v celoti vrnila romunskega nacionalnega bogastva v skladu z obveznostjo, ki je izrecno določena v uradnih dvostranskih sporazumih med državama in kot se pričakuje v skladu z mednarodnim pravom in normami;
2. poziva Rusko federacijo, naj Romuniji vrne vse preostalo romunsko nacionalno bogastvo, ki je bilo v letih 1916 in 1917 poslano v hrambo v Moskvo;
3. opozarja, da je ruska protipravna prilastitev romunskega nacionalnega bogastva edinstven mednarodni primer, kjer so bili denarne zlate rezerve ter kulturni, verski in arhivski predmeti, ki so del nacionalne dediščine države, zaupani v hrambo drugi državi na podlagi sporazuma, sprejetega z ustreznimi pravno veljavnimi dokumenti, ki vsebujejo pravna jamstva o vrnitvi, a se obveznosti navsezadnje ni spoštovalo, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom in običaji;
4. priznava, da je nacionalno bogastvo, dano v hrambo Rusiji v letih 1916 in 1917 v težkih časih prve svetovne vojne, pri čemer je vlada imperialne Rusije jamčila glede varnosti prevoza, hrambe in vrnitve v Romunijo, edinstven mednarodni primer protipravne prisvojitve zlatih rezerv in predmetov kulturne dediščine, ki v romunski družbi zbuja nenehno zaskrbljenost;
5. ugotavlja, da je bila romunska vlada zaradi prve svetovne vojne prisiljena zaupati nacionalno bogastvo zaveznici, da bi ga zaščitila pred uničenjem; opozarja, da je bila večina romunskega nacionalnega bogastva v težkih vojnih razmerah z več železniškimi vagoni prepeljana v carsko Rusijo v hrambo do vrnitve miru, s podrobnim popisom zlatih rezerv Narodne banke Romunije in z jamstvom Rusije, da ga bo zaščitila in vrnila, čemur so bile takrat priče tudi druge države; poudarja, da je nacionalno bogastvo, ki je bilo zakonito dano v rusko hrambo, zajemalo 91,5 tone čistega zlata, ki je pripadalo rezervam Narodne banke Romunije, kraljeve zbirke draguljev in redkih kovancev ter neprecenljivo kulturno in zgodovinsko premoženje, kot so državni arhivi, dokumenti, dragoceni zgodovinski rokopisi, slike iz kulturne dediščine, redke knjige in zbirke številnih javnih in zasebnih institucij iz več kot petstoletne romunske zgodovine;
6. poudarja, da Rusija kljub več poskusom diplomatskih pogajanj po prvi svetovni vojni ni nikoli v celoti vrnila romunskega nacionalnega bogastva, kot je bilo pravno določeno v uradnem dvostranskem sporazumu med državama;
7. ugotavlja, da je bilo nekaj kulturnih, verskih in arhivskih dobrin, ki spadajo v nacionalno bogastvo, ki si ga je Rusija protipravno prilastila, vrnjenih Romuniji v letih 1935 in 1956; vendar poudarja, da navkljub protokolom, podpisanim ob premestitvi bogastva v Rusijo, doslej še ni bilo vrnjeno nič od preostalih 91,5 tone čistega zlata, ki je del rezerv Narodne banke Romunije;
8. izraža zaskrbljenost, da so kljub ustanovitvi romunsko-ruske skupne komisije strokovnjakov, ki je bila pooblaščena, da omogoči razpravo o tem vprašanju, prizadevanja za vrnitev romunskega nacionalnega bogastva, vključno z nezakonito zaseženimi zlatimi rezervami Narodne banke Romunije, po dvostranskih diplomatskih poteh med Romunijo in Rusijo naletela na zavrnitev Rusije, ki ne želi vrniti tistega, kar so prejšnji režimi nezakonito obdržali v nasprotju s podpisanimi protokoli o vračilu;
9. poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti ohranjanju nacionalnega bogastva držav članic, kot je določeno v Pogodbah EU;
10. pozdravlja, da si EU zelo prizadeva za zaščito nacionalne, kulturne in zgodovinske dediščine z izvajanjem zakonodaje in uporabo mehanizmov sodelovanja, ki urejajo vračanje kulturnih dobrin in dediščine, nezakonito pridobljenih z ozemelj držav EU, in da se bori proti trgovini s kulturnimi dobrinami;
11. priznava, da je Direktiva 2014/60/EU osrednji steber zaveze EU o varovanju nacionalnih bogastev in kulturnih dobrin, akcijski načrt EU za boj proti trgovini s kulturnimi dobrinami pa je potrdil širšo zavezo EU glede varstva kulturne dediščine; poudarja, da je treba protipravno odstranjene predmete kulturne dediščine vrniti, ne glede na to, ali so bili premeščeni znotraj Unije ali izvoženi v državo, ki ni članica EU; ugotavlja, da veljavna zakonodaja EU v skladu z ustreznimi določbami PDEU zajema vračanje kulturnih dobrin in nacionalnega bogastva, ki ga je ena od držav članic protipravno odstranila iz druge države članice pred 1. januarjem 1993, vrnitev romunskega nacionalnega bogastva v domovino pa ostaja poseben primer, za katerega bo potrebna posebna rešitev; poudarja, da ima zaradi izredne narave protipravne prisvojitve romunskega nacionalnega bogastva ta primer edinstvene značilnosti, zaradi katerih je potreben prilagojen evropski odziv, da bi omogočili vrnitev tega bogastva in tako razširili področje uporabe pristopa EU k vračilu kulturnih dobrin, ki so bile protipravno odstranjene z ozemelj držav EU;
12. poudarja, da je za vrnitev kulturnih dobrin in nacionalnih bogastev države članice EU, ki si jih je nezakonito prilastila država, ki ni članica EU, potreben izčrpen diplomatski dialog tako na dvostranski ravni kot v mednarodnih forumih;
13. poziva Komisijo, naj razširi področja uporabe politik EU, ki urejajo varstvo kulturnih dobrin, da bodo zajemala tudi vračanje nacionalnih bogastev, premeščenih med vojno na podlagi dvostranskih sporazumov med državami;
14. poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj vrnitev romunskega nacionalnega bogastva uvrstita na dnevni red dvostranskih diplomatskih odnosov med EU in Rusijo, ko bodo regionalne razmere ponovno dopuščale politični dialog med stranema;
15. poziva Komisijo, naj z romunsko državo, Narodno banko Romunije in drugimi ustreznimi ustanovami ustvari konkretne sinergije, da bi omogočila usklajena prizadevanja, ter naj uporabi vsa diplomatska sredstva za mediacijo, spodbujanje komunikacije z ruskimi sogovorniki, kjer je to primerno, in iskanje rešitev, da bi manjkajoče nacionalno bogastvo čim prej vrnili, kamor spada;
16. poziva Komisijo, naj preuči možnost partnerskega sodelovanja z romunskimi predstavniki, vključenimi v skupno romunsko-rusko komisijo, pooblaščeno za razpravo o vrnitvi romunskega nacionalnega bogastva;
17. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope in njegovi parlamentarni skupščini, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter državnim institucijam Ruske federacije.
- [1] UL L 159, 28.5.2014, str. 1.