Člen 171 : Dodelitev časa za govor in seznam govornikov (1)

1.   Konferenca predsednikov lahko Parlamentu predlaga, da se dodeli čas za govor za določeno razpravo. Parlament o tem predlogu odloči brez razprave.

2.   Poslanec sme govoriti le, če mu besedo da predsednik. Poslanci govorijo s svojih mest in se obračajo na predsednika. Če se govornik oddalji od teme razprave, ga predsednik opomni na red.

3.   Predsednik lahko za prvi del razprave pripravi seznam govornikov, ki vključuje enega ali več krogov govornikov iz vsake politične skupine, ki želijo govoriti, po vrstnem redu glede na velikost političnih skupin.

4.   Čas za govor za ta del razprave se dodeli v skladu z naslednjimi merili:

(a)   prvi del časa za govor se enakomerno porazdeli med vse politične skupine;

(b)   drugi del se porazdeli med politične skupine sorazmerno s skupnim številom njihovih članov;

(c)   samostojnim poslancem se dodeli splošni čas za govor, ki temelji na delih, dodeljenih vsaki politični skupini v skladu s točkama (a) in (b);

(d)   pri dodelitvi časa za govor na plenarnem zasedanju se upošteva, da invalidni poslanci morda potrebujejo več časa.

5.   Kadar je za več točk dnevnega reda dodeljen skupni čas za govor, politične skupine predsednika obvestijo, kako bodo svoj čas porazdelile med posamezne točke. Predsednik skrbi, da se čas za govor spoštuje.

6.   Ostali del časa za razpravo ni posebej dodeljen vnaprej. Namesto tega lahko predsednik pozove poslance, naj načeloma ne govorijo dlje kot minuto. Koliko je to mogoče, predsednik zagotovi, da govorniki, ki imajo različna politična stališča in prihajajo iz različnih držav članic, govorijo izmenično.

7.   Na zahtevo lahko predsednik da prednost predsedniku in poročevalcu pristojnega odbora in predsednikom političnih skupin, ki želijo govoriti v imenu svojih skupin, ali govornikom, ki jih nadomeščajo.

8.   Predsednik lahko da besedo poslancem, ki z dvigom modrega kartončka pokažejo, da želijo drugemu poslancu med njegovim govorom postaviti vprašanje, ki ni daljše od pol minute in se navezuje na to, kar je ta poslanec povedal. Predsednik to stori le, če se govornik strinja z vprašanjem in če je predsednik prepričan, da zaradi tega ne bo motena razprava niti ne bo zaradi zaporednih vprašanj, nakazanih z dvigom modrega kartončka, prišlo do velikega neravnovesja v pripadnosti političnim skupinam poslancev, ki govorijo v tej razpravi.

9.   Poslanec sme govoriti največ minuto o naslednjih zadevah: zapisniku seje, postopkovnih predlogih ali predlogih sprememb končnega osnutka dnevnega reda ali dnevnega reda.

10.   Komisija in Svet sodelujeta v razpravi o poročilu praviloma takoj zatem, ko je poročevalec predstavil svoje poročilo. Komisija, Svet in poročevalec lahko ponovno dobijo besedo, zlasti da odgovorijo na izjave poslancev.

11.   Poslanci, ki v razpravi niso govorili, lahko največ enkrat na delno zasedanje predložijo pisno izjavo, ki ni daljša od 200 besed in se priloži dobesednemu zapisu seje.

12.   Predsednik si ob ustreznem upoštevanju člena 230 Pogodbe o delovanju Evropske unije prizadeva doseči dogovor s Komisijo, Svetom in predsednikom Evropskega sveta o ustrezni dodelitvi časa za njihov govor.