Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. julija 2024 o stalni podpori, ki jo mora EU še naprej nuditi Ukrajini (2024/2721(RSP))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ukrajini in Rusiji, zlasti tistih, ki so bile sprejete od začetka zasedbe krimskega polotoka 27. februarja 2014 in ruske vojaške agresije proti Ukrajini 24. februarja 2022,
– ob upoštevanju člena 167(2) Poslovnika,
A. ker Rusija od 24. februarja 2022 izvaja nezakonito, neizzvano in neupravičeno obsežno vojaško agresijo proti Ukrajini, s čimer nadaljuje tisto, kar, kar je leta 2014 začela s priključitvijo Krima in poznejšo zasedbo delov regij Doneck in Lugansk;
B. ker so Ukrajina in njeni državljani kljub velikemu številu civilnih in vojaških žrtev pokazali neomajno odločenost, da uspešno branijo svojo državo; ker Rusija namerno izvaja obsežna in sistematična grozodejstva na zasedenih ozemljih ter neselektivno napada stanovanjska območja in civilno infrastrukturo, kar se je nazadnje pokazalo v bombardiranju otroške bolnišnice Ohmatdit; ker je v Ukrajini in zunaj nje še vedno razseljenih na milijone Ukrajincev, ki so pobegnili pred rusko agresijo; ker to nečloveško ravnanje ruskih sil in njihovih posrednikov šteje za vojna hudodelstva in kazniva dejanja zoper človečnost;
C. ker so EU in njene države članice Ukrajini doslej zagotovile približno 108 milijard EUR finančne, humanitarne in vojaške pomoči ter pomoči za begunce, vključno s približno 39 milijardami EUR vojaške pomoči, dodatnih 21 milijard EUR pa naj bi ji dodelili do leta 2025; ker je misija Evropske unije za vojaško pomoč v podporo Ukrajini (EUMAM Ukraine) za več kot 55 000 pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil izvedla kombinirano vojaško usposabljanje in specializirano usposabljanje; ker bo Nato Ukrajini zagotovil 40 milijard EUR letne finančne pomoči;
D. ker je EU uradno začela pristopna pogajanja in 25. junija 2024 organizirala prvi medvladni konferenci z Ukrajino in Moldavijo;
E. ker je Viktor Orbán, predsednik vlade Madžarske – države, ki trenutno predseduje Svetu – 5. julija 2024 nepričakovano in brez predhodnega posvetovanja obiskal Rusko federacijo, 8. julija pa Ljudsko republiko Kitajsko; ker teh srečanj niso odobrile niti institucije EU niti države članice;
1. ponovno potrjuje svoje stališče, da bo še naprej podpiral neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj mednarodno priznanih meja ter neomajno zavezanost EU, da bo zagotavljala politično, finančno, gospodarsko, humanitarno, vojaško in diplomatsko podporo, dokler bo to potrebno za zagotovitev zmage Ukrajine; poziva EU in njene države članice, naj si dejavno prizadevajo ohraniti in doseči najširšo možno mednarodno podporo Ukrajini;
2. ponovno poudarja, da ima Ukrajina kot žrtev agresije legitimno pravico do samoobrambe v skladu s členom 51 Ustanovne listine OZN; opozarja, da je namen znatne, čeprav še vedno nezadostne vojaške pomoči EU, ZDA in podobno mislečih partnerjev omogočiti Ukrajini, da se učinkovito brani pred agresorsko državo in ponovno vzpostavi popoln nadzor nad svojim celotnim mednarodno priznanim ozemljem;
3. pozdravlja nedavno začeta pristopna pogajanja z Ukrajino in Republiko Moldavijo; verjame, da njuno postopno vključevanje v EU predstavlja geostrateški in demokratični potencial in naložbo v združeno in močno Evropo; opozarja, da je pristop k EU proces, ki temelji izključno na dosežkih in zahteva izpolnjevanje meril za članstvo v EU, vključno s tistimi, ki se nanašajo na demokracijo, pravno državo, temeljne vrednote in boj proti korupciji; opozarja, da pristopni proces zahteva ustrezno finančno in tehnično pomoč EU;
4. obsoja nedavni obisk madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbána v Ruski federaciji; poudarja, da med tem obiskom ni zastopal EU, in meni, da je ta obisk očitna kršitev temeljnih pogodb EU in skupne zunanje politike, tudi načela lojalnega sodelovanja; poudarja, da madžarski predsednik vlade ne more trditi, da zastopa EU, obenem pa kršiti njena skupna stališča; meni, da bi morala zaradi te kršitve Madžarska nositi posledice; opozarja, da je Rusija takoj po t. i. mirovni misiji madžarskega predsednika vlade napadla otroško bolnišnico Ohmatdit v Kijevu, kar priča, kako nepomembna so njegova domnevna prizadevanja, ki so naletela na skeptičen odziv ukrajinskega vodstva; ponovno poudarja, da podpira mirovno formulo, ki jo je predstavil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski; obžaluje, da je Madžarska zlorabila pravico veta v Svetu in preprečila dodelitev nujne pomoči Ukrajini; poziva Madžarsko, naj odpravi blokado financiranja Ukrajine iz Evropskega mirovnega instrumenta, vključno z dogovorjenim povračilom stroškov državam članicam za že zagotovljeno vojaško pomoč;
5. želi opomniti, da je ruska vojaška agresija proti Ukrajini del širšega sklopa ciljev zoper Zahoda, našo demokracijo in naše vrednote; pozdravlja izid vrha Nata in ponovno izraža prepričanje, da je Ukrajina na nepovratni poti k članstvu v Natu; poziva EU in njene države članice, naj povečujejo vojaško podporo Ukrajini, vse dokler bo to potrebno in v kakršni koli potrebni obliki; ponavlja svoje prejšnje stališče, da bi se morale vse države članice EU in zaveznice Nata tako skupaj kot posamično zavezati, da bodo podprle Ukrajino z najmanj 0,25 % svojega BDP letno; poziva države članice, naj dodatno razširijo obseg usposabljanja ukrajinskih oboroženih sil, kot je misija Evropske unije za vojaško pomoč v podporo Ukrajini, da bi še bolj povečale njihove operativne zmogljivosti; poudarja, da lahko nezadostna ali zapoznela dobava orožja in streliva izniči dosedanja prizadevanja, zato poziva države članice, naj znatno okrepijo in bistveno pospešijo vojaško podporo ter povečajo zmogljivosti svoje vojaške industrije; se odločno zavzema za odpravo omejitev uporabe zahodnih oborožitvenih sistemov, dobavljenih Ukrajini, proti vojaškim ciljem na ruskem ozemlju; pozdravlja odločitev Nata, da bo v bližnji prihodnosti zagotovil vojaško opremo v vrednosti vsaj 40 milijard EUR;
6. obsoja nedavni barbarski napad na otroško bolnišnico Ohmatdit v Kijevu; izraža popolno solidarnost z družinam žrtev in jim izreka najgloblje sožalje; opozarja na dokumentirane primere mučenja, posilstev in ugrabitev otrok; poziva EU in njene države članice, naj dejavno podprejo prizadevanja, da se na obstoječih mednarodnih sodiščih in institucijah ugotovi, kdo je odgovoren za vojna hudodelstva, ter, poleg drugih metod, ustanovi posebno mednarodno sodišče, da se spoznajo odgovorni za kaznivo dejanje agresije; ponovno izraža trdno prepričanje, da mora Rusija izplačati finančno nadomestilo za ogromno škodo, ki jo je povzročila v Ukrajini; zato pozdravlja nedavno odločitev Sveta, da z izrednimi prihodki iz imobiliziranih ruskih sredstev podpre ukrajinska vojna prizadevanja, pa tudi odločitev skupine G7, da Ukrajini ponudi posojilo v višini 50 milijard USD, zavarovano z imobiliziranimi ruskimi državnimi sredstvi; poziva EU, naj vzpostavi trdno pravno ureditev za zaplembo ruskega državnega premoženja, ki ga je zamrznila EU;
7. obsoja vse večje število hibridnih napadov Rusije na EU in njene države članice, katerih namen je oslabiti evropsko podporo Ukrajini z manipuliranjem z informacijami, prikritimi poskusi destabilizacije in korupcijo političnih osebnosti; je zgrožen zaradi poročil, da je Rusija načrtovala poskus atentata na izvršnega direktorja evropskega obrambnega podjetja;
8. poziva Komisijo, naj na podlagi izkušenj z novo vzpostavljenim instrumentom za Ukrajino predlaga dolgoročno finančno pomoč za obnovo Ukrajine;
9. poziva Svet, naj ohrani in razširi politiko sankcij proti Rusiji in Belorusiji, obenem pa naj spremlja, pregleduje in povečuje njeno učinkovitost in učinek; poziva Svet, naj sistematično obravnava težavo, ko se podjetja s sedežem v EU, tretje osebe in tretje države izogibajo sankcijam, ter sprejme in dosledno izvaja omejevalne ukrepe proti vsem subjektom, ki omogočajo izogibanje sankcijam ter ruskemu vojaškemu kompleksu zagotavljajo vojaške tehnologije in opremo z dvojno rabo;
10. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine, predsednici, vladi in parlamentu Moldavije, generalnemu sekretarju Združenih narodov in ruskim oblastem.