Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ukrajini in Rusiji, zlasti resolucije z dne 17. julija 2024 o stalni podpori, ki jo mora EU še naprej nuditi Ukrajini(1), in resolucije z dne 19. septembra 2024 o nadaljnji finančni in vojaški podpori držav članic EU za Ukrajino(2), ter svojih prejšnjih resolucij o razmerah na korejskem polotoku,

–  ob upoštevanju Ustanovne listine Organizacije združenih narodov (OZN), haaških konvencij, ženevskih konvencij in njihovih dodatnih protokolov ter Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

–  ob upoštevanju Helsinške sklepne listine, Pariške listine za novo Evropo in memoranduma iz Budimpešte o varnostnih zagotovilih,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino(3), Uredbe (EU) 2024/2773 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2024 o vzpostavitvi mehanizma za sodelovanje pri posojilih za Ukrajino in zagotavljanju izredne makrofinančne pomoči Ukrajini(4) ter drugih oblik podpore EU Ukrajini,

–  ob upoštevanju skupne izjave ministra za zunanje zadeve Republike Koreje Čo Tae-jula in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella z dne 4. novembra 2024 o sodelovanju med Demokratično ljudsko republiko Korejo in Rusijo,

–  ob upoštevanju nagovora ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Evropskem parlamentu 19. novembra 2024 ob obeležitvi 1000 dni od začetka obsežne ruske invazije na Ukrajino,

–  ob upoštevanju Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in resolucij Varnostnega sveta OZN o Severni Koreji, vključno z resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 1718 (2006) z dne 14. oktobra 2006,

–  ob upoštevanju izjave Severnoatlantskega sveta z dne 8. novembra 2024 o Demokratični ljudski republiki Koreji,

–  ob upoštevanju strateškega partnerstva med EU in Republiko Korejo iz leta 2010,

–  ob upoštevanju člena 136(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker Rusija od 24. februarja 2022 izvaja nezakonito, neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo proti Ukrajini, ki je nadaljevanje agresije, ki jo je začela leta 2014, ko si je med drugim nezakonito priključila Krim in delno zasedla Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson, pri čemer še naprej vztrajno, očitno in grobo krši načela Ustanovne listine OZN ter mednarodnega humanitarnega prava, kot ga določajo ženevske konvencije iz leta 1949;

B.  ker ruske sile sistematično in neselektivno napadajo stanovanjska območja in civilno infrastrukturo, kar je povzročilo smrt več tisoč ukrajinskih civilistov ter uničenje javne in zasebne lastnine; ker so ruske sile odgovorne za prisilne deportacije, izginotja, tudi otrok, nezakonite zaporne kazni, mučenje, usmrtitve civilistov, vojakov in vojnih ujetnikov ter teroristična dejanja, vključno z uporabo spolnega nasilja in množičnih posilstev kot vojnega orožja, ter še naprej spreminjajo etnično sestavo zasedenih ukrajinskih ozemelj;

C.  ker Rusija zaostruje svoje zračne napade na Ukrajino, pri čemer uporablja veliko število raket in brezpilotnih zrakoplovov, tarča napadov pa je infrastruktura za proizvodnjo in prenos električne energije po vsej državi, kar povzroča motnje v oskrbi z električno energijo, zaradi česar je glavni ukrajinski ponudnik električne energije Ukrenergo napovedal omejevanje porabe električne energije po vsej državi, da bi stabiliziral energetski sistem;

D.  ker so EU in njene države članice solidarne z Ukrajino ter ji zagotavljajo znatno humanitarno, finančno in vojaško podporo, da ji pomagajo pri obrambi vse do zmage in okrevanja; ker pa je Ukrajina še vedno deležna vojaške pomoči nezadostne ravni, tako v smislu kakovosti kot količine, prihaja pa tudi do precejšnjih zamud pri dejanski dobavi orožja in streliva po sprejetju odločitev o dobavi; ker še vedno ni prejela precejšnjega števila sistemov, ki naj bi jih dobila po odločitvi, sprejeti na vrhu Nata;

E.  ker so številne tretje države, zlasti Iran, Severna Koreja in Belorusija, Rusiji dobavile znatno količino orožja in streliva, Belorusija pa je Rusiji dovolila, da Ukrajino napade z njenega ozemlja;

F.  ker je v pogodbi o celovitem strateškem partnerstvu med Rusijo in Severno Korejo, ki je bila podpisana 18. junija 2024, določeno, da si državi v primeru oborožene agresije nudita vzajemno vojaško pomoč, tako običajno kot jedrsko, s čimer se poglabljajo vojaške vezi med obema državama; ker ta dogodek pomeni velik varnostni izziv v Aziji in Evropi, ki še dodatno ogroža svetovno stabilnost;

G.  ker sta Severna Koreja in Rusija z napotitvijo severnokorejskih vojaških enot skupaj z ruskimi silami neposredno zaostrili konflikt v Ukrajini, s čimer se je vojna nevarno razširila, kar ima resne posledice za varnost v regiji in svetu; ker so severnokorejski prenosi orožja Rusiji, vključno s strelivom in vojaško opremo, očitna kršitev sankcij Varnostnega sveta OZN za preprečevanje širjenja orožja iz Severne Koreje;

H.  ker je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sporočil, da je bilo v bližino ukrajinskih meja že napotenih 11 000 severnokorejskih vojakov, ta kontingent pa bi se lahko še povečal; ker Severna Koreja v zameno za dobavo streliva in vojakov od Rusije prejema prepotrebno hrano, nafto in denar ter morebiti pomoč pri razvoju znanja in izkušenj na področju jedrskega orožja in raketne tehnologije;

I.  ker Severna Koreja zaostruje grožnje, je opustila politiko združevanja Korejskega polotoka in nadaljuje provokacije v regiji, zlasti s preskušanjem izstrelkov in vojaškim razkazovanjem, kar povečuje tveganje vojaškega konflikta in spodkopava prizadevanja za mirno rešitev korejskega konflikta;

J.  ker so ruske oborožene sile po poročanju najele na stotine hutijevskih jemenskih plačancev, da bi se borili v konfliktu v Ukrajini, k čemur je pripomogla skrivna operacija trgovine z ljudmi, ki kaže na krepitev vezi med Moskvo in hutijevskimi uporniki;

K.  ker je Iran v Rusijo poslal več pošiljk balističnih raket kratkega dosega Fath-360; ker so EU, Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo zaradi tega proti Iranu uvedli nov sklop sankcij;

L.  ker je Kitajska danes največja dobaviteljica blaga z dvojno rabo in vojaškega blaga, s katerim se podpira ruska vojaška baza in vojaška agresija proti Ukrajini; ker ima EU prepričljive dokaze, da se v kitajski zahodni regiji Xinjiang proizvajajo oboroženi brezpilotni zrakoplovi, namenjeni ruski vojski;

M.  ker sta se novoizvoljeni predsednici Evropskega parlamenta in Komisije nemudoma zavezali, da se bo še naprej zagotavljala neomajna podpora Ukrajini; ker se pričakuje, da bo to storil tudi novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike; ker bi se vse razen zmage Ukrajine na splošno štelo za strateški poraz Evrope in Združenih držav Amerike ter bi imelo daljnosežne posledice za njihovo varnost;

N.  ker je predsednik ZDA Joe Biden Ukrajini dovolil, da v regiji Kursk v Ruski federaciji uporablja raketni sistem ATACMS (Army Tactical Missile System), ki ga proizvajajo ZDA; ker sta Francija in Združeno kraljestvo Ukrajini dobavila rakete dolgega dosega Storm Shadow/SCALP, obe državi pa sta dovolili njihovo uporabo proti ruskim ciljem; ker Nemčija nadaljuje svojo politiko in se vzdržuje dobave raket dolgega dosega Taurus Ukrajini;

O.  ker pravica Ukrajine do samoobrambe po mednarodnem pravu zajema tudi sorazmerne vojaške ukrepe, ki sežejo prek njenega ozemlja; ker naj bi Ukrajina po tem, ko so države donatorice nedavno odpravile omejitve, uporabila darovane oborožitvene sisteme dolgega dosega proti vojaškim ciljem na ruskem ozemlju;

P.  ker je Rusija 21. novembra 2024 napadla ukrajinsko mesto Dnipro z balistično raketo srednjega dosega;

Q.  ker je EU od februarja 2022 sprejela 14 svežnjev sankcij, katerih glavni cilj je čim bolj omejiti zmožnost Kremlja, da financira vojno, ki jo je sprožil; ker so te sankcije vsakič določene za šestmesečno obdobje; ker predlog za podaljšanje njihovega trajanja na tri leta ni bil sprejet; ker je bil predlog blokiran zaradi veta madžarske vlade, to pa ovira varnost, dolgoročno stabilnost in podporo tej strukturi posojil;

R.  ker skupna vojaška podpora EU Ukrajini, ki jo zagotavljajo evropski mirovni instrument in neposredno države članice, znaša približno 43,5 milijarde EUR; ker je EU avgusta 2024 prek evropskega mirovnega instrumenta uporabila le prvo tranšo v višini 1,4 milijarde EUR nepričakovanih dobičkov iz zamrznjenih sredstev ruske centralne banke, s katero je podprla nadaljnjo vojaško pomoč Ukrajini;

S.  ker je EU skupaj z državami skupine G7 sprejela mehanizem za sodelovanje pri posojilih za Ukrajino, v okviru katerega se nepričakovani dobički iz zamrznjenih ruskih sredstev uporabljajo za odplačilo posojil, ki jih je EU zagotovila Ukrajini; ker se za finančno podporo Ukrajini še ne uporabljajo ta zamrznjena sredstva neposredno, temveč le nepričakovani dobički iz teh zamrznjenih sredstev; ker bo EU v okviru mehanizma za sodelovanje pri posojilih za Ukrajino zagotovila do 35 milijard EUR nove makrofinančne pomoči;

T.  ker madžarska vlada blokira novi sklad za pomoč Ukrajini (UAF) v višini 5 milijard EUR, ki je bil ustanovljen marca 2024 v okviru evropskega mirovnega instrumenta, kot tudi osmi obrok povračil iz evropskega mirovnega instrumenta državam članicam, ki Ukrajini že skoraj dve leti nudijo vojaško pomoč; ker sta madžarski predsednik vlade in minister za zunanje zadeve odpotovala v Moskvo, da bi sodelovala z agresorsko državo;

U.  ker je predsednik Volodimir Zelenski v svojem govoru v ukrajinskem parlamentu 19. novembra 2024 predstavil notranji načrt za odpornost Ukrajine, ki vsebuje deset ključnih točk: enotnost, fronta, oborožitev, denar, energija, varnost, skupnosti, človeški kapital, kulturna suverenost in politika junakov; ker je predsednik Zelenski septembra 2022 predstavil ukrajinsko mirovno formulo, v kateri je opisal deset zahtev za pravičen mir za Ukrajino in ponovno vzpostavitev na pravilih temelječega reda;

1.  ponovno obsoja rusko vojaško agresijo proti Ukrajini, ki traja že več kot 1000 dni, če ne štejemo agresije, ki se je začela leta 2014, ter sodelovanje in podporo tretjih držav v tej vojni; zahteva, da Rusija nemudoma preneha vse vojaške dejavnosti v Ukrajini, brezpogojno umakne vse sile in vojaško opremo s celotnega mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine, izpusti ukrajinske vojne ujetnike in nezakonito pridržane ukrajinske civiliste, vrne ugrabljene ukrajinske otroke ter Ukrajini povrne škodo, ki jo je povzročila njenim prebivalcem, ozemlju, naravi in infrastrukturi;

2.  nadalje obsoja nenehno stopnjevanje ruske vojaške agresije, zlasti bombardiranje civilistov in kritične infrastrukture, to, da ji Severna Koreja zagotavlja vojake za boj proti ukrajinski vojski, in preskušanje novih balističnih raket v Ukrajini; meni, da to nedavno stopnjevanje pomeni novo fazo vojne in novo tveganje za varnost Evrope kot celote; poziva EU, njene države članice in druge partnerje Ukrajine, naj se ustrezno odzovejo;

3.  želi spomniti, da ruske jedrske grožnje EU ne bodo odvrnile od tega, da Ukrajini še naprej zagotavlja pomoč za njeno samoobrambo; poziva vse države, naj zavrnejo normalizacijo jedrskega ustrahovanja;

4.  izraža nedeljeno solidarnost z ukrajinskim ljudstvom; ponovno poudarja, da je EU neomajno zavezana suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja, ter poudarja, da je treba povečati in pospešiti solidarnost EU pri zagotavljanju politične, vojaške, humanitarne, gospodarske in finančne podpore Ukrajini do ukrajinske zmage, da bi končali rusko vojaško agresijo in Ukrajini omogočili, da osvobodi svoje ljudstvo; ponovno poudarja, da ima Ukrajina kot žrtev agresije legitimno pravico do samoobrambe v skladu z 51. členom Ustanovne listine OZN; ponovno potrjuje zavezanost EU pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini, ki temelji na njeni suverenosti in ozemeljski celovitosti, ter podpira ukrajinski mirovni načrt kot okvir za mednarodno delovanje;

5.  poziva EU in njene države članice, naj si dejavno prizadevajo za ohranjanje in doseganje čim širše mednarodne podpore Ukrajini ter iskanje mirne rešitve za to vojno, ki mora temeljiti na popolnem spoštovanju neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine, načelih mednarodnega prava, odgovornosti za ruska vojna hudodelstva in kaznivo dejanje agresije ter ruskih reparacijah in drugih izplačilih za ogromno materialno in nematerialno škodo, povzročeno v Ukrajini; vztraja, da pogajanja o Ukrajini ne morejo potekati brez Ukrajine; poziva EU in države članice k sodelovanju pri izvajanju ukrajinske mirovne formule in vzpostavitvi potrebnih pogojev za organizacijo drugega vrha o miru, pri čemer naj sodelujejo tudi države svetovnega juga; je prepričan, da morajo EU in njene države članice sodelovati pri vzpostavitvi prihodnjih trdnih varnostnih jamstev Ukrajine na podlagi ukrajinske mirovne formule in načrta za zmago z jasno strategijo, specifičnimi cilji in konkretnim časovnim načrtom; obžaluje nedavni telefonski pogovor nemškega kanclerja z Vladimirjem Putinom;

6.  obsoja Iran, Belorusijo in Severno Korejo zaradi njihove vojaške podpore Rusiji in zlasti vso aktivno vojaško podporo, ki jo Severna Koreja nudi Rusiji, kar še zaostruje konflikt; ponovno poudarja, da tako ruska vojaška agresija proti Ukrajini kot sodelovanje Severne Koreje v vojni ter njeni jedrski in raketni programi resno ogrožajo mednarodni red, ki temelji na pravilih; obsoja podpis in nedavno ratifikacijo Pogodbe o celovitem strateškem partnerstvu med Rusijo in Severno Korejo, režimom, za katerega velja najcelovitejši režim sankcij, ki ga je uvedla OZN; poziva Severno Korejo, naj umakne svoje vojake in konča vojaško sodelovanje z Rusijo; poziva Rusijo, naj preneha z vsemi oblikami vojaškega in tehnološkega sodelovanja s Severno Korejo ter naj spoštuje svoje obveznosti iz pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in več resolucij Varnostnega sveta OZN; svari pred resnimi posledicami tega vojaškega partnerstva, ki druge avtokratske režime spodbuja k dejavnemu sodelovanju v vojaških konfliktih;

7.  najostreje obsoja, da Kitajska dobavlja Rusiji blago z dvojno rabo in vojaško blago; opozarja Kitajsko, da je kot stalna članica Varnostnega sveta OZN odgovorna, da brani mednarodni red, ki temelji na pravilih, in zato poziva Peking, naj ustavi vso vojaško pomoč ali pomoč z dvojno rabo Rusiji in za njeno vojaško agresijo proti Ukrajini; poudarja, da če svojega načina delovanja ne bo spremenila, bi to lahko resno vplivalo na dvostranske odnose med EU in Kitajsko; poudarja, da ima Kitajska pomemben vpliv na Severno Korejo in Rusijo, ter jo poziva, naj pomaga zmanjšati napetosti in preprečiti nadaljnje stopnjevanje sovražnosti; izraža globoko zaskrbljenost, ker evropska odvisnost od Kitajske vpliva na verodostojnost držav članic glede njihove zmožnosti, da zaščitijo svojo nacionalno varnost in varnost EU kot celote;

8.  poziva mednarodno skupnost, naj sprejme hitre in odločne ukrepe, da bi zaustavila to zaskrbljujoče zaostrovanje razmer; poziva k okrepljenemu mednarodnemu sodelovanju, da bi preprečili pošiljke orožja iz Severne Koreje v Rusijo, vključno z okrepljenimi mehanizmi spremljanja in izvrševanja v okviru OZN in prek večstranskih zavezništev; poziva EU, naj odločno ukrepa in sankcionira posameznike in subjekte v Severni Koreji, ki so vpleteni v prenos orožja in premestitev vojakov, ter posrednike, ki omogočajo te transakcije; pozdravlja prizadevanja mednarodne skupnosti za boj proti nezakoniti trgovini Severne Koreje z orožjem in poudarja, da je potreben stalen pritisk na Pjongjang, da bi prenehal z destabilizirajočim delovanjem; poziva vse države članice EU in OZN, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da se bodo izvajale vse resolucije Varnostnega sveta OZN o Severni Koreji, in proaktivno blokirajo vse kanale, prek katerih bi lahko Severna Koreja pridobila financiranje, material ali znanje za svoje nezakonite orožarske programe;

9.  poziva države članice, naj dodatno razširijo in okrepijo režim sankcij proti Severni Koreji, Belorusiji in Iranu, ki vojaško podpirajo rusko vojaško agresijo proti Ukrajini, ter naj na seznam sankcij EU dodajo vse glavne kitajske subjekte in posameznike, ki neposredno podpirajo rusko vojaško agresijo proti Ukrajini ter ruski obrambni in varnostni sektor;

10.  je zelo zaskrbljen zaradi možnosti prenosa tehnologije, povezane z jedrskim orožjem ali balističnimi raketami, v Severno Korejo, kar bi spodkopalo mednarodna prizadevanja za neširjenje orožja ter resno ogrozilo mir in stabilnost na Korejskem polotoku in po svetu; poziva EU in njene države članice, naj v sodelovanju s partnerji iz skupin G7 in G20 razvijejo in spodbujajo mehanizem, ki bo alternativa skupini strokovnjakov OZN, da bi zagotovili učinkovito spremljanje in izvrševanje sankcij proti Severni Koreji;

11.  je zelo zaskrbljen zaradi nenehnih in hudih kršitev človekovih pravic v Severni Koreji, kjer so represivne politike, ki jih izvaja režim, in sistemsko zanemarjanje osnovnih potreb povzročili splošno trpljenje prebivalcev te države; obsoja preusmerjanje sredstev v vojaške dejavnosti in zunanje konflikte, vključno s podporo ruski vojaški agresiji, namesto da bi jih namenili reševanju nujnih humanitarnih potreb v Severni Koreji; poziva EU in mednarodne partnerje, naj si bolj prizadevajo, da bi severnokorejski režim odgovarjal za kršitve človekovih pravic; poziva k večji podpori organizacijam civilne družbe in zagovornikom človekovih pravic, ki si prizadevajo dokumentirati zlorabe in zagotavljati pomoč državljanom Severne Koreje; poziva kitajsko vlado, naj zaustavi prakso vračanja in severnokorejskim beguncem omogoči dostop do mednarodne zaščite; poziva Severno Korejo, naj organom OZN za človekove pravice omogoči vstop v državo, da bi ocenili razmere na področju človekovih pravic, prisilna izginotja ter razmere zapornikov in vrnjenih beguncev, vključno s primeri Kim Čeol-oka ter južnokorejskih misijonarjev Kim Džung Vuka, Kim Kuk Kieja in Čoj Čun Gila;

12.  poudarja, da EU potrebuje celovito strategijo za obravnavanje širših posledic avtoritarnih zavezništev, zlasti med Rusijo, Severno Korejo, Belorusijo, Iranom, Kitajsko in drugimi državami, ki spodkopavajo na pravilih temelječ mednarodni red; poziva EU in njene države članice, naj si dejavno prizadevajo za podporo svetovnemu režimu neširjenja jedrskega orožja in tesneje sodelujejo z mednarodnimi partnerji, da bi se zmanjšale napetosti v indijsko-pacifiški regiji;

13.  poziva EU in njene države članice, naj dodatno okrepijo vojaško podporo Ukrajini, tudi z zagotavljanjem zrakoplovov, raket dolgega dosega, vključno z raketami Taurus, sodobnih sistemov zračne obrambe, vključno s sistemoma Patriots in SAMP/T, in streliva, pa tudi lahkih prenosnih raketnih sistemov zračne obrambe (MANPADS), artilerije in programov usposabljanja za ukrajinske sile, ter poziva k pospešeni dobavi opreme, obljubljene za zadovoljitev nujnih potreb Ukrajine; ponavlja svoje stališče, da bi se morale vse države članice EU in zaveznice Nata tako skupaj kot posamično zavezati, da bodo podprle Ukrajino z najmanj 0,25 % svojega letnega BDP; pozdravlja podpis skupnih varnostnih zavez med EU in Ukrajino ter poziva Komisijo in države članice, naj hitro in učinkovito izvedejo sprejete zaveze; poziva Komisijo in Svet, naj čim prej poskrbita, da bodo evropske vesoljske komunikacijske zmogljivosti IRIS2 v celoti operativne, ter Ukrajini (in Tajvanu) čim prej omogočita dostop do njih;

14.  poziva Svet, naj razširi sankcije proti Rusiji; poziva k nadaljnjim sankcijam proti sektorjem posebnega gospodarskega pomena za Rusijo (metalurški, jedrski, kemični, kmetijski in bančni sektor) in proti ruskim surovinam, kot so aluminij, jekleni izdelki, uran, titan in nikelj, pa tudi k popolnemu embargu na uvoz ruskih fosilnih goriv in utekočinjenega zemeljskega plina v EU ter k nadaljnjemu znižanju zgornje meje cen za ruske naftne derivate v sodelovanju s partnerji iz skupine G7, da ne bi več financirali ruske nezakonite vojaške agresije; poziva k strožjim in bolj ciljno usmerjenim sankcijam proti ruski floti v senci; poudarja, da je treba prekiniti vsakršno sodelovanje z Rusijo v sektorju jedrske energije; poudarja, da Rusija prihodkom od izvoza plina dodaja prihodke od gnojil, pridobljenih iz plina, ki so pomemben vir prihodkov v tuji valuti in neposredno poganjajo ruski vojni stroj, hkrati pa ogrožajo gospodarstva EU in prehransko varnost; poziva EU, naj ta izziv obravnava ustrezno, nujno ter z močnimi in odločnimi ukrepi, saj se odvisnost EU od ruskih gnojil zaskrbljujoče hitro povečuje;

15.  poziva zlasti države članice, ki ne izpolnjujejo svojih zavez glede proizvodnje obrambnih proizvodov in neposredne podpore ustreznim proizvodnim zmogljivostim, naj sodelujejo v skupnih podjetjih z Ukrajino ali neposredno oddajajo naročila v Ukrajini; poziva države članice, naj pospešijo neposredne naložbe v povečanje zmogljivosti ukrajinske vojaške industrijske v skladu z modelom, ki ga uporablja Danska; poziva EU, naj ta model vključi v sklad za pomoč Ukrajini;

16.  poziva institucije EU in države članice, naj dejavno prispevajo k ohranjanju enotnosti pri sankcijah in čim prej nadaljujejo s sprejetjem 15. svežnja sankcij; poziva države članice, naj dejavno pritiskajo na madžarsko vlado, naj konča neodgovorno blokado evropskega mirovnega instrumenta, vključno z novoustanovljenim skladom za pomoč Ukrajini, zaradi česar je onemogočena sprostitev 6,6 milijarde EUR delnih povračil državam članicam, ki zagotavljajo vojaško podporo Ukrajini; poudarja, da je treba, če bo evropski mirovni instrument blokiran do naslednjega zasedanja Evropskega sveta, nemudoma vzpostaviti novo obliko, ki bo vključevala le tiste države članice, ki so pripravljene in zmožne nuditi vojaško pomoč Ukrajini, oziroma da je treba povrniti nacionalne prispevke, da ne bi ovirali nemotenega financiranja dvostranske pomoči;

17.  poziva Svet in države članice, naj sistematično obravnavajo problem, ko se podjetja in posamezniki s sedežem v EU, tretje osebe in države nečlanice EU izogibajo sankcijam, ter sprejmejo in dosledno izvajajo omejevalne ukrepe proti vsem subjektom, ki to izogibanje sankcijam omogočajo ter ruskemu vojaškemu kompleksu dobavljajo vojaške tehnologije in opremo ter tehnologijo in opremo z dvojno rabo, pri čemer naj zagotovijo, da se ne izkoriščajo vrzeli za usmerjanje orožja ali virov v Rusijo; meni, da je nujno okrepiti nadzor nad izvozom in vzdrževanjem visokotehnološke opreme, proizvedene v EU, ter ukrepe za izvajanje kazenskega pregona in sodelovanje, da bi preprečili izogibanje sankcijam; poziva, naj se nujno okrepi pregled trgovine držav članic EU z državami Srednje Azije, med drugim s Turčijo in Azerbajdžanom, saj se te države očitno uporabljajo pri izogibanju sankcijam EU;

18.  ponovno poziva EU in njene države članice, naj revidirajo sedanje trajanje sankcij zoper Rusijo in podaljšajo obdobje veljavnosti s sedanjih šestih mesecev na daljša in strateška tri leta; ugotavlja, da bi s takim ukrepom povečali doslednost in predvidljivost zunanjepolitične naravnanosti EU ter jo zaščitili pred neupravičeno instrumentalizacijo zahtev glede soglasja, okrepili učinek sankcij in poslali jasno sporočilo o zavezanosti spoštovanju mednarodnega prava in evropski varnosti, hkrati pa zmanjšali upravno breme pogostih podaljšanj;

19.  pozdravlja odločitev predsednika ZDA Joeja Bidna, da Ukrajini dovoli uporabo naprednih raketnih sistemov za vojaške cilje na ruskem ozemlju, in poudarja, da to dovoljenje spoštuje legitimno pravico Ukrajine do samoobrambe v skladu z 51. členom Ustanovne listine OZN; poziva EU in njene države članice, naj sprejmejo podobne ukrepe in odpravijo omejitve pri uporabi vojaških sistemov za zakonite obrambne operacije zunaj ukrajinskih meja, da bi se odvrnila nadaljnja ruska agresija;

20.  poziva EU in njene države članice, naj sodelujejo z novo administracijo v Washingtonu, da bi okrepile vzajemno koristno čezatlantsko sodelovanje, pri čemer naj poudarijo skupni strateški interes, kar zadeva podporo Ukrajini, ter izpostavijo, da Rusija in njeni zavezniki ne ogrožajo le evropske stabilnosti, temveč so tudi velika nevarnost za svetovno varnost in mednarodni red, ki temelji na pravilih; pričakuje, da bo nova Trumpova administracija še naprej podpirala Ukrajino in ohranila neomajno zavezanost Natu, medtem pa poziva EU in njene države članice, naj udejanjijo svoje besede in vzpostavijo pravo obrambno unijo, tudi kot evropski steber Nata, začenši s krepitvijo obrambnih zmogljivosti;

21.  poziva k odgovornosti za vojna hudodelstva in kršitve mednarodnega prava, ki so jih zagrešili Rusija in njeni zavezniki, vključno s Severno Korejo, ki bi jo dosegli z okrepljenim sodelovanjem z Mednarodnim kazenskim sodiščem in drugimi pravosodnimi organi; poziva EU in mednarodne partnerje, naj okrepijo prizadevanja, da bi vsi storilci odgovarjali za svoja dejanja;

22.  poziva Komisijo, naj predlaga dodatne ukrepe za podporo ukrajinskemu gospodarstvu, in sicer z zagotavljanjem dodatne finančne podpore in omogočanjem naložbenih priložnosti; pozdravlja sporazum s Svetom o makrofinančni pomoči Ukrajini v višini do 35 milijard EUR, za kar naj bi se uporabili zamrznjena ruska sredstva in novi mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino; poziva k hitremu izvajanju obeh orodij, da bo lahko Ukrajina obe novi možnosti financiranja čim prej začela črpati;

23.  ponovno poziva EU in njene države članice, naj sprejmejo konkretnejše ukrepe za vzpostavitev ustvarjalnih rešitev v okviru trdne pravne ureditve, ki bo omogočala zaplembo ruskega premoženja v državni lasti, ki ga je EU zamrznila, in njegovo uporabo za odpravo različnih posledic ruske vojaške agresije proti Ukrajini, vključno s preprečevanjem nadaljnjega uničenja in izgube življenj, obnovo države in odškodnino žrtvam ruske agresije; poudarja, da se lahko morebitne prihodnje terjatve Rusije do tega premoženja poravnajo šele po tem, ko se bodo na splošno obravnavale neporavnane odškodnine Ukrajini; poudarja pomen instrumenta za Ukrajino kot mehanizma za dolgoročno finančno podporo, obnovo in okrevanje ter poziva k njegovemu hitremu in učinkovitemu izvajanju; poziva Komisijo, naj na podlagi izkušenj z instrumentom za Ukrajino predlaga dolgoročno finančno pomoč po letu 2027 za obnovo Ukrajine;

24.  poudarja, da je treba vzpostaviti stabilnejši in predvidljivejši okvir za trgovinske odnose med EU in Ukrajino; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pospeši posvetovanja z Ukrajino v skladu s členom 29 pridružitvenega sporazuma, obe strani pa poziva, naj se dogovorita o čim bolj ambiciozni stopnji liberalizacije; poziva Komisijo, naj Parlament v čim večji meri vključi v pregled poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini; je seznanjen z omejitvami uvoza agroživilskih proizvodov iz Ukrajine, ki jih je enostransko uvedlo več držav članic, kar zadeva izključno pristojnost EU za trgovino v okviru skupne trgovinske politike in obveznosti EU v okviru poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini z Ukrajino; poziva Komisijo, naj po posvetovanju z Ukrajino in zadevnimi državami članicami poišče evropske rešitve za morebitno izkrivljanje trga, ki je posledica povečanega pritoka ukrajinskih agroživilskih proizvodov;

25.  glede na hude zimske mesece poziva k znatnemu povečanju humanitarne pomoči EU, da bi obravnavali težke razmere, ki so jih povzročili sistematični napadi Rusije na civilno infrastrukturo, zlasti energetsko, zaradi česar milijoni Ukrajincev nimajo osnovnih storitev; priznava delo številnih ukrajinskih in drugih organizacij civilne družbe pri pomoči družinam ugrabljenih ukrajinskih otrok, vojnih ujetnikov in nezakonito pridržanih ukrajinskih civilistov ter njihova neutrudna prizadevanja, da bi njihove bližnje pripeljale domov; poziva EU, njene države članice in mednarodno skupnost, naj podprejo njihove dejavnosti in uporabijo vse razpoložljive mednarodne forume za pritisk na Rusijo, naj vrne ugrabljene ukrajinske otroke, ukrajinske vojne ujetnike in nezakonito pridržane ukrajinske civiliste;

26.  obžaluje, da Rusija namerno ubija ukrajinske vojne ujetnike in z njimi slabo ravna, ter jo poziva, naj spoštuje svoje mednarodne obveznosti, zlasti Ženevsko konvencijo, in mednarodnim organizacijam, kot je Mednarodni odbor Rdečega križa, dovoli obisk vojnih ujetnikov in oceno njihovega zdravstvenega stanja; poziva EU, njene države članice in mednarodno skupnost, zlasti OZN, naj pregledajo mednarodne konvencije in delo ustreznih mednarodnih organizacij in jih prilagodijo današnjim razmeram ter poskrbijo, da bodo bolj odzivne na potrebe vojnih ujetnikov;

27.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Rusija dejavno novači posameznike iz oddaljenih regij, vključno z Afriko, Bližnjim vzhodom in Latinsko Ameriko, pri čemer jih s prevaro oziroma uporabo sile pošilja v boj proti ukrajinskemu ljudstvu; poziva OZN, Afriško unijo in države, katerih prebivalstvo je tarča Moskve, naj dejavno ukrepajo proti temu novačenju;

28.  ponovno poudarja konstruktivno vlogo Južne Koreje v mednarodnem redu, ki temelji na pravilih, vključno z njeno neomajno zavezanostjo Ukrajini; poziva EU in njene države članice, naj sodelujejo z Južno Korejo in si prizadevajo spremeniti njeno stališče glede oboroževanja Ukrajine, da bi zagotovile znatne vojaške vire za podporo ukrajinskih obrambnih operacij; pozdravlja prvi strateški dialog med EU in Južno Korejo, ki je potekal 4. novembra 2024 v Seulu, ter njuno partnerstvo, ki je sledilo na področju varnosti in obrambe; podpira poglobitev odnosov EU z Južno Korejo ter okrepljeno dvostransko sodelovanje na področju varnosti in obrambe; poziva EU in njene države članice, naj v sodelovanju z Ukrajino in Južno Korejo spodbujajo prebeg pripadnikov Korejske ljudske armade in naj bodo nanj pripravljene; poziva EU in njene države članice, naj poglobijo sodelovanje z Južno Korejo glede prihodnosti Ukrajine, pri čemer naj se osredotočijo na njene težnje po članstvu v EU, varnostna jamstva in obnovo; poziva k tesnejšemu sodelovanju z drugimi podobno mislečimi partnerji, zlasti Japonsko, Avstralijo in Tajvanom, ter poudarja, da je treba okrepiti dialog v indijsko-pacifiški regiji;

29.  poziva EU in njene države članice, naj še naprej podpirajo rusko demokratično opozicijo, zagotavljajo njeno zaščito in jo spodbujajo k boju proti Putinovemu režimu, zlasti proti militarističnim, šovinističnim in imperialističnim čustvom v ruski družbi, ter naj odločno izražajo podporo Ukrajini in si zanjo dejavno prizadevajo;

30.  obsoja nedavno poškodovanje evropske kritične infrastrukture v Baltskem morju; poudarja, da je treba ta dva huda incidenta nujno preiskati in objaviti informacije o storilcih in njihovih namerah; poudarja, da več predstavnikov evropskih vlad meni, da gre pri tem zadnjem incidentu za hudo sabotažo;; poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe proti vsem odgovornim državnim ali nedržavnim akterjem, če se dokaže njihova vpletenost;

31.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, ukrajinskemu predsedniku, vladi in parlamentu, ruski vladi, vladam Južne in Severne Koreje ter vladam drugih vpletenih držav ter Organizaciji združenih narodov.

(1) UL C, C/2024/6129, 22.10.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/6129/oj. (2) Sprejeta besedila, P10_TA(2024)0012. (3) UL L, 2024/792, 29.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/792/oj. (4) UL L, 2024/2773, 28.10.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2773/oj.