Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. septembra 2024 o vse slabšem položaju žensk v Afganistanu zaradi nedavno sprejetega zakona o spodbujanju kreposti in preprečevanju greha (2024/2803(RSP))

P10_TA(2024)0008 RC-B10-0024/2024

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Afganistanu,

–  ob upoštevanju členov 150(5) in 136(4) Poslovnika,

A.  ker talibani kršijo mednarodne norme, nadaljujejo represijo, zlasti nad ženskami in dekleti, etničnimi manjšinami, zagovorniki človekovih pravic in osebami LGBTIQ+, ter so osamili Afganistan, kar povečuje lakoto in revščino;

B.  ker so talibani uporabili skrajno razlago šeriatskega prava in ženske izbrisali iz javnega življenja; ker to vključuje prepoved dela za ženske, prepoved dostopa do zdravstvenega varstva brez spremstva moškega sorodnika in prepoved izobrazbe, ki presega šesti razred, nasilno uveljavljanje kodeksa razčlovečujočega oblačenja, izničenje prisotnosti žensk v javnem prostoru in odpravo sistema podpore za žrtve nasilja; ker omejitve pravic afganistanskih žensk te ovirajo pri pridobivanju vizumov EU;

C.  ker nedavni talibanski odlok, t. i. zakon o spodbujanju kreposti in preprečevanju greha, te omejitve razširja celo z zahtevo, da se glasu žensk v javnosti ne sliši, s čimer se afganistanskim ženskam dodatno odvzemajo temeljne pravice in svoboščine, kar pomeni apartheid na podlagi spola;

1.  obsoja nedavni talibanski odlok ter razlago in izvrševanje šeriatskega prava, izbris žensk in deklet iz javnega življenja, siljenje deklet in žensk v neželene in zgodnje poroke ter njihovo izpostavljenost spolnemu nasilju, pa tudi ponovno uvedbo javnega bičanja in kamenjanja žensk do smrti; pozdravlja pogum afganistanskih žensk, ki se kljub smrtno nevarnim tveganjem borijo za svoje pravice, in je solidaren z njimi;

2.  poziva dejanske afganistanske oblasti, naj odpravijo te prakse in zakone, ki diskriminirajo ženske; poziva k takojšnji ponovni vzpostavitvi polne, enakopravne in smiselne udeležbe žensk in deklet v javnem življenju;

3.  poziva dejanske afganistanske oblasti, naj izpustijo samovoljno zaprte ženske in dekleta ter ponovno vzpostavijo podporni sistem za žrtve nasilja, da bodo lahko poiskale zatočišče ter bile deležne zdravstvene oskrbe, pravnih sredstev in odškodnine;

4.  poziva, naj dejanske afganistanske oblasti odgovarjajo za svoja dejanja, zlasti prek preiskave Mednarodnega kazenskega sodišča in vzpostavitve neodvisnega preiskovalnega mehanizma OZN, ter poziva podpredsednika/visokega predstavnika, naj uvede nove sankcije EU proti talibanom;

5.  poziva EU in njene države članice, naj dosledno spoštujejo pet meril Sveta, ki trenutno niso izpolnjena, in podprejo obnovitev mandata posebnega poročevalca OZN;

6.  obsoja vlade, ki talibanom omogočajo normalizacijo odnosov; poziva EU in države članice, naj zagotovijo smiselno sodelovanje afganistanskih žensk v mednarodnih forumih in pogajanjih;

7.  poziva EU, naj podpre priznanje apartheida na podlagi spola kot hudodelstva zoper človečnost;

8.  poziva EU, države članice in druge države donatorice, naj povečajo humanitarno pomoč in financiranje v podporo osnovnim potrebam in preživljanju ter afganistanski civilni družbi, zagotovijo prožno financiranje nevladnih organizacij in njihovih humanitarnih delavk ter izdajo humanitarne vizume in obljubljene vizume za Afganistance, ki so bili zaposleni v mednarodni koaliciji; poudarja, da mora mednarodna skupnost oceniti vpliv nedavnega odloka na humanitarne operacije;

9.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje institucijam Evropske unije, državam članicam, OZN in dejanskim afganistanskim oblastem.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. septembra 2024 o težkem položaju političnih zapornikov v Belorusiji (2024/2804(RSP))

P10_TA(2024)0009 RC-B10-0026/2024

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju številnih prejšnjih resolucij o Belorusiji, sprejetih od avgusta 2020 dalje,

–  ob upoštevanju členov 150(5) in 136(4) Poslovnika,

A.  ker Lukašenkov režim od potvorjenih predsedniških volitev 9. avgusta 2020 sistematično zatira politične aktiviste, civilno družbo, medije, sindikate, oporečnike in njihove zagovornike ter je dal samovoljno pridržati več deset tisoč ljudi;

B.  ker je Lukašenko napovedal kandidaturo za predsedniške volitve leta 2025, kar bi bil njegov sedmi mandat;

C.  ker je v Belorusiji 1350 političnih zapornikov, med katerimi jih veliko biva v smrtno nevarnih razmerah, mnogi so v zaporu tudi umrli;

1.  zahteva, naj beloruske oblasti nemudoma in brezpogojno izpustijo vse politične zapornike in samovoljno pridržane osebe:

2.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi položaja mnogih političnih zapornikov, vključno z Marijo Kalesnikavo, Siarhejem Cihanovskim, Mikalajem Statkevičem, Alesom Bjaljackim, Maksimom Znakom, Viktarjem Babariko, Iharjem Losikom, Palino Šarenda-Panasjuk, Pavlom Sevjarincem, Aljaksandrom Jarašukom, Mikito Zalatarovim in Jano Pinčuk, med katerimi so mnogi že več mesecev ali več let pridržani brez možnosti stikov in imajo hude zdravstvene težave, tako na primer Marija Kalesnikava in Andrzej Poczobut, ter so izpostavljeni osamitvi, slabemu ravnanju in mučenju;

3.  obžaluje, da so bili nedavni poskusi osvoboditve političnih zapornikov in državljanov zahodnih držav v Rusiji in Belorusiji neuspešni za beloruske politične zapornike; poziva k večjim prizadevanjem za njihovo osvoboditev;

4.  poziva beloruske oblasti, naj spoštujejo človekove pravice zapornikov, posredujejo informacije o njihovem stanju, jim nudijo potrebno zdravstveno oskrbo in omogočijo stik z odvetniki, družinskimi člani in Mednarodnim odborom Rdečega križa;

5.  ponovno poziva EU in njene države članice, naj podprejo politične zapornike in njihove družine, tako da izkoristijo vsako priložnost za poziv k njihovi takojšnji izpustitvi, od beloruskih veleposlanikov zahtevajo dokazila o stanju in lokaciji teh zapornikov, poenostavijo postopke za pridobitev vizumov in začasnih osebnih dokumentov za tiste, ki bežijo iz države, ter naj jim zagotovijo rehabilitacijo ter praktično in finančno podporo;

6.  poziva EU in njene države članice, naj razširijo in zaostrijo sankcije proti posameznikom in subjektom, odgovornim za represijo v Belorusiji;

7.  izraža zaskrbljenost zaradi preganjanja beloruskih državljanov v tretjih državah, za kar se med drugim zlorabljajo Interpolovi nalogi za prijetje, da bi te države izročile politične nasprotnike; poziva Srbijo, naj ne izroči beloruskega novinarja Andreja Hnjota, EU in države članice pa, naj spremljajo njegov primer; izraža zaskrbljenost zaradi 300 000 Belorusov, ki so bili od leta 2020 prisiljeni zapustiti svojo državo in so v tujini tarče političnega preganjanja;

8.  poziva EU in njene države članice, naj poskrbijo, da bo Lukašenkov režim odgovarjal za svoja kazniva dejanja, in naj uporabljajo načelo splošne sodne pristojnosti;

9.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in Republike Srbije, Evropskemu sodišču za človekove pravice, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter predstavnikom beloruskih demokratičnih sil in dejanskim oblastem Republike Belorusije.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. septembra 2024 o primeru Joséja Daniela Ferrera Garcíe na Kubi (2024/2805(RSP))

P10_TA(2024)0010 RC-B10-0022/2024

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kubi,

–  ob upoštevanju člena 150 Poslovnika,

A.  ker je bil ob obsežnih protestih na Kubi 11. julija 2021 pridržan zagovornik človekovih pravic in opozicijski voditelj José Daniel Ferrer García, ki je od 14. avgusta 2021 zaprt v samici; ker ga je kubanski režim več kot desetletje zapiral, nadlegoval in ustrahoval zaradi njegovega mirnega političnega aktivizma; ker od marca 2023 nima stikov z nikomer, njegova družina pa ni prejela nobenih informacij o njegovem zdravju in ji je bila odvzeta pravica, da ga obišče;

B.  ker politični zaporniki v kubanskem režimu živijo v grozljivih razmerah; ker poročajo, da je José Daniel Ferrer v kritičnem stanju in nima dostopa do zdravljenja ter ustrezne prehrane in živi v nehigieničnih razmerah, ki pomenijo obliko mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja;

C.  ker so razmere na področju človekovih pravic na Kubi zelo slabe, zlasti za oporečnike, ki so izpostavljeni zaskrbljujoči ravni nadzora in samovoljnega pridržanja; ker število političnih zapornikov ni znano, vendar zanesljivi viri navajajo, da ima režim več kot tisoč zapornikov, med njimi celo mladoletnike; ker sta med številnimi političnimi zaporniki tudi Luis Manuel Otero Alcántara in Lizandra Gongora, ki sta v kritičnem zdravstvenem stanju;

1.  poziva kubanski režim, naj nemudoma in brezpogojno izpusti Joséja Daniela Ferrerja ter vse, ki so bili politično in samovoljno pridržani zaradi uveljavljanja pravice do svobode izražanja in mirnega zbiranja;

2.  obsoja sistematične kršitve in zlorabe človekovih pravic, ki jih kubanski režim med drugim izvaja proti protestnikom, političnim disidentom, verskim voditeljem, aktivistom za človekove pravice; poziva kubanske oblasti, naj nemudoma prenehajo z represijo;

3.  obsoja mučenje ter nečloveško, ponižujoče in slabo ravnanje kubanskih oblasti z Joséjem Danielom Ferrerjem in drugimi političnimi zaporniki; poziva, naj se družinam žrtev, ki jih režim preganja, omogoči takojšen dostop do njih, dokler ne bodo izpuščene, žrtvam pa zagotovi zdravstvena oskrba;

4.  ponovno izraža brezpogojno podporo kubanskemu ljudstvu in vsem zagovornikom človekovih pravic na Kubi za njihovo predanost svoboščinam in pravicam, ki jim jih režim že desetletja odreka; poziva režim, naj prisluhne svojim državljanom in sodeluje v vključujočem nacionalnem dialogu za modernizacijo in demokratizacijo;

5.  ponovno poziva Svet, naj uporabi sankcije v okviru globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic (evropski zakon Magnickega) in sprejme sankcije proti odgovornim za nenehne kršitve človekovih pravic na Kubi;

6.  ponavlja svoja že večkrat izražena stališča glede možnosti uporabe klavzule o začasni prekinitvi sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju, saj kubanski režim nenehno krši temeljne klavzule o človekovih pravicah iz sporazuma;

7.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje kubanskemu režimu, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji, državam članicam, Združenim narodom in Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. septembra 2024 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o določitvi varnostnih postopkov za izstrelitev satelitov Galileo z ozemlja Združenih držav Amerike (07058/2024 – C9-0137/2024 – 2024/0046(NLE))

P10_TA(2024)0011 A10-0001/2024

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (07058/2024),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o določitvi varnostnih postopkov za izstrelitev satelitov Galileo z ozemlja Združenih držav Amerike (07061/2024),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 189 in členom 218(6), drugi pododstavek, točka (a)(v), Pogodbe o delovanju Evropske unije (C9-0137/2024),

–  ob upoštevanju člena 107(1) in (4) ter člena 117(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A10‑0001/2024),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Združenih držav Amerike.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. septembra 2024 o nadaljnji finančni in vojaški podpori držav članic EU za Ukrajino (2024/2799(RSP))

P10_TA(2024)0012 RC-B10-0028/2024

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ukrajini in Rusiji od 1. marca 2022, zlasti resolucije z dne 17. julija 2024 o stalni podpori, ki jo mora EU še naprej nuditi Ukrajini(1),

–  ob upoštevanju ustanovne listine Organizacije združenih narodov (OZN), haaških konvencij, ženevskih konvencij in njihovih dodatnih protokolov ter Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

–  ob upoštevanju poročila Svetovne banke, ukrajinske vlade, Evropske komisije in OZN z dne 14. februarja 2024 z naslovom „Ukraine - Third Rapid Damage and Needs Assessment (RDNA3) February 2022 – December 2023“ (Ukrajina – tretja hitra ocena škode in potreb v Ukrajini za obdobje od februarja 2022 do decembra 2023),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino(2),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta in skupne izjave o podpori Ukrajini z dne 12. julija 2023,

–  ob upoštevanju skupnih varnostnih zavez med Evropsko unijo in Ukrajino z dne 27. junija 2024,

–  ob upoštevanju izjave zunanjih ministrov Francije, Nemčije in Združenega kraljestva z dne 10. septembra 2024 v zvezi z balističnimi raketami, ki jih je Iran dostavil Rusiji,

–  ob upoštevanju strateškega koncepta zveze NATO iz leta 2022,

–  ob upoštevanju člena 136(2) in 136(4) Poslovnika,

A.  ker Rusija od 24. februarja 2022 izvaja nezakonito, neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo proti Ukrajini, ki je nadaljevanje agresije, ki jo je začela leta 2014, med drugim priključitve Krima in poznejše delne zasedbe Donecka in Luganska, prav tako pa z agresijo proti suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine še naprej vztrajno krši načela ustanovne listine OZN ter grobo in očitno krši mednarodno humanitarno pravo, kot ga določajo ženevske konvencije iz leta 1949;

B.  ker je generalna skupščina OZN v resoluciji z dne 2. marca 2022 rusko vojno proti Ukrajini nemudoma opredelila kot dejanje agresije, ki je v nasprotju s členom 2(4) ustanovne listine OZN, v resoluciji z dne 14. novembra 2022 pa je priznala, da mora Ruska federacija odgovarjati za svojo vojaško agresijo ter prevzeti pravno in finančno odgovornost za mednarodne kršitve, tudi z reparacijami za povzročeno škodo in poškodbe;

C.  ker je Mednarodno kazensko sodišče izdalo več nalogov za prijetje ruskih uradnikov, odgovornih za vojna hudodelstva, kot so usmerjanje napadov v civilne objekte, nezakonita deportacija prebivalstva in nezakonita premestitev prebivalstva z zasedenih območij Ukrajine v Rusko federacijo v škodo ukrajinskih otrok; ker Mongolija septembra 2024 ni izvršila naloga Mednarodnega kazenskega sodišča za prijetje Vladimirja Putina;

D.  ker so Ukrajina in njeni državljani kljub velikemu številu civilnih in vojaških žrtev pokazali neomajno odločenost, da uspešno branijo svojo državo; ker ruske sile v Ukrajini še naprej izvajajo sistematične in neselektivne napade na stanovanjska območja in civilno infrastrukturo, v katerih je umrlo več tisoč ukrajinskih civilistov, pa tudi prisilne deportacije in izginotja, med drugim otrok, nezakonite zaporne kazni in mučenje ukrajinskih državljanov, usmrtitve civilistov, vojakov in vojnih ujetnikov ter teroristična dejanja po vsej državi, vključno z uporabo spolnega nasilja in množičnih posilstev kot vojnega orožja; ker je v Ukrajini in zunaj nje še vedno razseljenih na milijone Ukrajincev, ki so pobegnili pred rusko agresijo;

E.  ker Rusija od 24. avgusta 2024 izvaja najintenzivnejše zračne napade na Ukrajino in izstreljuje veliko število balističnih izstrelkov, jadralnih bomb, dronov in drugega orožja proti Harkovu, Kijevu, Poltavi, Sumiju, Odesi in Lvovu, kjer je bilo v nedavnem napadu z droni in izstrelki le 70 km od poljske meje ubitih več civilistov; ker je Rusija dejansko poškodovala ali uničila do 80 % ukrajinske energetske infrastrukture, kar bi lahko v zimskih mesecih povzročilo hudo humanitarno krizo v državi; ker so tovrstni sistematični napadi po mednarodnem pravu vojna hudodelstva;

F.  ker je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sporočil, da je 12. septembra 2024 ruski izstrelek zadel tovorno ladjo, ki je prevažala pšenico v Črnem morju in je bila namenjena v Egipt, s čimer je prehranska varnost ponovno postala tarča napadov; ker ruski droni in izstrelki, usmerjeni proti Ukrajini, vse bolj kršijo zračni prostor EU in Nata, kar ogroža državljane v vzhodnih regijah zavezništva;

G.  ker so humanitarne razmere v Ukrajini, zlasti v bližini frontnih črt, še vedno kritične; ker je zaradi nedavnih ruskih napadov na kritično civilno infrastrukturo po podatkih OZN več deset tisoč Ukrajincev ostalo brez osnovnih storitev, več kot 14,6 milijona ljudi, kar je približno 40 % ukrajinskega prebivalstva, pa bo leta 2024 potrebovalo humanitarno pomoč; ker so intenzivnejši spopadi v Harkovski oblasti maja pripeljali tudi do največjega razseljevanja v Ukrajini od leta 2023; ker OZN poroča, da humanitarni delavci zaradi pomanjkanja finančnih sredstev trenutno ne morejo zadostiti vsem nujnim potrebam v državi; ker bodo prebivalci tudi v prihodnjih mesecih težko oziroma čedalje težje zadovoljili nujne potrebe, če se bo konflikt nadaljeval; ker ima uničevanje infrastrukture v Ukrajini katastrofalne posledice za zdravje žensk, saj predvsem one nudijo zdravstveno nego, zdravniško delo in oskrbo;

H.  ker je madžarska vlada izdala odlok v nasprotju z direktivo o začasni zaščiti(3), s katerim je preklicala državno financirana zatočišča za begunce iz zahodne Ukrajine, zaradi česar so bili mnogi, med njimi večina žensk in otrok, prisiljeni postati brezdomci;

I.  ker so po najnovejših ocenah iz skupne hitre ocene škode in potreb (RDNA3), ki so jo objavile ukrajinska vlada, skupina Svetovne banke, Komisija in OZN, do 31. decembra 2023 skupni stroški obnove in okrevanja v Ukrajini v naslednjih desetih letih ocenjeni na vsaj 486 milijard USD, v primerjavi z ocenami pred enim letom, ki so znašale 411 milijard USD;

J.  ker so EU in njene države članice Ukrajini doslej prispevale več kot 100 milijard EUR finančne, humanitarne, begunske in vojaške pomoči; ker je EU Ukrajini v letih 2022 in 2023 zagotovila več kot 25 milijard EUR makrofinančne podpore in je vzpostavila namenski finančni instrument, iz katerega bo ta država v obdobju 2024–2027 prejela predvidljivo in prožno finančno podporo v višini do 50 milijard EUR; ker je EU julija 2024 iz novega instrumenta izvedla prvo redno plačilo v približni višini 4,2 milijarde EUR; ker sta bila pred tem plačilom zagotovljena premostitvena pomoč in predhodno financiranje, tako da finančna podpora od vzpostavitve instrumenta marca 2024 skupaj znaša skoraj 14 milijarde EUR ;

K.  ker je Rusija v letu 2024 znatno povečala svoje vojaške izdatke in proizvodnjo; ker uporablja tudi beloruske zaloge streliva in je odvisna od vojaške podpore več držav, zlasti Irana in Severne Koreje; ker poročila kažejo, da Kitajska Rusiji nudi znatno pomoč pri krepitvi njenih vojaških zmogljivosti, ki presega tehnologijo z dvojno rabo; ker je po navedbah vladnih virov Iran pred kratkim v Rusijo poslal več pošiljk balističnih raket kratkega dosega Fath-360; ker so Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo zato napovedali nov sklop sankcij proti Iranu;

L.  ker EU in njene države članice skupaj z mednarodnimi partnerji in zavezniki iz Nata Ukrajini še naprej nudijo vojaško podporo, da bi ji pomagale pri uveljavljanju njene legitimne pravice do samoobrambe pred rusko vojaško agresijo v skladu z 51. členom ustanovne listine OZN; ker je misija Evropske unije za vojaško pomoč v podporo Ukrajini (EUMAM Ukraine) doslej za približno 60 tisoč pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil izvedla kombinirano vojaško usposabljanje in specializirano usposabljanje; ker bo Nato Ukrajini zagotovil 40 milijard dolarjev finančne pomoči na leto;

M.  ker je Ukrajina še vedno deležna vojaške pomoči nizke kakovosti in v majhnih količinah, prihaja pa tudi do precejšnjih zamud pri dejanski dobavi orožja in streliva po sprejetju odločitev o dobavi; ker številne države članice ne izpolnjujejo svojih zavez in so nekatere vodilne donatorke celo napovedale, da bodo v letu 2025 znatno zmanjšale svoj prispevek k vojaški pomoči Ukrajini; ker se je EU odločila, da bo nepričakovane dobičke iz zamrznjenih sredstev ruske centralne banke uporabila za podporo Ukrajini, zlasti za dodatno vojaško pomoč; ker ni bil vzpostavljen pravni okvir za učinkovito zajemanje in prerazporeditev kapitalskih dobičkov iz zamrznjenih ruskih sredstev;

N.  ker poleg tega Madžarska blokira tako novi sklad za pomoč Ukrajini v višini 5 milijard EUR, ki je bil ustanovljen marca 2024 v okviru evropskega mirovnega instrumenta, kot tudi osmi obrok povračil evropskega mirovnega instrumenta državam članicam, ki Ukrajini že več kot 18 mesecev nudijo vojaško pomoč;

O.  ker je EU od februarja 2022 sprejela 14 svežnjev sankcij, katerih glavni cilj je čim bolj omejiti zmožnost Kremlja, da financira vojno, ki jo je sprožil;

P.  ker države članice EU še naprej kupujejo fosilna goriva in uran iz Rusije, s tem pa prispevajo k ruskemu gospodarstvu in v rusko vojno blagajno; ker je prodaja ruskih fosilnih goriv v EU od začetka obsežne vojaške agresije proti Ukrajini presegla 200 milijard EUR, kar je dvakrat več od zneska vseh sredstev, ki so bila v istem obdobju zagotovljena Ukrajini; ker je EU odobrila izvzetje za rusko surovo nafto, uvoženo prek plinovoda Družba na Madžarsko, Slovaško in Češko; ker je povečan uvoz ruskega plina v Azerbajdžan razlog za zaskrbljenost glede vloge te države kot alternativnega dobavitelja plina namesto Rusije, saj bi lahko Baku, če ne bi mogel zadostiti evropskemu povpraševanju, namesto svojega plina na evropski trg prodal kar ruskega; ker v Baltskem morju še vedno deluje flota v senci, ki vključuje okolju nevarne in nezavarovane ruske tankerje za prevoz nafte ter se na ta način izogiba sistemu sankcij;

1.  najostreje obsoja nadaljevanje ruske vojaške agresije proti Ukrajini in vpletenost Belorusije v to vojno ter zahteva, naj Rusija nemudoma ustavi vse vojaške dejavnosti v Ukrajini, brezpogojno umakne vse sile in vojaško opremo s celotnega mednarodno priznanega ukrajinskega ozemlja ter Ukrajini povrne škodo, povzročeno njenemu prebivalstvu, ozemljem, naravi in infrastrukturi;

2.  izraža neomajno solidarnost z ukrajinskim narodom, odločno podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja ter poudarja, da je ta vojaška agresija očitna in nezaslišana kršitev ustanovne listine OZN in temeljnih načel mednarodnega prava; znova izraža podporo zavezam EU in njenih držav članic, da bodo na vse možne načine nudile humanitarno, gospodarsko in finančno pomoč ter vojaško in politično podporo, dokler Ukrajina ne zmaga in dokončno ne ustavi ruske vojaške agresije, osvobodi vseh svojih prebivalcev in dokler ne povrne popolnega nadzora znotraj svojih mednarodno priznanih mejah; poudarja, da končni cilj ostaja pravičen in trajen mir v Ukrajini pod pogoji, ki jih bo postavila, ter zagotavljanje varnosti in dostojanstva ukrajinskih prebivalcev v mirni in stabilni Evropi;

3.  poziva EU in njene države članice, naj si dejavno prizadevajo za ohranjanje in doseganje čim širše mednarodne podpore Ukrajini ter iskanje mirne rešitve za to vojno, ki mora temeljiti na popolnem spoštovanju neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine, načelih mednarodnega prava, odgovornosti za ruska vojna hudodelstva in kaznivo dejanje agresije ter ruskih reparacijah in drugih izplačilih za ogromno škodo, povzročeno v Ukrajini; poziva k dejavnemu sodelovanju EU pri uresničevanju ukrajinske mirovne formule in pripravi vsega potrebnega za organizacijo drugega vrha o miru;

4.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju s državami partnerkami hitro predlaga dolgoročno finančno pomoč za obnovo Ukrajine, zlasti s hitrim začetkom izvajanja instrumenta za Ukrajino in njegovo nadgradnjo, da bi zagotovili nadaljnjo podporo na ustreznih ravneh in sredstva za obnovo, sorazmerna z našo politično podporo Ukrajini;

5.  poziva vse države članice, naj povečajo finančna sredstva za Ukrajino in ne zmanjšujejo svojih prispevkov; ponovno izraža trdno prepričanje, da mora Rusija izplačati finančno nadomestilo za ogromno škodo, ki jo je povzročila v Ukrajini; pozdravlja odločitev Sveta, da izredne prihodke iz zamrznjenega ruskega državnega premoženja usmeri v sklad za pomoč Ukrajini in instrument za Ukrajino, pa tudi odločitev skupine G7, da Ukrajini ponudi posojilo v višini 50 milijard USD, zavarovano z zamrznjenimi ruskimi državnimi sredstvi; poziva k hitremu napredku pri izvajanju sklepa skupine G7, da se Ukrajini ponudi posojilo v višini 50 milijard USD, zavarovano z zamrznjenimi ruskimi državnimi sredstvi, da bi zagotovili pravočasno izplačilo sredstev Ukrajini; poziva EU, naj nadaljuje, kar je začela, in s podobno mislečimi partnerji spremeni zakonodajo o sankcijah in sprejme trdno pravno ureditev za zaplembo ruskega državnega premoženja, ki ga je zamrznila;

6.  poziva k znatnemu povečanju humanitarne pomoči EU, da bi zagotovili polno podporo Ukrajini tudi v letu 2025; ugotavlja, da bo potreba po humanitarni pomoči verjetno obstajala tudi v prihodnjih letih, in poudarja, da se mora EU z dolgoročnim načrtovanjem in ustreznimi sredstvi pripraviti na to, da ji bo lahko zadostila; poziva nevtralne države, naj povečajo humanitarno pomoč Ukrajini;

7.  ponovno poudarja, da ima Ukrajina kot žrtev agresije legitimno pravico do samoobrambe v skladu z 51. členom ustanovne listine OZN; opozarja, da je namen znatne, čeprav še vedno nezadostne vojaške pomoči EU, ZDA in podobno mislečih partnerjev omogočiti Ukrajini, da se učinkovito brani pred agresorsko državo in ponovno vzpostavi popoln nadzor nad svojim celotnim mednarodno priznanim ozemljem;

8.  poziva države članice, naj nemudoma umaknejo omejitve za uporabo zahodnega orožja, dobavljenega Ukrajini, zoper legitimne vojaške cilje na ruskem ozemlju, saj Ukrajina sicer ne more v celoti uresničiti svoje pravice do samoobrambe v skladu z mednarodnim javnim pravom, zaradi česar je izpostavljena napadom na svoje prebivalstvo in infrastrukturo;

9.  poudarja, da lahko nezadostna dobava streliva in orožja ter omejitve njegove uporabe ogrozijo dosedanja prizadevanja, in globoko obžaluje krčenje bilateralne vojaške pomoči, ki jo države članice nudijo Ukrajini, kljub odločnim izjavam na začetku tega leta; zato države članice ponovno poziva, naj izpolnijo svojo zavezo iz marca 2023, da bodo Ukrajini dobavile milijon kosov streliva, in naj v odziv na jasno opredeljene potrebe pospešijo dobavo orožja, zlasti sodobnih sistemov zračne obrambe ter drugega orožja in streliva, tudi raket Taurus; poziva k hitremu uresničevanju zavez, ki sta jih na področju varnosti skupaj sprejeli EU in Ukrajina; ponavlja svoje stališče, da bi se morale vse države članice EU in zaveznice Nata tako skupaj kot posamično zavezati, da bodo podprle Ukrajino z najmanj 0,25 % svojega letnega BDP;

10.  poudarja, da je treba poglobiti sodelovanje med državami članicami na področju zračne obrambe, da bi se zaščitili pred grožnjami, ki dosegajo tudi zračni prostor EU in Nata;

11.  poziva Komisijo, naj sodeluje pri strateškem komuniciranju v državah članicah, da bi pojasnila pomen obrambe Ukrajine za širšo stabilnost Evrope in zagotovila, da bodo državljani EU dobro obveščeni o pomenu te pomoči, tako za suverenost Ukrajine kot za mir in varnost po vsej EU; pozdravlja in proslavlja javna prizadevanja in pobude za množično financiranje državljanov v nekaterih državah članicah, da bi omogočili stalno dobavo orožja Ukrajini; nadalje spodbuja podobne pobude po vsej EU za solidarnost in sodelovanje javnosti pri tem ključnem cilju;

12.  poziva EU in njene države članice, naj izpolnijo zaveze iz versajske izjave iz leta 2022 in pospešijo celovito izvajanje strateškega kompasa s krepitvijo evropskega vojaškega sodelovanja na ravni industrije in oboroženih sil, da bi EU postala močnejša in sposobnejša pri zagotavljanju varnosti ter bila pri tem interoperabilna in se dopolnjevala z Natom; poudarja, da je treba med procesom pristopa Ukrajine k EU sprejeti konkretne ukrepe, da se bo ta država vključila v politike in programe EU na področjih obrambe in kibernetske varnosti; poziva institucije EU, naj pospešijo sprejetje strategije za evropsko obrambno industrijo ter tako zagotovijo pravočasno razpoložljivost in dobavo obrambnih proizvodov, saj bi s tem omogočile pravočasno vojaško podporo Ukrajini; poziva države članice, naj spoštujejo svojo zavezo o zagonu vojaške proizvodnje na ukrajinskem ozemlju; poudarja pomen sodelovanja z ukrajinsko obrambno industrijo in njenega dolgoročnega vključevanja v obrambno tehnološko in industrijsko bazo EU;

13.  izreka pohvalo kontaktni skupini za obrambo Ukrajine za njeno ključno vlogo pri usklajevanju mednarodne podpore in poziva države članice EU, naj v večji meri prispevajo h krepitvi ukrajinskih obrambnih zmogljivosti;

14.  poziva države članice, naj dejavno pritiskajo na madžarsko vlado, da bo prenehala blokirati evropski mirovni instrument, vključno z novoustanovljenim skladom za pomoč Ukrajini, in tako izpolnila zaveze, dane od februarja 2022 in dogovorjene med vsemi državami članicami;

15.  odločno obsoja uporabo spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola kot vojnega orožja in poudarja, da je to vojno hudodelstvo; poziva države gostiteljice in tranzitne države, naj omogočijo uporabo storitev spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, zlasti nujne kontracepcije, profilakse po izpostavitvi in splava, tudi za žrtve posilstva;

16.  ponovno poziva EU, naj naredi več, da bi olajšala težave ljudi, ki so bili prisilno deportirani v Rusijo, in otrok, ki so bili prisilno posvojeni v Rusiji, tudi s sankcioniranjem oseb, ki so neposredno odgovorne za prisilno preselitev in neupravičeno pridržanje ukrajinskih otrok in ki so vpletene v ta dejanja;

17.  poziva madžarsko vlado, naj umakne odlok, s katerim je preklicala državno financirana zatočišča za begunce iz zahodne Ukrajine, in izpolni svojo odgovornost v skladu z direktivo EU o začasni zaščiti;

18.  poziva Svet, naj ohrani in razširi sankcije proti Rusiji, Belorusiji ter tretjim državam in subjektom, ki ruskemu vojaškemu kompleksu dobavljajo vojaško tehnologijo in opremo ter tehnologijo in opremo z dvojno rabo, hkrati pa spremlja, revidira in izboljša njihovo uspešnost in učinek; obsoja nedavno dostavo balističnih izstrelkov v Rusijo; poziva države članice, naj dodatno razširijo in okrepijo režim sankcij proti Iranu in Severni Koreji glede na vojaško podporo teh držav ruski vojaški agresiji proti Ukrajini ter na seznam sankcij EU dodajo dodatne kitajske subjekte in posameznike, ki podpirajo ruski obrambni in varnostni sektor; poudarja, da je treba preprečiti, da bi kritične komponente, proizvedene v državah EU prišle v rusko vojaško industrijo, in meni, da je nujno okrepiti nadzor nad izvozom in vzdrževanjem visokotehnološke opreme, proizvedene v EU, pa tudi okrepiti ukrepe za izvajanje kazenskega pregona in sodelovanje, da bi preprečili izogibanje sankcijam; poziva Svet, naj sistematično preprečuje, da bi se podjetja s sedežem v EU, tretje strani in države nečlanice EU izogibale sankcijam; poziva ga, naj oblikuje nov horizontalni režim sankcij, ki bo to izogibanje onemogočil, saj bo šlo za splošnejši in celovitejši instrument za preprečevanje izogibanja v vseh režimih, ki jih izvaja EU; poziva Svet in države članice, naj obravnavajo zlasti vprašanje na Zahodu oblikovanih sestavnih delov, ki se uporabljajo v ruskem orožju in vojaški opremi;

19.  poudarja, da bodo učinki obstoječih sankcij ter finančna in vojaška podpora Ukrajini še naprej ogroženi, dokler bo EU dovolila uvoz ruskih fosilnih goriv; poziva k prepovedi uvoza ruskega žita, kalijevega klorida in gnojil ter surovin, vključno z aluminijem, izdelki iz jekla, uranom, titanom, nikljem, lesom in lesnimi izdelki ter plinom in nafto; poziva EU in njene države članice, naj prepovejo uvoz proizvodov iz rafinirane ruske nafte, ki so bili izvoženi v tretje države; poleg tega poziva, naj se uvede dokumentacija na podlagi pravil o poreklu, da bi se lahko ugotovilo dejansko poreklo naftnih derivatov, uvoženih v EU;

20.  poziva države skupine G7, naj učinkoviteje uveljavijo cenovno kapico za rusko nafto, ki se prevaža po morju, in odpravijo vrzeli, ki jih Rusija uporablja za prepakiranje in prodajo svoje nafte po tržnih cenah; poziva EU in njene države članice, naj izvajajo strog nadzor nad rusko floto v senci, ki poleg kršenja sankcij EU in G7 zaradi tehničnih pomanjkljivosti in pogostih okvar ekosistema predstavlja ogromno ekološko grožnjo;

21.  poziva k popolnemu embargu na ruski utekočinjeni plin ter k sankcijam proti Gazpromu in ruskim naftnim družbam; poziva EU, naj zahteva uvrstitev plovil razreda Arc-7 za plutje po zaledenelem morju, ki izvažajo ruski utekočinjeni zemeljski plin, na seznam sankcij ameriškega urada za nadzor nad tujim premoženjem in seznam sankcij EU, s čimer se jim zavrne vplutje v pristanišča in uporaba zahodnih pomorskih storitev; poziva EU in njene države članice, naj uvedejo ciljno usmerjene sankcije za pomorska plovila, ki jih Rusija uporablja za izogibanje sankcijam za izvoz nafte in plina ter za servisiranje svojih energetskih projektov na Arktiki;

22.  poziva k sankcijam ruskega jedrskega sektorja in k usmerjenim sankcijam zoper osebe, ki so kršile jedrsko varnost in zaščito v jedrski elektrarni Zaporožje;

23.  obsoja vse pogostejše hibridne napade Rusije na EU, njene države članice in kandidatke za članstvo, katerih namen je oslabiti evropsko podporo Ukrajini z manipuliranjem z informacijami, prikritimi poskusi destabilizacije in korupcijo; poziva EU in njene države članice, naj delujejo strateško in se proaktivno zoperstavijo hibridnim grožnjam, okrepijo strateško komuniciranje EU ter preprečijo vmešavanje Rusije v politične, volilne in druge demokratične procese v EU in njeni soseščini;

24.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, ukrajinskemu predsedniku, vladi in vrhovni radi, ruski vladi in vladam drugih vpletenih držav ter Organizaciji združenih narodov.

(1) Sprejeta besedila, P10_TA(2024)0003. (2) UL L, 2024/792, 29.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/792/oj. (3) Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2001/55/oj).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. septembra 2024 o razmerah v Venezueli (2024/2810(RSP))

P10_TA(2024)0013 RC-B10-0023/2024

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Venezueli,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic ter drugih pogodb in dokumentov OZN o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih iz leta 1961, Dunajske konvencije o konzularnih odnosih iz leta 1963 in Konvencije o diplomatskem azilu, sprejete v Caracasu leta 1954,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

–  ob upoštevanju venezuelske ustave,

–  ob upoštevanju izjav neodvisne mednarodne misije OZN za ugotavljanje dejstev o Bolivarski republiki Venezueli z dne 31. julija in 12. avgusta 2024,

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice urada visokega komisarja OZN za človekove pravice z dne 3. septembra 2024 o ozračju strahu v Venezueli,

–  ob upoštevanju vmesnega poročila skupine strokovnjakov OZN o venezuelskih predsedniških volitvah 28. julija 2024, ki je bilo objavljeno 9. avgusta 2024,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 29. julija 2024 o predsedniških volitvah v Venezueli,

–  ob upoštevanju izjav visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu EU z dne 4. in 24. avgusta 2024 o povolilnih dogodkih v Venezueli,

–  ob upoštevanju delnega sporazuma o spodbujanju političnih pravic in volilnih jamstev za vse, ki sta ga režim Nicolasa Madura in venezuelsko opozicijsko zavezništvo Unitarna platforma, podpisala oktobra 2023 (v nadaljevanju: sporazum z Barbadosa),

–  ob upoštevanju poročila oddelka za volilno sodelovanje in opazovanje sekretariata Organizacije ameriških držav za krepitev demokracije z dne 30. julija 2024 o predsedniških volitvah v Venezueli,

–  ob upoštevanju resolucije Organizacije ameriških držav z dne 16. avgusta 2024 o razmerah v Venezueli,

–  ob upoštevanju izjave organizacije Carter Center o volitvah v Venezueli z dne 30. julija 2024,

–  ob upoštevanju končnega poročila misije EU za opazovanje volitev v Venezueli z dne 22. februarja 2022 z naslovom Regionalne in občinske volitve 21. novembra 2021 in izjave predsednice delegacije Evropskega parlamenta za opazovanje volitev z dne 23. novembra 2021 o regionalnih in lokalnih volitvah v Venezueli leta 2021,

–  ob upoštevanju člena 136(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker so 28. julija 2024 v Venezueli potekale predsedniške volitve za šestletni mandat, ki se bo začel 10. januarja 2025; ker bi lahko te volitve pomenile enkratno priložnost za prehod s koruptivne avtokracije na vrnitev k demokraciji, če se bodo spoštovale vse točke sporazuma z Barbadosa;

B.  ker je režim Nicolása Madura nenehno nadlegoval, preganjal in cenzuriral aktiviste, novinarje in organizacije civilne družbe sredi sedanje socialno-ekonomske, politične in humanitarne krize, ki jo zaznamujejo hiperinflacija, vedno večja lakota, bolezni, visoka stopnja korupcije, kriminala in nekaznovanosti, očitne kršitve človekovih pravic in visoka stopnja umrljivosti, zaradi katerih je Venezuelo zapustilo več kot 7,7 milijona prebivalcev, ki želijo ubežati tiraniji; ker so javne storitve zelo okrnjene, prebivalci pa vse težje dobijo hrano in zdravila; ker je to še vedno največja kriza razseljevanja na svetu;

C.  ker so politično motivirana samovoljna pridržanja že leta del represivne politike, ki jo izvaja režim Nicolása Madura, ter splošnega in sistematičnega napada na venezuelsko prebivalstvo; ker se javno obveščanje, svoboda mnenja in izražanja ter pravica do mirnega zbiranja sistematično omejujejo, zlasti oporečnikom režimu, sindikalistom, zagovornikom človekovih pravic in najranljivejšim članom družbe;

D.  ker so predstavniki režima Nicolása Madura in opozicijsko zavezništvo Unitarna platforma 17. oktobra 2023 v Venezueli podpisali dva sporazuma, znana kot sporazuma z Barbadosa, ki med drugim zajemata vprašanja, kot so spodbujanje političnih pravic, volilna jamstva za vse, spoštovanje pravice vsakega političnega akterja, da svobodno izbere svojega kandidata za predsedniške volitve, ter izpustitev političnih zapornikov; ker zajemata pomembne teme, kot je omogočanje mednarodnim opazovalcem, da sodelujejo v volilnem procesu; ker sta bila podpisana kot prvi korak k zagotavljanju svobodnih in poštenih volitev v Venezueli; ker politični zaporniki niso bili izpuščeni, čeprav je to izrecen pogoj sporazuma z Barbadosa;

E.  ker je bila na primarnih volitvah Unitarne platforme leta 2023 María Corina Machado z 92,35 % izvoljena za kandidatko opozicije režimu; ker ji je režim Nicolása Madura iz samovoljnih in politično motiviranih razlogov prepovedal kandidaturo na volitvah, kar je očitna kršitev sporazuma z Barbadosa; ker je njegov režim več drugim opozicijskim politikom v zadnjih letih prepovedal udejstvovanje, da bi preprečil politične spremembe; ker je María Corina Machado po tem ohranila enotnost demokratične opozicije režimu, tako da je podprla novo kandidatko Corino Yoris, ki prav tako ni dobila dovoljenja za kandidaturo; končni kandidat demokratične opozicije režimu je nato postal Edmundo González Urrutia;

F.  ker je režim v času pred volitvami neutrudno preganjal, ugrabljal, aretiral in zapiral aktiviste opozicije ter člane kampanje vodje opozicije Maríe Corine Machado in predsedniškega kandidata Edmunda Gonzáleza ter inkriminiral delo odvetnikov, zagovornikov človekovih pravic in akterjev civilne družbe; ker je prišlo do številnih volilnih nepravilnosti in kršitev, med drugim diskvalifikacije približno 16 političnih strank, oviranja pri registraciji predsedniških kandidatov, zelo kratkih rokov za registracijo volivcev in pomanjkanja uradov za registracijo, minimalnega obveščanja javnosti in oviranja glasovanja iz tujine; ker naj bi se po podatkih režima na volitve lahko prijavilo le 69.211 Venezuelcev, ki živijo v tujini, čeprav se ocenjuje, da ima polovica od 7,7 milijona v tujini živečih Venezuelcev volilno pravico;

G.  ker je od 20. marca 2024 šest tesnih sodelavcev politične stranke Vente Venezuela iskalo zatočišče na argentinskem veleposlaništvu v Caracasu, kjer se še naprej spopadajo z vse večjim pritiskom in nadlegovanjem venezuelskih varnostnih sil;

H.  ker je nacionalni volilni svet, ki ga nadzira vladajoči režim, 28. maja 2024 preklical povabilo EU za opazovanje volitev; ker so številnim mednarodnim delegacijam, ki jih je povabila demokratična opozicija režimu – Comando Nacional de Campaña Con VZLA – zavrnili vstop v državo ali jih izgnali, med drugim delegaciji članov politične skupine Evropskega parlamenta in petim nekdanjim predsednikom latinskoameriških držav;

I.  ker so volitve 28. julija 2024 potekale v izjemno mirnem okolju in so Venezuelci množično obiskali volišča ter pokazali izjemno državljansko in demokratično zavest kljub nenehnim prizadevanjem režima za oviranje volilnega procesa; ker so bila zabeležena številna poročila o omejevanju dostopa domačim opazovalcem in pričam opozicijskih strank do volišč; ker so s številnih volišč poročali o kontrolnih točkah, na katerih je režim vršil pritisk nad volivci; ker so bile na večer volitev odkrite večje nepravilnosti in ker je bilo pošiljanje uradnih rezultatov štetja glasov z volišč nacionalnemu volilnemu svetu prekinjeno, ko je bilo na voljo približno 30 % volilnih evidenc (actas);

J.  ker so redke verodostojne in neodvisne opazovalne misije, ki so uspele opazovati volitve – ekipi OZN in organizacije Carter Center – poročale, da venezuelske predsedniške volitve 2024 niso izpolnjevale mednarodnih standardov integritete volitev in jih ne moremo šteti za demokratične, da ni mogoče preveriti ali potrditi rezultatov volitev, ki jih je razglasil nacionalni volilni svet pod nadzorom režima, in da je volilni organ kršil volilna načela, ker ni objavil rezultatov, ločenih po voliščih; ker je skupina strokovnjakov OZN v svojem poročilu ugotovila, da je prezgodnja razglasitev zmagovalca prva tovrstna v zgodovini sodobnih demokratičnih volitev ter da je v volilnem procesu primanjkovalo osnovne preglednosti in integritete; ker volitve niso bile niti svobodne niti poštene;

K.  ker po zaprtju volišč nacionalni volilni svet pod nadzorom režima ni želel objaviti uradnih zapisnikov in je ponaredil rezultate volitev ter razglasil zmago Madura, kar predstavlja resno kršitev volilnih načel; ker to pomeni, da mednarodna skupnost ni mogla preveriti ali potrditi izidov, ki jih je objavil nacionalni volilni svet; ker ta pri obravnavi volilnih izidov ni upošteval osnovnih ukrepov za preglednost in integriteto, ki so bistveni za izvedbo verodostojnih volitev;

L.  ker je demokratični opoziciji režimu uspelo pridobiti 83,5 % uradnih zapisnikov in je verodostojno dokazala, da je bil zmagovalec volitev Edmundo González Urrutia s 67,08 % oddanih glasov; ker vmesno poročilo skupine strokovnjakov OZN za volitve potrjuje verodostojnost dokumentov, ki jih je objavila opozicija;

M.  ker teh volitev ali njihovih izidov ne priznavajo niti Evropska unija niti druge demokratične države ter regionalne in mednarodne organizacije;

N.  ker so po volitvah po vsej državi potekali miroljubni protesti proti goljufivemu prikazu režima Nicolása Madura; ker se je režim na te proteste odzval s pretiranim nasiljem in represijo, zaradi česar je umrlo več kot 23 ljudi, zabeleženih pa je tudi več kot 2400 aretacij in prisilnih izginotij, vključno s približno 120 otroki;

O.  ker se mora María Corina Machado skrivati zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi Madurovega režima, Edmundo González Urrutia pa je bil prisiljen v izgnanstvo, potem ko je bil zanj izdan nalog za prijetje, njemu in njegovim sorodnikom pa so grozili s smrtjo; ker se je medtem iztekel mandat generalnega državnega tožilca Tareka Williama Saaba; ker je bila že 5. avgusta 2024 v Venezueli sprožena kazenska preiskava zoper Edmunda Gonzáleza in Marío Corino Machado, ker sta objavila zmagovalca volitev, ki ni Nicolás Maduro, ter domnevno napeljevala k nepokorščini in uporu;

P.  ker je venezuelski režim 14. septembra 2024 razglasil, da je pridržal šest tujih državljanov, med njimi tri državljane EU (enega češkega in dva španska), iz dvomljivih razlogov, češ da načrtujejo „destabilizacijo“ države; ker so uradniki režima prek nacionalne obveščevalne agencije izrazili izjemno hude in očitno fiktivne obtožbe o španskem „vmešavanju“;

Q.  ker je venezuelski režim sredi avgusta izgnal diplomatska predstavništva sedmih latinskoameriških držav, in sicer Argentine, Čila, Kostarike, Peruja, Paname, Dominikanske republike in Urugvaja, ker so izrazile zaskrbljenost zaradi objavljenih rezultatov;

1.  zahteva, da venezuelski volilni organi objavijo popolne, pregledne in podrobne rezultate glasovanja, vključno z rezultati posameznih volišč; poziva venezuelske oblasti, naj spoštujejo rezultate volitev in voljo venezuelskega naroda;

2.  priznava, da je Edmundo González Urrutia zakonito in demokratično izvoljen predsednik Venezuele; prav tako priznava Marío Corino Machado kot vodjo demokratičnih sil v Venezueli, saj je na primarnih volitvah Unitarne platforme leta 2023 dobila 92,35 % glasov;

3.  poziva EU in njene države članice, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bo lahko zakonito in demokratično izvoljeni predsednik v skladu z venezuelsko ustavo 10. januarja 2025 prevzel funkcijo;

4.  odločno obsoja in v celoti zavrača volilno goljufijo, ki jo je izvedel nacionalni volilni svet, ko kljub pozivom mednarodne skupnosti ni želel razkriti uradnih rezultatov z objavo uradnih zapisnikov posameznih volišč; poudarja, da venezuelski režim ni spoštoval sporazuma z Barbadosa glede predsedniških volitev, zaradi česar ni mogoče izvesti svobodnih in poštenih volitev;

5.  ugotavlja, da je iz poročil mednarodnih misij za opazovanje volitev jasno razvidno, da predsedniške volitve 28. julija 2024 niso bile v skladu z mednarodnimi standardi za integriteto volitev; ponovno poudarja, da nacionalni volilni svet, ki je pod nadzorom režima, ni objavil popolnih in neodvisno preverljivih volilnih evidenc (actas) z vseh volišč v državi;

6.  zlasti poudarja, da je bilo v vmesnem poročilu skupine strokovnjakov OZN, ki ga je venezuelski nacionalni volilni svet pod nadzorom režima povabil, naj oceni splošno izvedbo volitev v okviru sporazuma z Barbadosa, poudarjeno, da objavljeni rezultati niso utemeljeni; opozarja, da je skupina strokovnjakov OZN pregledala vzorec volilnih evidenc (actas), ki jih je objavila opozicija, in potrdila, da imajo protokoli prvotnih volilnih izidov vse varnostne nastavitve, kar priča o njihovi zanesljivosti;

7.  ponovno poudarja, da je upoštevanje volje, ki jo je venezuelsko ljudstvo izrazilo na volitvah, še vedno edini način, da Venezuela ponovno vzpostavi demokracijo, omogoči mirno in resnično tranzicijo ter reši sedanjo humanitarno in socialno-ekonomsko krizo;

8.  poudarja in pozdravlja vlogo, ki jo imajo vlade Brazilije, Kolumbije in Mehike; podpira vsa prizadevanja mednarodne skupnosti za mirno, vključujočo in demokratično rešitev trajne venezuelske krize; podpira prizadevanja sosednjih držav Venezuele za sprejem velikega števila beguncev, ki bežijo iz Venezuele;

9.  najostreje obsoja umore, nadlegovanje, kršitve in aretacije, katerih žrtev so bili demokratična opozicija režima, venezuelsko ljudstvo in civilna družba; poziva, naj se odpravi sistematični vzorec kršitev človekovih pravic; zahteva takojšnjo in brezpogojno izpustitev vseh političnih zapornikov in samovoljno pridržanih oseb ter plačilo odškodnine tem osebam in njihovim družinam, pa tudi ponovno vzpostavitev njihovih državljanskih in političnih pravic; zahteva, naj režim Madurova vlada preneha s politiko represije in napadov na civilno družbo in opozicijo;

10.  v celoti podpira preiskave Mednarodnega kazenskega sodišča in neodvisne misije OZN za ugotavljanje dejstev o obsežnih kaznivih in represivnih dejanjih venezuelskega režima ter poziva EU, naj podpre preiskave domnevnih kaznivih dejanj zoper človečnost, ki se trenutno obravnavajo v skladu z Rimskim statutom, da bi storilci odgovarjali za svoja dejanja;

11.  poziva Svet za človekove pravice, naj na 57. zasedanju (od 9. septembra do 9. oktobra 2024) sprejme resolucijo o obnovitvi neodvisne mednarodne misije OZN za ugotavljanje dejstev o Venezueli in tamkajšnji prisotnosti Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice; poziva k takojšnji vrnitvi Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice v Venezuelo in jo spodbuja, naj mu zagotovi potrebne pogoje, da bo v celoti izvajal svoja pooblastila;

12.  poziva Mednarodno kazensko sodišče, naj v svoje preiskave kaznivih dejanj zoper človečnost, ki jih je zagrešil režim Nicolása Madura, vključi nenehne kršitve človekovih pravic in samovoljna pridržanja, in poskrbi, da bodo storilci odgovarjali za svoja dejanja;

13.  ostro obsoja, da je venezuelska vlada izdala nalog za prijetje Edmunda Gonzáleza; poudarja odločitev španske vlade, da sprejme Edmunda Gonzáleza v Španiji in mu na njegovo prošnjo odobri politični azil, kar mu bo omogočilo zaščito kot vodji opozicije in predsedniškemu kandidatu, s tem pa tudi ohranitev uresničljive perspektive za rešitev političnega zastoja;

14.  želi spomniti, da je EU maja 2024 v znak dobre volje odpravila sankcije proti članom nacionalnega volilnega sveta; poudarja, da ta ukrep ni imel pozitivnega učinka; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Svet, naj ponovno uvedeta te sankcije zoper člane nacionalnega volilnega sveta; nadalje poziva, naj se sankcije proti režimu podaljšajo, njihovo področje uporabe pa razširi, da bi v okviru globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic uvedli ciljno usmerjene sankcije zoper Nicolása Madura in njegov notranji krog, vključno z Jorgejem Rodríguezom, njihovimi družinami in vsemi, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic v državi;

15.  obžaluje, da ni bilo izvedeno nobeno od ključnih priporočil iz končnega poročila misije EU za opazovanje volitev glede volitev leta 2021; obsoja odločitev nacionalnega volilnega sveta, da prekliče povabilo EU, naj napoti misijo za opazovanje volitev; poleg tega obsoja odločitev režima, da je mednarodnim opazovalcem, ki jih je povabila demokratična opozicija režimu – Comando Nacional de Campaña Con VZLA – na dan volitev preprečil dostop ali jih izgnal;

16.  poziva regionalne akterje in mednarodno skupnost, naj po najboljših močeh izvajajo pritisk na Madurov režim in njegove najbližje sodelavce, da bi sprejeli demokratično voljo venezuelskega ljudstva in Edmunda Gonzáleza Urrutio priznali kot legitimnega in demokratično izvoljenega predsednika Venezuele; je prepričan, da se bodo migranti ponovno začeli odseljevati v druge države v regiji, podobno kot je v zadnjih letih zbežalo skoraj osem milijonov Venezuelcev, če do 10. januarja 2025 ne bo prišlo do mirnega prenosa oblasti in ponovne vzpostavitve demokracije;

17.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, sodelujočim na vrhu EU-Skupnost latinskoameriških in karibskih držav, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, Organizaciji ameriških držav in generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov in organom venezuelskega režima.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. septembra 2024 o uničujočih poplavah v srednji in vzhodni Evropi, izgubi življenj in pripravljenosti EU za odzivanje na nesreče, ki jih zaostrujejo podnebne spremembe (2024/2817(RSP))

P10_TA(2024)0014 RC-B10-0057/2024

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja in zlasti Pariškega sporazuma iz leta 2015, ki je začel veljati 4. novembra 2016,

–  ob upoštevanju konvencije OZN o biološki raznovrstnosti,

–  ob upoštevanju ciljev OZN za trajnostni razvoj,

–  ob upoštevanju preverjanja ustreznosti okvirne direktive o vodah, direktive o podzemni vodi, direktive o okoljskih standardih kakovosti in direktive o poplavah, ki ga je leta 2019 izvedla Komisija (SWD(2019)0439),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. februarja 2021 z naslovom Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2021)0082),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2020 o strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam(1),

–  ob upoštevanju smernic Komisije z dne 26. julija 2023 o strategijah in načrtih držav članic za prilagajanje,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2022 o posledicah suše, požarov in drugih ekstremnih vremenskih pojavov: povečanje prizadevanj EU za boj proti podnebnim spremembam(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2023 o dnevu EU za žrtve svetovne podnebne krize(3),

–  ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje št. 1/2024 z dne 11. marca 2024 z naslovom Evropska ocena podnebnih tveganj,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. marca 2024 z naslovom Obvladovanje podnebnih tveganj – zaščita ljudi in blaginje (COM(2024)0091),

–  ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje 3/2024 z dne 15. maja 2024 z naslovom Odziv na vplive podnebnih sprememb na zdravje ljudi v Evropi: poudarek na poplavah, sušah in kakovosti vode,

–  ob upoštevanju končnega poročila o dialogu o podnebni odpornosti, ki je bilo objavljeno julija 2024,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. maja 2024 o oceni mehanizma Unije na področju civilne zaščite – krepitev pripravljenosti EU (COM(2024)0212),

–  ob upoštevanju izjave Komisije z dne 18. septembra 2024 o uničujočih poplavah v srednji in vzhodni Evropi, izgubi življenj in pripravljenosti EU za odzivanje na nesreče, ki jih zaostrujejo podnebne spremembe,

–  ob upoštevanju členov 136(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker so srednjo in vzhodno Evropo, zlasti Avstrijo, Češko, Madžarsko, Nemčijo, Poljsko, Romunijo in Slovaško, prizadeli močno deževje in vetrovi, čemur so sledile poplave, ki so terjale človeške žrtve in povzročile veliko škodo; ker je prizadet velik del njihovega ozemlja, zlasti manj razvite regije s šibkejšo infrastrukturo in kmetijske regije;

B.  ker posameznih ekstremnih vremenskih pojavov ni mogoče neposredno pripisati očitnemu vzroku; ker je po podatkih Medvladnega panela za podnebne spremembe in evropske ocene podnebnih tveganj (EUCRA) jasno, da so zaradi podnebne krize ekstremni vremenski pojavi, kot so poplave, nevihte in vročinski valovi, pogostejši in intenzivnejši, zaradi česar so padavine in nevihte močnejše, vročinski valovi bolj vroči, suše pa še bolj suhe;

C.  ker je v prvi evropski oceni podnebnih tveganj in sporočilu Komisije o obvladovanju podnebnih tveganj – zaščita ljudi in blaginje poudarjeno, da je Evropa celina, ki se najhitreje segreva, in da so zaradi posledic podnebnih sprememb po vsej Evropi vse pogostejši hudi pojavi, kot so požari v naravi, suše in poplave; ker je bila povprečna temperatura na evropskih kopenskih območjih poleti 2024 najvišja doslej zabeležena za ta letni čas, za kar 1,54 °C višja od povprečja iz obdobja 1991–2020, in je presegla prejšnji rekord iz leta 2022(4); ker je to pomenilo 14-mesečno obdobje, ko je povprečna svetovna temperatura zraka na površju za 1,5 °C presegla predindustrijsko raven;

D.  ker so poplave v Evropi samo v zadnjih 30 letih prizadele 5,5 milijona ljudi, pri čemer je umrlo skoraj 3000 ljudi, gospodarska škoda pa znaša več kot 170 milijard EUR; ker podnebne spremembe znatno povečujejo poplavno ogroženost po vsej Evropi(5);

E.  ker so v nekaterih delih prizadetih regij srednje in vzhodne Evrope v samo štirih dneh padle tri četrtine povprečne letne količine padavin; ker sta učinkovito in usklajeno sodelovanje med reševalnimi službami ter hitra čezmejna izmenjava virov in strokovnega znanja rešila življenja in preprečila še večjo škodo; ker so usklajevanje na ravni EU, združevanje virov in izmenjava primerov dobre prakse bistveni za uspešno pomoč ob nesrečah;

F.  ker je med poplavami septembra 2024 več držav članic (Nemčija, Poljska, Slovaška, Romunija in Madžarska) aktiviralo storitve hitrega satelitskega kartiranja Copernicus;

G.  ker je Komisija v svojem sporočilu iz leta 2024 o oceni mehanizma Unije na področju civilne zaščite opredelila potrebe in izzive, s katerimi se spoprijema civilna zaščita v Evropi, ter podala priporočila za izboljšanje učinkovitosti mehanizma; ker je v sporočilu izpostavila tudi vse bolj zapletene in raznolike izzive in grožnje, s katerimi se spoprijema EU, med drugim čedalje več konfliktov, nesreče, ki jih povzroči človek, in naravne nesreče, kot so ekstremni vremenski pojavi, pa tudi vse večja varnostna tveganja, ter je ponazorila, kako močno ti dogodki obremenjujejo okvir EU za obvladovanje tveganja nesreč in operativno učinkovitost mehanizma Unije na področju civilne zaščite;

H.  ker je bil po „tisočletnih poplavah“, ki so to regijo prizadele v letih 1997 in 2002, ustanovljen Solidarnostni sklad Evropske unije; ker proračun tega sklada kljub reviziji večletnega finančnega okvira še vedno ne zadostuje za ustrezen odziv na večje naravne nesreče in izraz evropske solidarnosti z regijami, ki so jih prizadele nesreče;

I.  ker naravne nesreče dolgoročno negativno vplivajo na ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo na različnih območjih, v različnih regijah in državah članicah EU;

J.  ker bi morala pri preprečevanju nesreč, okrevanju po simetričnih in asimetričnih pretresih ter boju proti podnebnim spremembam imeti osrednjo vlogo kohezijska politika, in sicer zaradi svoje regionalne osredotočenosti, lokalnega pristopa, strateškega načrtovanja in učinkovitega modela izvajanja; ker je za učinkovito reševanje teh izzivov bistveno, da se v prihodnjem večletnem finančnem okviru prizna ključna vloga kohezijske politike in zagotovi ustrezen proračun;

K.  ker so za preprečevanje nesreč, povezanih z vremenom, ki so posledica podnebnih sprememb, bistvene sonaravne rešitve; ker poplavne ravnice in zdravi gozdovi, tla in močvirja, mokrišča in šotišča ter naravne zelene površine v mestu in na podeželju delujejo kot zaščita pred podnebnimi vplivi, saj zadržujejo vodo ter blažijo posledice poplav in suš;

L.  ker je pri raziskovanju in obvladovanju poplavne ogroženosti potreben celosten pristop, ki bo upošteval različne dejavnike, vključno z industrijo, prometom, prakso pri sklepanju zavarovanj, načrtovanjem rabe tal in zgodovinsko porazdelitvijo poplavnih ravnic, demografskimi spremembami, finančno odgovornostjo in drugimi ustreznimi vidiki; ker je Evropska agencija za okolje poudarila, da poplave in drugi ekstremni vremenski pojavi bolj prizadenejo ranljive skupine in regije;

Splošno

1.  izraža globoko sočutje in solidarnost z žrtvami, njihovimi družinami ter ljudmi in skupnostmi, ki so jih prizadeli trenutni ekstremni vremenski pojavi in hude poplave v srednji in vzhodni Evropi, vključno z Avstrijo, Češko, Madžarsko, Nemčijo, Poljsko, Romunijo in Slovaško;

2.  pozdravlja neutrudna prizadevanja in predanost poklicnih in prostovoljnih gasilskih služb, reševalnih organizacij, prostovoljcev in vojske v državah, ki so jih prizadele poplave in druge naravne nesreče po vsej Evropi, pa tudi nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov ter državljanov, ki so tvegali življenje, da bi rešili druge ter zaščitili domove in infrastrukturo; poudarja, da imajo službe za ukrepanje v izrednih razmerah osrednjo vlogo pri reševanju življenj, evakuaciji ljudi z ranljivih območij in zaščiti lastnine v pogosto težkih razmerah ter da so njihova neutrudna prizadevanja in pripravljenost, da ukrepajo, tudi če s tem tvegajo življenje, bistveno prispevali k omejevanju posledic nesreče;

3.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse intenzivnejših in pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov v Uniji in po svetu, vključno z ekstremnimi padavinami in obsežnimi poplavami, vročinskimi valovi in požari v naravi, ter zaradi njihovih resnih neposrednih posledic za zdravje ljudi in živali, preživetje, stanovanja, infrastrukturo, gospodarstvo, kmetijstvo, prehransko varnost in ekosisteme; poudarja, da obstaja povezava med podnebnimi spremembami in ekstremnimi vremenskimi pojavi, ki jo je treba učinkovito in usklajeno obravnavati ter okrepiti skupni odziv na ravni EU in mednarodni ravni, in sicer z učinkovitimi ukrepi na področju civilne zaščite ter ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev, da bi zaščitili ljudi, njihovo preživetje, gospodarstvo in ekosisteme;

4.  poudarja, da so za uresničitev dolgoročnega cilja Pariškega sporazuma potrebna skupna prizadevanja in nadaljnje ukrepanje vseh udeleženih držav; poziva vse pogodbenice Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja, vključno z EU, naj nadaljujejo svetovna prizadevanja, dogovorjena v sklepu o pregledu globalnega stanja, tako da ambiciozno izvajajo in povečajo nacionalno določene prispevke v skladu z dolgoročnim ciljem Pariškega sporazuma; opozarja, da bi si morala EU v skladu z evropskimi podnebnimi pravili še naprej prizadevati za blažitev podnebnih sprememb, da bi dosegla ta dolgoročni cilj, in za prilagajanje, da bi povečala odpornost;

Financiranje civilne zaščite in pomoči pri nesrečah

Civilna zaščita

5.  poziva Komisijo in države članice, naj bodo pripravljene nemudoma podpreti vse države članice, ki zaprosijo za nujno pomoč v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite; pozdravlja obljubo ukrajinske vlade, da bo EU podprla z osebjem in opremo služb za ukrepanje v izrednih razmerah;

6.  poudarja, da je treba mehanizmu Unije na področju civilne zaščite priskrbeti zadostna in dopolnjena sredstva, da bo mogoče zvišati pripravljenost in izboljšati krepitev zmogljivosti; zato obžaluje zmanjšanje proračunskih sredstev za mehanizem Unije na področju civilne zaščite (rescEU) za 37 milijonov EUR (v obveznostih) oziroma za 154,9 milijona EUR (v plačilih); poziva, naj se sredstva za ustrezne proračunske vrstice v naslednjem večletnem finančnem okviru povečajo; poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi zmanjševanje in obvladovanje tveganja nesreč vključila v vse ustrezne programe financiranja EU, saj bodo vsa sredstva, porabljena na tem področju, preprečila znatne odhodke za odzivanje in obnovo;

7.  poziva Komisijo, naj ukrepa na podlagi priporočil iz svojega sporočila z dne 29. maja 2024 in pripravi konkretne predloge za okrepitev zmogljivosti operativnega odzivanja mehanizma Unije na področju civilne zaščite; poziva Komisijo, naj v prvem letu svojega novega mandata čim prej zaključi načrtovani pregled mehanizma Unije na področju civilne zaščite, tudi Centra za usklajevanje nujnega odziva, in predstavi konkretne ukrepe za nadaljnjo krepitev in razvoj skupne sposobnosti EU za odzivanje na naravne nesreče, kot so ustanovitev enot EU za civilno zaščito, ki bi skrbele za strateške zaloge hrane, vode, zdravil in medicinske opreme, podpora uvajanju orodij za zgodnje opozarjanje državljanov prek mobilnih telefonov, skupno javno naročanje za posodobitev sredstev civilne zaščite ter podpora programom za usposabljanje, dobavo opreme in za izmenjave prostovoljnih služb civilne zaščite; poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo vzpostavitev nove stalne flote rescEU in zanjo zagotovijo ustrezno financiranje;

Finančna podpora in proračunski instrumenti

8.  poziva, naj se prizadetim državam takoj zagotovi finančna in tehnična pomoč EU;

9.  nujno poziva k aktivaciji krizne rezerve skupne kmetijske politike, da bi ublažili hude izgube, ki jih je kmetijski sektor utrpel zaradi naravnih nesreč;

10.  poziva k aktiviranju mehanizmov, kot je Solidarnostni sklad Evropske unije; vendar meni, da bi moral biti proračun Solidarnostnega sklada EU sorazmeren z vse večjim številom in resnostjo naravnih nesreč v Evropi; poziva Komisijo, naj poveča proračun rezerve za evropsko solidarnost; poziva Komisijo, naj preuči vse možnosti za to, da bi se sredstva Solidarnostnega sklada EU hitreje mobilizirala; zato poudarja, da je pomembno v naslednjem večletnem finančnem okviru zagotoviti ustrezno financiranje Solidarnostnega sklada Evropske unije; poleg tega poudarja, da je potrebna razmeram prilagojena prožnost, kadar v državah in regijah prejemnic prihaja do upravičenih zamud in izzivov pri zaprosilih za dodelitev sredstev in njihovi uporabi; poziva tudi k uvedbi vrstice za nujno financiranje, da bi omogočili hitro okrevanje prizadetih območij, infrastrukture in sredstev preživljanja, pa tudi naložbe v preventivne ukrepe, da bi omilili posledice ekstremnih vremenskih pojavov v prihodnosti;

Regionalna politika

11.  poziva Komisijo, naj tehnično in finančno podpre regije, ki so jih nesorazmerno prizadele naravne nesreče, katere so podnebne spremembe še zaostrile, tudi prek instrumentov kohezijske politike, pri čemer naj poskrbi, da pri prizadevanjih za večjo odpornost proti podnebnim spremembam in boljšo pripravljenost na nesreče nobena država članica ali regija ne bo zapostavljena; poudarja, da je treba pomoč in finančna sredstva za prizadeta območja posredovati čim hitreje, enostavno in prožno;

12.  ugotavlja, da bi občutno povečanje predplačil iz Solidarnostnega sklada EU državam članicam omogočilo učinkovitejše in hitrejše odzivanje na nesreče, zlasti v manj razvitih regijah, kjer je potrebna takojšnja pomoč; poziva Komisijo, naj preuči vse možnosti za pospešitev uporabe Solidarnostnega sklada Evropske unije, zlasti s spremembo veljavnih pravil, in razmisli o odobritvi višjih predplačil državam prosilkam;

13.  odločno podpira, da bi se v naslednjem večletnem finančnem okviru, zlasti v okviru kohezijske politike, povečale naložbe EU za odpornost na regionalni in lokalni ravni; priznava, da je pri regionalnem financiranju potrebna vgrajena prožnost glede kriznih razmer, da bi zagotovili dodatne naložbe v projekte, ki so poškodovani ali uničeni, preden se v celoti izvedejo; predlaga, naj se v okviru kohezijske politike oblikuje posebna prednostna os, da bi se lokalne in regionalne oblasti posvetile aktualnim prednostnim nalogam v procesu, ki bi potekal od spodaj navzgor in bi se začel na podnacionalni ravni; meni, da bi ključno načelo moralo biti prilagojen naložbeni pristop, usmerjen v posebne potrebe na lokalni ravni;

14.  priznava, da bi se morala kohezijska politika EU v prihodnosti še bolj osredotočiti na blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje; zato poziva, naj se za naložbe za prilagajanje podnebnim spremembam ter za preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje jamči bodisi prek namenskega cilja politike ali s posebno prednostno osjo regionalnega razvoja in splošnega okvira kohezijske politike, s tematsko osredotočenostjo ali na podlagi posebnega omogočitvenega pogoja, da se porajajoče se prednostne naloge obravnavajo v procesu od spodaj navzgor, s katerim se zagotovijo trajnostne naložbe v lokalno, regionalno in nacionalno infrastrukturo ter obvladovanje tveganj na manj razvitih mestnih in podeželskih območjih, vključno z obmejnimi regijami, otoki in najbolj oddaljenimi regijami;

15.  poudarja pomen oblikovanja in ohranjanja prilagojenih programov in ukrepov EU za regije, ki so izpostavljene naravnim nesrečam; priznava, da je v okviru regionalnega financiranja potrebna vgrajena krizna prožnost;

16.  meni, da bi morale regionalne naložbe iz proračuna EU ostati v deljenem upravljanju za načrtovanje in izvajanje, da bi se lahko odzvali na potrebe držav članic, regij ter mestnih, podeželskih in oddaljenih območij, zlasti da bi se mestna in podeželska območja lahko prilagodila novim izzivom, kot so poplave;

17.  poudarja, da so med državami članicami razlike v pristojnostih lokalnih in regionalnih organov; opozarja, da so lokalni in regionalni organi temeljni akterji pri načrtovanju, pripravi in izvajanju projektov, ki bi morali prispevati k prilagajanju na podnebne spremembe, preprečevanju tveganj in pripravljenosti na terenu; poziva, naj se okrepi lokalni pristop, da bi pripravljenost na nesreče in odzivanje nanje približali regionalni in lokalni ravni;

18.  poudarja, da je regionalna politika EU ključno pripomogla k razvoju ustreznih zmogljivosti lokalnih in regionalnih organov, in poziva k okrepitvi njihove vloge; poudarja, da so tehnične, finančne in upravne zmogljivosti bistvene za to, da organi upravljanja ter lokalni in regionalni organi pridobijo tehnično znanje, zlasti o podnebnih spremembah, ki ga lahko uporabijo za prostorsko načrtovanje in upravljanje mest in podeželja; je prepričan, da bo to izboljšalo zasnovo in ocenjevanje predlogov projektov ter omogočilo učinkovitejše dodeljevanje sredstev in zadovoljivo izvrševanje proračuna brez znatnega tveganja, da bodo prevzete obveznosti za naložbe EU stornirane;

19.  poziva, naj bodo obstoječi programi tehnične pomoči in svetovanja usmerjeni posebej v manjše občine, čezmejna, oddaljena in podeželska območja ter najbolj oddaljene in otoške regije, da se bodo lažje soočile z novimi izzivi, kot so zeleni prehod in podnebne spremembe; v zvezi s tem opozarja na pomen razvoja instrumentov tehnične pomoči v sodelovanju med Evropsko investicijsko banko in Komisijo; poziva k ciljno usmerjeni podpori v obliki 100-odstotnega financiranja EU za krepitev tehničnih, finančnih in upravnih zmogljivosti, zasnovo in pripravo projektov, opredelitev in oblikovanje nabora projektov ter zmogljivosti strateškega načrtovanja, vključno z instrumenti za načrtovanje;

20.  poziva, naj bodo pobude Komisije, kot je Konvencija županov EU za podnebne spremembe in energijo, bolj vključene v proces oblikovanja in izvajanja naslednje generacije naložb, namenjenih za pripravljenost na nesreče; priznava, da podpora za politiko in izvajanje, ki je namenjena županom in lokalnim organom, prinaša bistveno boljše rezultate pri izvajanju politike;

21.  spodbuja krepitev okvirov regionalnega sodelovanja med srednje- in vzhodnoevropskimi državami ter uporabo mednarodnega strokovnega znanja za podporo prizadevanjem za obnovo in sanacijo, da bi spodbudili skupne strategije za obvladovanje nesreč, izmenjavo najboljše prakse in izboljšanje čezmejnega upravljanja voda;

Prilagajanje podnebnim spremembam

22.  poziva Komisijo, naj čim prej predstavi evropski načrt za prilagajanje podnebnim spremembam, ki ga je napovedala kot del političnih usmeritev naslednje Evropske komisije za obdobje 2024–2029, vključno s konkretnimi zakonodajnimi predlogi za uskladitev prizadevanj za izboljšanje prilagajanja in odpornosti v skladu s cilji evropskih podnebnih pravil in Pariškega sporazuma, da bi se okrepila odpornost naših družb in da bi se prilagodili posledicam podnebnih sprememb, poskrbeli za redne znanstveno utemeljene ocene tveganja in merljive cilje na področju odpornosti ter podprli in usklajevali ukrepe držav članic, kar zadeva pripravljenost, načrtovanje in čezmejno sodelovanje;

23.  v zvezi s tem poudarja, da so nujno potrebne dodatne naložbe v ukrepe za obvladovanje poplav in preprečevanje tveganj, vključno z boljšimi sistemi zgodnjega opozarjanja, sistemi spremljanja v realnem času, infrastrukturo za obvladovanje poplav in sonaravnimi rešitvami, pa tudi dolgoročne naložbe v zeleno in modro infrastrukturo, na primer z obnovo naravnih poplavnih ravnic in starih rečnih strug, mokrišč in gozdov, da bi potokom in rekam zagotovili več prostora, ter z izboljšanjem zadrževanja vode v krajini z obnovo njenih funkcij, ki to omogočajo; poziva, naj se izkoristijo morebitne sinergije med instrumenti načrtovanja, ki jih razvijajo države članice, na primer načrti za obnovo narave, načrti območij spremljanja stanja tal, načrti celovitega upravljanja v skladu z direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode(6) in obvladovanje poplavne ogroženosti, pri čemer je treba preprečiti slabo prilagajanje;

24.  v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zmanjša birokratske ovire in pospeši postopke odobritve za popravilo in izgradnjo infrastrukture za obvladovanje poplav in sonaravnih rešitev, da bo mogoče brez nepotrebnih zamud izvajati nujno potrebne zaščitne ukrepe; poudarja, da bi morali biti za to postopki časovno učinkovitejši, odgovornosti dobro opredeljene, poleg tega pa bi se bilo treba osredotočiti izrazito na potrebne gradbene ukrepe;

25.  opozarja na več primerov uspešnih ukrepov za preprečevanje poplav in zaščito pred njimi, ki so pogosto prejeli podporo iz skladov EU, nekaterim regijam in skupnostim pa so pomagali, da so se zaščitile pred najhujšimi posledicami sedanjih poplav, in sicer zbiralnik Racibórz Dolny in okoliški suhi polderji na Poljskem, ki so bistveno prispevali k omejitvi škode v Vroclavu, ter poplavna območja Donave in drugi preventivni ukrepi v Spodnji Avstriji in na Dunaju;

26.  poziva Komisijo, naj oceni izvajanje obstoječe zakonodaje o preprečevanju poplav v EU in učinkovitost preteklih projektov, ki jih je financirala EU, ter poda priporočila za boljšo uporabo sredstev EU; poziva države članice, naj posodobijo svoje akcijske načrte za preprečevanje poplav, da bi opredelile območja velike nevarnosti poplav, na katerih bi bilo treba zaustaviti vse načrte gradnje, da bi izboljšale preprečevanje tveganj in okrepile civilno zaščito;

27.  poudarja, da je odpravljanje socialno-ekonomske neenakosti bistveno za pravično prilagajanje na podnebne spremembe; poudarja, da je zaradi razlik v ranljivosti različnih skupin potreben ciljno usmerjen pristop za prilagajanje na podnebne spremembe ter pripravljenost in preprečevanje nesreč;

28.  poudarja, da so poplave, suše, požari v naravi in drugi skrajni vremenski pojavi velik izziv za številne gospodarske sektorje, zlasti za kmetijski sektor in kmete, ki trpijo dodatne izgube in ne morejo pobrati svojih pridelkov; poziva Komisijo, naj ustrezneje ukrepa v zvezi s posledicami, ki jih imajo ti nevarni pojavi, povezani s podnebjem, na proizvodnjo hrane, prehransko varnost in dohodke kmetov;

29.  priporoča, naj se pri preventivnem ukrepanju uporabijo napredni produkti programa Copernicus in podatki za daljinsko zaznavanje;

30.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 445, 29.10.2021, str. 156. (2) UL C 125, 5.4.2023, str. 135. (3) UL C, C/2024/488, 23.1.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/488/oj. (4) Copernicus, „Summer 2024 – Hottest on record globally and for Europe“ (Poletje 2024 – najbolj vroče v zgodovini meritev v svetu in Evropi). (5) Evropska ocena podnebnih tveganj. (6) UL L 135, 30.5.1991, str. 40, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1991/271/oj.