Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. januarja 2023 o 30. obletnici enotnega trga: pregled dosežkov in pogled na prihodnji razvoj(1),

–  ob upoštevanju poročila Enrica Lette z dne 17. aprila 2024 z naslovom Much more than a market (Veliko več kot trg),

–  ob upoštevanju poročila Maria Draghija z dne 9. septembra 2024 o prihodnosti evropske konkurenčnosti,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. januarja 2025 z naslovom Letno poročilo o enotnem trgu in konkurenčnosti za leto 2025 (COM(2025)0026),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. januarja 2025 z naslovom Kompas za konkurenčnost za EU (COM(2025)0030),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. februarja 2025 z naslovom Enostavnejša in hitrejša Evropa: Sporočilo o izvajanju in poenostavitvi (COM(2025)0047),

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o starih izzivih in novih poslovnih praksah na notranjem trgu (O-000012/2025 – B10‑0264/2025),

–  ob upoštevanju členov 142(5) in 136(2) Poslovnika,

A.  ker je sposobnost Evropske unije, da je konkurenčna in uspešna v svetovnem gospodarstvu, bistvenega pomena, zlasti ob sedanjih geopolitičnih izzivih ter podnebnih in drugih okoljskih krizah; ker je za sedanjo, srednje- in dolgoročno konkurenčnost potreben popolnoma povezan in učinkovit enotni trg, ki evropskim podjetjem omogoča inovacije in uspeh ter daje prednost zmanjšanju upravnih bremen;

B.  ker enotni trg, na katerem je skoraj 450 milijonov državljanov in 23 milijonov podjetij, ustvari bruto domači proizvod (BDP) v višini 17 bilijonov EUR, kar EU uvršča med tri največja gospodarstva na svetu, in prispeva približno eno šestino svetovne gospodarske proizvodnje;

C.  ker je Mario Draghi v svojem poročilu prikazal, da so stroški usklajevanja, ki izhajajo iz različnih zakonodajnih aktov, za evropska podjetja še vedno zelo visoki, kar ovira evropsko inovacijsko zmogljivost;

D.  ker je še vedno bistveno izboljšati delovanje enotnega trga z obravnavanjem še vedno prisotne razdrobljenosti s skupnimi in usklajenimi politikami EU, učinkovitejšim izvajanjem in izvrševanjem ter poenostavitvijo pravil EU; ker lahko zmanjšanje upravnih bremen in stroškov, zlasti za mala in srednja podjetja, pomaga spodbujati inovacije in podpirati evropska podjetja; ker je treba za sprostitev celotnega potenciala enotnega trga premagati še vedno prisotne ovire za prosti pretok blaga in storitev;

E.  ker je hitra širitev digitalnih platform in e-trgovanja prinesla novo tržno dinamiko in ker razvijajoči se trendi v svetovnem e-trgovanju dodatno pritiskajo na carinske kontrole, nadzor trga in organe za varstvo potrošnikov;

F.  ker se zaradi geopolitičnih in globalnih ekonomskih sprememb preoblikujejo dobavne verige, zaradi česar mora EU prilagoditi svoje politike enotnega trga; ker je EU določila najvišje standarde za varnost proizvodov in varstvo potrošnikov, tako na spletu kot zunaj njega;

G.  ker je pozornost pritegnilo vse večje število primerov, sporočenih po vsej EU, ko se kljub enakim ali višjim cenam količina in kakovost blaga in storitev manjšata;

Stari in še vedno prisotni izzivi

1.  poudarja, da je enotni trg temelj evropskega gospodarskega povezovanja, saj olajšuje prosti pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi; vendar poudarja, da obstajajo dolgotrajni in novi izzivi, ki zahtevajo ambiciozne reforme, ki ne bodo ogrozile evropske konkurenčnosti ali podjetjem naložile nepotrebnega upravnega bremena; poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo prizadevanja za izvajanje teh reform in odpravijo preostale neupravičene ovire za prosti pretok blaga in storitev, hkrati pa zagotovijo visoko raven varstva potrošnikov;

2.  poziva Komisijo in države članice, naj ohranijo močno varstvo potrošnikov, hkrati pa zagotovijo pravila o konkurenci, ki bodo prijazna inovacijam, kos izzivom v prihodnosti in sorazmerna; poudarja, da je treba zagotoviti pravno varnost in doslednost ter čim bolj zmanjšati regulativno zapletenost in razdrobljenost, ki bi lahko nesorazmerno vplivala na mala in srednja ter zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi;

3.  poudarja, da sedanje ovire in predpisi ovirajo razvoj enotnega trga, kot je navedeno v poročilu Maria Draghija; poziva k prehodu na regulativni pristop, ki bo podjetjem omogočil rast, inovacije in vodilno vlogo na mednarodni ravni, s čimer bi enotni trg ponovno vzpostavili kot resnično gonilo rasti in konkurenčnosti;

4.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo prihodnje zakonodajne pobude dosledno temeljile na strateških prednostnih nalogah, zapisanih v njenih sporočilih in strategiji za konkurenčnost;

5.  poudarja, da je, kot je razvidno iz poročil Enrica Lette in Maria Draghija, v storitvenem sektorju še vedno neizkoriščen potencial; poziva k nadaljnjim ukrepom v tem sektorju, da bi odpravili velike, še vedno prisotne ovire, pri čemer naj najprej določijo ambiciozne cilje v prihodnji strategiji za enotni trg; ugotavlja, da storitve predstavljajo tri četrtine BDP EU in dve tretjini delovnih mest ter ustvarijo 9 od 10 novih delovnih mest v gospodarstvu EU; ugotavlja pa tudi, da so storitve še vedno najmanj razvit segment enotnega trga EU;

6.  pozdravlja predlog uredbe o javnem vmesniku, povezanem z informacijskim sistemom za notranji trg, za izjavo o napotitvi delavcev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (COM(2024)0531), ki bi morala zagotoviti poenostavitev in okrepiti izvrševanje; ugotavlja tudi, da bi lahko digitalizacija bistveno zmanjšala upravno breme za čezmejne storitve ter podjetjem in potrošnikom zagotovila boljši dostop; v zvezi s tem poziva k enotnemu portalu za izjave in digitalizaciji obrazcev A1 za čezmejne storitve;

7.  poudarja pomen učinkovitega priznavanja poklicnih kvalifikacij in odstranitve neupravičenih ovir za prosto gibanje strokovnjakov, da bi poklicne storitve EU v prihodnjih desetletjih postale konkurenčne na svetovni ravni; spodbuja Komisijo, naj bo še naprej pozorna pri izvajanju postopkov za ugotavljanje kršitev, kadar države članice ne spoštujejo zakonodaje EU o priznavanju kvalifikacij;

8.  poudarja, da bi morala pravila enotnega trga varovati dostop do javnih storitev in pravice potrošnikov ter druge nujne razloge v javnem interesu; dodaja, da bi morala vsaka ocena omejitev na enotnem trgu storitev vključevati kvalitativna merila;

9.  ugotavlja, da imajo javna naročila EU lahko pomembno vlogo pri premagovanju ovir za vstop na trg, podpiranju trajnostnih in odpornih industrijskih ekosistemov, visokokakovostnih delovnih mestih in ustvarjanju vrednosti v EU;

10.  priznava, da novi zakonodajni okvir povečuje skladnost zakonodaje EU o proizvodih in da so industrijski sektor, dobavne verige in proizvodi od njegovega sprejetja doživeli pomembne spremembe glede na digitalni in zeleni prehod, pa tudi spremembe v tržni dinamiki; ugotavlja, da so bili v oceni novega zakonodajnega okvira iz leta 2022 opredeljeni ključni izzivi, kot so morebitni tuji vpliv, nezakonite prakse, neustreznosti pri obravnavanju digitalizacije in krožnega gospodarstva ter morebitne potrebne posodobitve obveznosti in opredelitev za nekatere gospodarske subjekte, ki bodo odražale nove tržne razmere;

11.  poudarja, da sta reševanje teh vprašanj in priprava novega zakonodajnega okvira, ki bo kos izzivom prihodnosti, bistvena za skladnost, zmanjšanje stroškov in prosti pretok blaga; zato poziva k posodobitvi novega zakonodajnega okvira, da bi racionalizirali pravila o proizvodih, spodbujali digitalizacijo ter poenostavili postopke skladnosti in nadzora trga; meni, da bi moral novi zakonodajni okvir spodbujati uporabo digitalnih potnih listov izdelka kot sredstva za dokazovanje skladnosti proizvodov in izpolnjevanja zahtev glede informacij;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj poenostavijo pravila EU in olajšajo njihovo izvajanje ter bistveno zmanjšajo upravno breme, zlasti za mala in srednja podjetja, ki imajo ključno vlogo pri ohranjanju lokalnih skupnosti in gospodarstev; poudarja, kako pomembno je zagotoviti pravno varnost in doslednost za podjetja ter predvidljivost dolgoročnih naložb, ki so bistvene za spodbujanje konkurenčnosti, inovacij in odpornosti ter hitre in smiselne izboljšave za potrošnike in podjetja; poleg tega poziva države članice, naj preprečijo ukrepe, ki bi lahko ogrozili enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu;

13.  poziva Komisijo, naj olajša dejavnosti malih in srednjih podjetij ter malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo na enotnem trgu, zlasti z namenskim svežnjem omnibus za poenostavitev;

14.  priznava, da nedosledno in razdrobljeno izvrševanje zakonodaje EU v državah članicah še naprej izkrivlja konkurenco in spodkopava celovitost enotnega trga; dodaja, da so za izvrševanje pravil EU v prvi vrsti odgovorne države članice; poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi svoja izvršilna pooblastila; poziva k izboljšanju mehanizmov spremljanja in izvrševanja na ravni EU, kot so usklajena pravila o minimalnih ravneh pregledov, usklajene metodologije za izvajanje teh pregledov in skupnih inšpekcijskih pregledov, da bi omogočili enotno uporabo prava EU, po potrebi pa hitra pravno varstvo za potrošnike;

15.  poudarja, kako pomembno je ohranjati konkurenčno in dinamično gospodarsko okolje z varstvom pravic potrošnikov in izvrševanjem pravil digitalne konkurence, da bi obravnavali nepoštene poslovne prakse, ki izkrivljajo tržne pogoje; poleg tega poziva države članice, naj povečajo zmogljivosti organov za nadzor trga in carinskih organov, za učinkovito izvrševanje pravil enotnega trga, zlasti v zvezi z e-trgovanjem in uvozom iz tretjih držav;

16.  opozarja, da ozemeljske omejitve dobave v maloprodajnih in veleprodajnih segmentih povečujejo razdrobljenost enotnega trga, omejujejo izbiro potrošnikov in povzročajo velike razlike v cenah po vsej Uniji, kar zlasti vpliva na cene osnovnega potrošniškega blaga; poudarja, da konkurenčno pravo sicer učinkovito kaznuje nekatere od teh praks, vendar mnoge ne spadajo na njegovo področje uporabe; zato poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za rešitev tega vprašanja, vključno s strožjimi ukrepi za preprečevanje protikonkurenčnih sporazumov o distribuciji, da bi zaščitili pošteno konkurenco in s tem celovitost enotnega trga;

17.  poziva Komisijo, naj preuči vzroke za različne stopnje inflacije osnovnega blaga in zvišanje cen življenjskih potrebščin v nekaterih državah članicah EU;

18.  meni, da je enotni trg ključno orodje v času krize, če bodo države članice ukrepale usklajeno; meni, da bo nedavno sprejeti Akt o izrednih razmerah na notranjem trgu in njegovi odpornosti(2) osrednjega pomena za usklajevanje, da bi preprečili pomanjkanje in zagotovili nemoteno delovanje enotnega trga, vključno s prostim pretokom osnovnega blaga in storitev v EU;

19.  poziva Komisijo, naj potrošnikom omogoči enostavno uveljavljanje svojih pravic potnikov z ustanovitvijo nacionalnih izvršilnih organov, ki bi jim morali podeliti usklajena preiskovalna in izvršilna pooblastila ter omogočiti učinkovito obravnavo posameznih pritožb in z njimi povezanih glob;

20.  poudarja, da so bili ukrepi e-trgovanja, usmerjeni v geografsko blokiranje, zlasti uredba o geografskem blokiranju(3), uspešni pri oblikovanju okvira za manj razdrobljen enotni trg in povečanju izbire potrošnikov pri spletnem nakupovanju; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo izvajanje uredbe neustrezno;

21.  ugotavlja, da se bo evropski akt o dostopnosti(4) začel uporabljati v vseh državah članicah EU 28. junija 2025; poudarja, kako pomembno je, da ga države članice v celoti in učinkovito izvajajo, da bi zagotovile harmonizacijo zahtev glede dostopnosti proizvodov in storitev ter s tem njihovo dostopnost za invalide na celotnem notranjem trgu EU;

Nove poslovne prakse

22.  poudarja, da so s hitro širitvijo digitalnih platform in e-trgovanja nastali nova tržna dinamika, napredne priložnosti, izzivi in tveganja za uporabnike; priznava, da sta akt o digitalnih trgih(5) in akt o digitalnih storitvah(6) ključna zakonodajna instrumenta, ki zagotavljata pošteno konkurenco, tekmovalnost in pravičnost na digitalnih platformah, hkrati pa spodbujata varstvo potrošnikov ter varnejše, bolj zaupanja vredno in preglednejše digitalno okolje v digitalnem gospodarstvu; poziva k ustreznemu izvrševanju zakonodaje EU o novih tehnologijah, da bi potrošnikom zagotovili resnično, avtonomno in ozaveščeno izbiro, varstvo in pošteno konkurenco;

23.  meni, da je bistveno zagotoviti učinkovito izvajanje in izvrševanje teh dveh zakonodajnih aktov, ter poziva Komisijo, naj zaključi tekoče preiskave v okviru akta o digitalnih storitvah in akta o digitalnih trgih;

24.  poudarja, da je treba pri izvajanju akta o digitalnih storitvah v celoti spoštovati svobodo izražanja; poudarja, da ukrepi proti nezakonitim vsebinam ne smejo omejevati zakonitega govora, in poziva k preglednemu izvrševanju, da bi zaščitili odprt in demokratičen digitalni prostor;

25.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo akt o umetni inteligenci(7) ohranil prijazen in inovacijam prijazen pristop, ki temelji na tveganju, pri čemer naj zagotovijo, da bodo zahteve glede skladnosti sorazmerne z dejanskimi tveganji, ki jih predstavljajo aplikacije umetne inteligence, pri čemer je treba poskrbeti za visoko raven varovanja zdravja, varnosti in temeljnih pravic;

26.  pozdravlja preverjanje primernosti potrošniškega prava z vidika digitalne pravičnosti, ki ga je opravila Komisija, in javno posvetovanje, ki sledi; poudarja, da nekatera vprašanja v zvezi z varstvom potrošnikov na spletu ostajajo nerešena, kar povzroča neravnovesje med potrošniki in trgovci v digitalnem gospodarstvu; poziva Komisijo, naj ta vprašanja obravnava v prihodnjem aktu o digitalni pravičnosti; meni, da bi morala digitalna zasvojenost, spletne igre na srečo, zaščita mladoletnikov na spletu in prepričevalne tehnologije, ki jih uporabljajo spletni akterji, kot so ciljno oglaševanje, oglaševanje vplivnežev in temni vzorci, spadati v okvir akta o digitalni pravičnosti, ki bi moral odpraviti pravne vrzeli in biti skladen s sedanjimi pravnimi instrumenti, da bi bolje zaščitili potrošnike na spletu, pri čemer je treba upoštevati, da se je treba izogniti nepotrebnim regulativnim bremenom;

27.  ugotavlja, da se zaradi spreminjajočih se trendov v svetovnem e-trgovanju in prestrukturiranju dobavne verige povečuje pritisk na carinske kontrole, nadzor trga in organe za varstvo potrošnikov; poudarja, da se je količina nevarnih in nezakonitih proizvodov, ki se prodajajo na platformah za e-trgovanje, zlasti iz držav, ki niso članice EU, v zadnjih letih povečevala; poudarja pomen digitalnih potnih listov izdelkov v teh procesih; zato poziva k okrepljenemu okviru za nadzor trga in reviziji uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov(8) ter poziva Svet, naj hitro sprejme svoje stališče, da bi omogočili sprejetje revidiranega carinskega zakonika Unije in ustanovitev carinskega organa EU leta 2026;

28.  poziva države članice, naj nacionalnim organom dodelijo zadostne tehnične, človeške in finančne vire; poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo zadostna sredstva in strokovno znanje za okrepitev carinskih organov in nadzora trga po vsej Uniji ter okrepijo skupne dejavnosti in testiranje v EU;

29.  poudarja, da je treba okrepiti varstvo potrošnikov na spletnih in nespletnih trgih, zagotoviti preglednost oglaševanja in oblikovanja cen, zlasti v zvezi z dinamičnim oblikovanjem cen, zagotoviti poštene poslovne prakse in strožje zaščitne ukrepe proti goljufijam, da bi spodbudili zaupanje potrošnikov v čezmejno poslovanje in najvišjo raven varstva;

30.  poudarja, da se vse več pozornosti usmerja na primere, ko se v zvezi z dobrinami in storitvami ponuja manj v smislu količine ali kakovosti, ob enakih ali celo višjih cenah kot prej; poziva Komisijo, naj oceni, v kolikšnem obsegu se tovrstne prakse pojavljajo in zakaj do njih prihaja, ter preuči, kateri ukrepi bi bili najbolj ustrezni za povečanje preglednosti v zvezi z njimi in ozaveščenosti potrošnikov o njih;

31.  poudarja, da vidiki okoljske trajnostnosti in pravične trgovine čedalje bolj vplivajo na poslovne prakse, saj imajo pomembno vlogo pri odločitvah potrošnikov o nakupu in posledično spodbujajo podjetja k trajnostnosti; dodaja, da preglednost in obveščanje potrošnikov o okoljskih vidikih ter družbeno odgovornih in etičnih proizvodnih procesih potrošnikom omogočata oblikovanje trajnostnih vzorcev potrošnje;

32.  poziva Komisijo in države članice, naj ostanejo ambiciozne na tem področju in nadaljujejo delo v zvezi s sistemi označevanja na ravni EU; opozarja, da je cilj direktive o zelenih trditvah vzpostaviti orodje za zaščito potrošnikov pred zelenim zavajanjem z določitvijo zahtev za utemeljitev in preverjanje;

33.  poudarja, da se je treba še naprej boriti proti zavajajočemu oglaševanju in zelenemu zavajanju ter okrepiti trg rabljenih izdelkov; vendar ugotavlja, da lahko omejevalna pravila o trajnostnosti negativno vplivajo na evropsko konkurenčnost;

34.  poudarja, da nekateri naraščajoči trendi e-trgovanja vzbujajo zaskrbljenost v zvezi z blagom iz tretjih držav, ki ne izpolnjuje varnostnih in trajnostnih zahtev EU, kar negativno vpliva na mala in srednja podjetja v EU; pozdravlja sporočilo Komisije o celovitem naboru orodij EU za varno in trajnostno e-trgovanje ter poziva Komisijo, naj hitro začne izvajati priporočila iz tega sporočila;

35.  poudarja, da so harmonizirani tehnični standardi bistveni za prosti pretok blaga na enotnem trgu, saj zagotavljajo varnost, kakovost in učinkovitost proizvodov v vseh državah članicah; poudarja, da morajo standardi odražati interese, cilje politike in vrednote Unije, upoštevajoč stališča vseh deležnikov; dodaja, da nedavna sodba Sodišča Evropske unije(9) priznava dodano vrednost harmoniziranih standardov, ki so del prava EU zaradi svojih pravnih učinkov, ter določa, da bi morali biti prosto dostopni; poudarja, da je treba povečati prožnost okvira za standardizacijo, zlasti za nastajajoče zelene in digitalne vrednostne verige, ter pomagati industriji, da ohrani konkurenčni položaj na ključnih tehnoloških trgih;

36.  meni, da si mora EU bolj prizadevati, da bi z državami članicami in nacionalnimi organi za standardizacijo vzpostavila nov mehanizem za izmenjavo informacij, usklajevanje in krepitev evropskega pristopa k mednarodnim dejavnostim standardizacije; poziva k hitremu ukrepanju za posodobitev okvira EU za standardizacijo, da bi pospešili postopek standardizacije in zagotovili hitro objavo harmoniziranih standardov, ki bodo omogočali domnevo o skladnosti in bodo usklajeni z mednarodnimi standardi, da bi podprli svetovno trgovino, hkrati pa spodbujali večjo udeležbo industrije, zlasti malih in srednjih podjetij;

37.  poudarja, da je treba okrepiti zunanjo razsežnost enotnega trga, da bi zaščitili strateško avtonomijo EU in njen globalni vpliv, ter pozdravlja postopno vključevanje držav kandidatk za članstvo v EU v enotni trg v luči njihovega prihodnjega članstva v EU; poudarja, da lahko visoki regulativni standardi EU služijo kot globalno merilo in jih je treba učinkovito izvajati, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za evropska podjetja; poziva Komisijo, naj okrepi regulativne dialoge in politično sodelovanje z drugimi upoštevnimi tretjimi državami, da bi opredelili skupne izzive in poskusili oblikovati skupne ukrepe, predvsem v zvezi z e-trgovino, digitalnimi pravili in potrošniki;

38.  znova poziva k inovativni, dopolnjujoči in prožni izmenjavi med sedanjimi prizadevanji za izvajanje trenutno veljavnega pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino in procesom pristopnih pogajanj, s čimer bi Ukrajini omogočili postopno vključevanje v enotni trg EU in panožne programe;

Zaključki

39.  priznava, da geopolitične napetosti, podnebne spremembe, izzivi za konkurenčnost EU in gospodarske razlike močno ogrožajo celovitost enotnega trga; poziva k odločnemu, usklajenemu in strateškemu političnemu odzivu, s katerim bi okrepili enotni trg;

40.  poziva k stalnemu razvoju enotnega trga, da bi odpravili preostale neupravičene ovire in nastajajoče trgovinske izzive; meni, da so odprava regulativne razdrobljenosti, spodbujanje poenostavitve, precejšnje zmanjšanje upravnih bremen, krepitev izvrševanja in zagotavljanje odpornih dobavnih verig ključnega pomena za ohranjanje konkurenčne prednosti Unije in poštenih tržnih pogojev ter krepitev enotnega trga; poudarja pomen posvetovanja z vsemi ustreznimi deležniki v teh procesih;

41.  poudarja, kako pomembni so digitalna preobrazba, krožno gospodarstvo in prilagodljivost svetovnim gospodarskim spremembam pri zagotavljanju dolgoročne gospodarske dinamičnosti EU;

42.  ponovno poudarja, da je krepitev notranje in zunanje razsežnosti enotnega trga bistvena za ohranjanje strateške avtonomije in konkurenčnosti EU;

43.  zato poziva Komisijo, naj to upošteva v prihodnji novi strategiji za enotni trg, ki je načrtovana za junij 2025, v agendi za potrošnike do leta 2030, ki je načrtovana za konec leta 2025, in v aktu o digitalni pravičnosti, ki je predviden za leto 2026;

o
o   o

44.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 214, 16.6.2023, str. 8. (2) Uredba (EU) 2024/2747 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2024 o vzpostavitvi okvira ukrepov glede izrednih razmer na notranjem trgu in njegovi odpornosti ter spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2679/98 (UL L, 2024/2747, 8.11.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2747/oj). (3) Uredba (EU) 2018/302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. februarja 2018 o naslovitvi neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža strank na notranjem trgu ter o spremembi uredb (ES) št. 2006/2004 in (EU) 2017/2394 ter Direktive 2009/22/ES, (UL L 60 I, 2.3.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/302/oj). (4) Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2019/882/oj). (5) Uredba (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju in spremembi direktiv (EU) 2019/1937 in (EU) 2020/1828 (UL L 265, 12.10.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/1925/oj). (6) Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (UL L 277, 27.10.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2065/oj). (7) Uredba (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in spremembi uredb (ES) št. 300/2008, (EU) št. 167/2013, (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1139 in (EU) 2019/2144 ter direktiv 2014/90/EU, (EU) 2016/797 in (EU) 2020/1828 (UL L, 2024/1689, 12.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1689/oj). (8) Uredba (EU) 2017/2394 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 345, 27.12.2017, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2017/2394/oj). (9) Sodba z dne 5. marca 2024, Public.Resource.Org Inc./Right to Know CLG, C-588/21 P, EU:C:2024:201.