Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti naslova V o zunanjem delovanju EU,

–  ob upoštevanju členov od 3 do 21 PEU in člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. aprila 2025 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike – letno poročilo za leto 2024(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2023 o skladnosti politik za razvoj(3),

–  ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, sprejetih septembra 2015,

–  ob upoštevanju svojih resolucij o Venezueli, zlasti resolucije z dne 21. januarja 2025 o razmerah v Venezueli po uzurpaciji predsedniškega položaja 10. januarja 2025(4) in resolucije z dne 19. septembra 2024 o razmerah v Venezueli(5), o Kubi, zlasti resolucije z dne 12. julija 2023 o stanju glede sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med EU in Kubo glede na nedavni obisk visokega predstavnika na otoku(6) ter resolucije z dne 19. septembra 2024 o primeru Joséja Daniela Ferrerja Garcíe na Kubi(7), in o Nikaragvi, zlasti resolucije z dne 13. februarja 2025 o represiji, ki jo izvaja režim Ortega-Murillo v Nikaragvi, zlasti nad zagovorniki človekovih pravic, političnimi nasprotniki in verskimi skupnostmi(8),

–  ob upoštevanju dvaintridesetih resolucij Generalne skupščine OZN iz obdobja 1992–2024, vključno z resolucijo A/RES/79/7 z dne 1. novembra 2024 o nujnosti odprave gospodarskega, trgovinskega in finančnega embarga Združenih držav Amerike proti Kubi,

–  ob upoštevanju resolucij generalne skupščine OZN o razmerah na Haitiju in zlasti resolucije Sveta za človekove pravice 58/32 z dne 4. aprila 2025 o tehnični pomoči in gradnji zmogljivosti za izboljšanje stanja človekovih pravic na Haitiju v zvezi s prošnjo haitijskih organov za usklajeno in ciljno usmerjeno mednarodno ukrepanje,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. maja 2025 z naslovom Poti do napredka: čim večji učinek za trajnostni razvoj in svetovno blaginjo, odobrenih na 4099. zasedanju pred 4. mednarodno konferenco o financiranju razvoja v Sevilli, ki je potekala od 30. junija do 3. julija 2025,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 7. junija 2023 z naslovom Nova agenda za odnose med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi (JOIN(2023)0017),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 1. decembra 2021 z naslovom Strategija Global Gateway (JOIN(2021)0030),

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN ES-11/1 z dne 2. marca 2022 o agresiji proti Ukrajini,

–  ob upoštevanju Deklaracije OZN o pravicah domorodnih ljudstev, ki jo je generalna skupščina OZN sprejela 13. septembra 2007,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 25. novembra 2020 z naslovom Akcijski načrt EU za enakost spolov III (GAP III) – Ambiciozna agenda za enakost spolov in opolnomočenje žensk v zunanjem delovanju EU (JOIN(2020)0017),

–  ob upoštevanju deklaracije Organizacije združenih narodov o odpravi nasilja nad ženskami, sprejete 20. decembra 1993,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope z dne 11. maja 2011 o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija), katere podpisnica je EU,

–  ob upoštevanju Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (UNFCCC) in Pariškega sporazuma, ki je bil 12. decembra 2015 sprejet na 21. konferenci pogodbenic UNFCCC,

–  ob upoštevanju pakta za prihodnost, sprejetega 22. septembra 2024 na vrhu OZN o prihodnosti;

–  ob upoštevanju izjave z vrha EU-Skupnost latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) leta 2023, ki je potekal 17. in 18. julija 2023 v Bruslju,

–  ob upoštevanju naložbene agende strategije Global Gateway EU-Latinska Amerika in Karibi, napovedane na vrhu EU-CELAC v Bruslju julija 2023,

–  ob upoštevanju skupne izjave ministrov za notranje zadeve in/ali varnost držav članic Evropske unije ter ministrov, pristojnih za varnost, iz držav članic Ibero-ameriškega odbora za notranjo varnost, sprejete 5. marca 2025,

–  ob upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije z dne 30. junija 2017 z naslovom Novo evropsko soglasje o razvoju – „Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost“(9),

–  ob upoštevanju Evropskega poročila o drogah za leto 2025, ki ga je Evropska agencija za droge objavila 5. junija 2025,

–  ob upoštevanju regionalnega sporazuma z dne 4. marca 2018 o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v Latinski Ameriki in na Karibih (v nadaljnjem besedilu: sporazum iz Escazúja),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za razvoj,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A10-0171/2025),

A.  ker imajo EU ter države Latinske Amerike in Karibov (LAK) dolgotrajne zgodovinske, verske, kulturne in gospodarske povezave, ki tvorijo naravno zavezništvo, utemeljeno na demokraciji, človekovih pravicah in večstranskem sodelovanju; ker te odnose krepijo globoke človeške vezi, saj imajo številni državljani LAK tudi državljanstvo EU in obratno; ker bi moralo biti zavezništvo med državami regije in EU utemeljeno na demokraciji, človekovih pravicah in večstranskem sodelovanju;

B.  ker mednarodni red doživlja korenito preobrazbo, v kateri logiko sodelovanja, na kateri so več desetletij temeljili svetovni odnosi, nadomešča ostra strateška tekmovalnost, pri kateri obstaja grožnja, da se bo se namesto mednarodnega prava kot vodilno načelo uveljavil zakon močnejšega; ker so mednarodni sistem, ki je po drugi svetovni vojni zagotavljal določeno stabilnost, v samo nekaj letih pretresle naraščajoče napetosti, nacionalistični vzgibi in konfliktna dinamika, ki grozijo, da bodo porušili svetovno ravnovesje; ker se EU, ki je bila eden najbolj neomajnih arhitektov in zagovornikov večstranskega sistema, ki temelji na pravilih, danes sooča s sovražnim in zahtevnim okoljem; ker mora Evropa zaradi strukturnih napetosti med Združenimi državami in Kitajsko, spodkopavanja demokratičnih vrednot v različnih regijah in skušnjave, da bi uvedli bipolarno svetovno ureditev, ki kompleksnost sveta omejuje na spopad med silami, pripraviti odločen in strateški odziv; ker malo regionalnih odnosov nudi toliko potenciala in priložnosti za Evropo, kot so tisti z LAK, zlasti za reševanje skupnih izzivov, kot so zagotovitev surovin in napredek pri energetskem prehodu, upravljanje migracij ter boj proti organiziranemu kriminalu in trgovini z drogami, da bi oblikovali prihodnost svobode, varnosti in blaginje;

C.  ker so EU in partnerske latinskoameriške in karibske države zavezane poglabljanju sodelovanja na področju stabilnosti, zanesljivosti, skupne odgovornosti, soodgovornosti in dialoga med regijama, ki je odraz raznolikosti in različnosti obeh regij in v središču katerega so ljudje, socialna kohezija in vključujoč razvoj;

D.  ker se sodelovanje med obema regijama dodatno krepi s trdnimi dvostranskimi odnosi in tesnejšimi interakcijami z dvoregionalnimi in podregionalnimi subjekti, kot so Skupnost latinskoameriških in karibskih držav (CELAC), Organizacija ameriških držav (OAS), Mercosur, Andska skupnost, CARICOM/CARIFORUM in Pacifiška zveza; ker je bilo strateško partnerstvo EU-LAK vzpostavljeno leta 1999, , ko je v Riu de Janeiru potekal prvi dvoregionalni vrh EU-LAK;

E.  ker skupno število prebivalcev obeh regij presega eno milijardo; ker po podatkih iz leta 2023 dvostranska trgovina z blagom in storitvami znaša 395 milijard EUR, kar je 45 % več kot leta 2013, neposredne naložbe EU v Latinski Ameriki pa so do leta 2022 skupaj znašale več kot 741 milijard EUR; ker so EU in latinskoameriške države zavezane doseganju ciljev OZN glede trajnostnega razvoja s spodbujanjem socialne pravičnosti, enakosti in trajnostnega razvoja; ker se obe regiji še naprej spopadata z velikimi izzivi, tudi socialno neenakostjo, neenakostjo med spoloma, brezposelnostjo in revščino; ker so po podatkih Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP) nujno potrebne večje naložbe v socialno vključevanje, saj je Latinska Amerika ena od najmanj enakopravnih regij na svetu, pri čemer 58 % prebivalcev podeželja, zlasti domorodnih ljudstev, živi pod pragom revščine v primerjavi s 26 % prebivalcev v mestih; ker se je leta 2023 v Latinski Ameriki 41 milijonov prebivalcev trpelo lakoto, 187,6 milijona pa z zmerno do hudo neustrezno prehransko varnostjo; ker vse večja socialna in gospodarska neenakost v Evropi in Latinski Ameriki spodbuja nezadovoljstvo javnosti, socialno razdrobljenost in spodkopavanje zaupanja v demokratične institucije ter ustvarja plodna tla za populistična in avtoritarna gibanja, ki izkoriščajo pritožbe, polarizirajo družbe in spodkopavajo pravno državo, demokratične norme in pluralistično razpravo;

F.  ker EU in države LAK skupaj predstavljajo tretjino prebivalstva članic Organizacije združenih narodov in približno 21 % svetovnega BDP;

G.  ker sta velik javni dolg skupaj z vse večjimi stroški storitev, zlasti obrestmi, in razširjena neformalna zaposlitev v regiji v letu 2024 še vedno izziv za socialno zaščito delavcev in prispevata k dodatnim fiskalnim omejitvam, ki so ena od glavnih ovir za trajnostni razvoj v regiji in imajo dolgotrajne posledice za rast, naložbe, revščino in neenakost;

H.  ker je treba te neenakosti nujno odpraviti, da bi spodbujali bolj poštene in stabilnejše demokracije, omejili populizem in ekstremizem ter položili temelje za trajnostno gospodarsko okrevanje, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in skupno blaginjo, pri tem pa odpravili temeljne vzroke migracij in prisilnega razseljevanja v regiji, ki jih je poslabšalo rekordno povečanje nasilja, negotovosti, nekaznovanosti in kršitev človekovih pravic; ker je ključno, da se omogoči razvoj zdravega državljanskega prostora, ki bo ščitil organizacije za človekove pravice ter zagovornike okolja;

I.  ker je 74 % držav LAK zelo izpostavljenih ekstremnim vremenskim dogodkom in velikim podnebnim izzivom, kot je učinek, ki ga ima El Niño na preskrbo s hrano; ker je to druga nesrečam najbolj izpostavljena regija na svetu, saj so naravne nesreče v zadnjih treh desetletjih prizadele več kot 190 milijonov ljudi, zlasti ženske in najranljivejše prebivalstvo; ker podnebne spremembe vplivajo zlasti na karibske male otoške države v razvoju;

J.  ker je v državah LAK skoraj 35 % vseh gozdnih površin na svetu, 40 % svetovne biotske raznovrstnosti in približno 50 % kopenskih vrst, ki so bistvene za boj proti podnebnim spremembam; ker bi lahko imelo tradicionalno znanje domorodnih skupnosti ključno vlogo pri varovanju teh gozdov in vrst;

K.  ker so tako EU kot države LAK zavezane uresničevanju ciljev Pariškega sporazuma; ker primarni proizvodi (kmetijski proizvodi in naravni viri) predstavljajo skoraj 50 % vsega izvoza blaga iz držav LAK; ker ima regija LAK velike zaloge surovin, ki so potrebne za zeleno preobrazbo in energetski prehod naših gospodarstev; ker bi morala potreba po teh surovinah in povezano sodelovanje v okviru projektov strategije Global Gateway temeljiti na vzajemno koristnih partnerstvih, ki med drugim ustvarjajo zaposlenost in naložbe, s tem pa večajo vrednost regije, obenem pa se spoprijemajo z izzivom vse večjega pritiska na raznolikost in prehransko varnost; ker se regija LAK pri izvajanju pravičnega zelenega in digitalnega prehoda spoprijema z veliko naložbeno vrzeljo;

L.  ker demografski in epidemiološki trendi in učinki podnebnih sprememb v državah EU in LAK večajo povpraševanje po oskrbi, vključno z dolgoročno oskrbo, in tako vplivajo na enake pravice in možnosti za ženske, ki se jim pretežno dodeljuje plačano in neplačano gospodinjsko delo in skrbstveno delo, ker ni na voljo zadostnih politik in storitev oskrbe, ki zagotavljajo skupno odgovornost z vidika spola moških in žensk;

M.  ker je večstranski red, ki temelji na pravilih in na katerem temeljijo mir in blaginja ter spoštovanje pravne države, mednarodnega prava in človekovih pravic v zadnjih 80 letih, vse bolj ogrožen zaradi avtokratskih teženj in avtokracij po vsem svetu; ker imata obe regiji skupaj tretjino glasovalnih pravic v OZN;

N.  ker ruska nezakonita, neupravičena in neizzvana vojaška agresija proti Ukrajini pomeni očitno kršitev mednarodnega prava in ogroža globalno varnost ter zahteva trdno, usklajeno in nedvoumno stališče s strani demokratičnih partnerjev, vključno s tistimi v Latinski Ameriki in na Karibih; ker je večina držav Latinske Amerike in Karibov podprla resolucije OZN v zvezi s rusko agresijo proti Ukrajini;

O.  ker so zunanji akterji, zlasti Kitajska, Rusija in Iran, razširili svoj odtis v državah LAK, pri čemer Peking razširja naložbe v infrastrukturo in projekte na področju surovin, Moskva krepi svojo diplomatsko, politično, propagandno in varnostno prisotnost, Teheran pa povečuje obveščevalne dejavnosti v regiji; ker ti zunanji akterji podpirajo lokalne protidemokratične sile in prispevajo k demokratičnemu nazadovanju; ker Rusija izkorišča gospodarsko odvisnost, tudi od gnojil in dizelskega goriva, ter širi dezinformacijske kampanje za destabilizacijo demokratičnih sistemov; ker Kitajska s svojo prisotnostjo prav tako ustvarja gospodarske odvisnosti, ki vplivajo na zunanjo politiko v regiji;

P.  ker sta svoboda izražanja in zbiranja ključna elementa in dejavnika demokratičnih, svobodnih in participativnih družb; ker nasilje nad političnimi nasprotniki neposredno ogroža temelje demokracije, kot je razvidno iz umora kolumbijskega senatorja Miguela Uriba Turbaja in zaskrbljujočega porasta nasilja v Kolumbiji;

Q.  ker EU in Parlament zelo podpirata dogovor o mirovnem procesu v Kolumbiji, sklenjen leta 2016, in še naprej spremljata njegovo izvajanje; ker je ta mirovni sporazum končal pet desetletij oboroženih spopadov; ker bi bilo treba pri nadaljnji podpori EU celovitemu izvajanju mirovnega sporazuma upoštevati nedavno stopnjevanje nasilja;

R.  ker splošno demokratično nazadovanje v avtokratskih in neliberalnih režimih omogoča strategije legitimizacije teh režimov, tudi z odpravo učinkovitega nadzora nad izvrševanjem represivnih zakonov;

S.  ker je Parlament nedavno in nedvoumno izrazil svoje stališče v številnih resolucijah o neskladnosti s sporazumom o političnem dialogu in sodelovanju med EU in Kubo; ker je na Kubi trenutno 1 155 političnih zapornikov, kubanski režim pa sistematično krši človekove pravice;

T.  ker je Parlament obsodil uzurpacijo predsedniškega položaja v Venezueli s strani Nicolása Madure dne 10. januarja 2025 ter Edmunda Gonzáleza Urrutio priznal za legitimnega in demokratično izvoljenega predsednika Venezuele, Marío Corino Machado pa za vodjo venezuelskih demokratičnih sil; ker jim je Parlament podelil nagrado Saharova za svobodo misli za leto 2024, ki simbolizira podporo boju za svobodo in demokracijo v Venezueli; ker bi bilo treba izraziti sočutje do več kot sedem milijonov Venezuelcev, ki so bili od leta 2015 prisiljeni zapustiti svojo državo in od katerih se jih je okoli šest milijonov preselilo v države LAK; ker so sosednje države močno obremenjene; ker je treba pohvaliti solidarnost in velika prizadevanja gostiteljskih skupnosti, zlasti Kolumbije, pri zagotavljanju dostopa do zdravstvenega varstva, izobraževanja in zaposlitvenih možnosti za venezuelske begunce, saj to prispeva k regionalni stabilnosti in varstvu temeljnih pravic;

U.  ker nikaragovski režim od leta 2018 sistematično, vztrajno in samovoljno preganja zagovornike človekovih pravic, opozicijo, verske predstavnike in druge; ker je bilo razpuščenih več kot 5 600 nevladnih organizacij, vključno z verskimi skupinami, predvsem katoliškimi, njihovo premoženje pa je bilo zaseženo; ker je Parlament večkrat obsodil režim, ki sta ga v Nikaragvi uvedla Daniel Ortega in Rosario Murillo;

V.  ker so ukrepi, ki ji je sprejela Trumpova administracija v Združenih državah, povzročili geopolitično negotovost, spodkopali multilateralizem in onemogočili dvoregionalno sodelovanje, s čimer so okrepili potrebo po trdnem in avtonomnem zavezništvu EU-LAK; ker je strateško zavezništvo EU-LAK ključno za spodbujanje skupnih vrednot in interesov, kot sta multilateralizem in demokracija;

W.   ker je regija LAK še vedno premalo zastopana v ključnih mednarodnih organizacijah in forumih, med drugim v skupini G20 in mednarodnih finančnih organizacijah; ker imata Mehika in Brazilija posebno mesto v dvoregionalnih odnosih, saj sta dve največji gospodarstvi v LAK, imata pomemben geopolitični vpliv in sta uradno označeni kot strateški partnerici EU;

X.  ker je zaradi trgovanja z drogami resno ogrožena varnost v obeh regijah; ker je Unija leta 2020 postala največji potrošniški trg kokaina na svetu; ker ta kokain večinoma prihaja iz držav LAK in v EU vstopa predvsem prek evropskih atlantskih pristanišč;

Y.  ker se državljanski prostor v več državah LAK krči, zaradi česar se je izredno povečalo število napadov na organizacije za človekove pravice, aktiviste in zagovornike človekovih pravic, kar vodi v razseljevanje, nasilje in nekaznovanost;

Z.  ker imajo EU in države LAK skupen strateški interes, da okrepijo svojo strateško avtonomijo in diverzificirajo svoje dobavne verige; ker je Latinska Amerika vodilna v svetu na področju proizvodnje trajnostne energije, saj približno 69 % električne energije proizvede iz obnovljivih in čistih virov, kar dokazuje. da ima ta regija strateški pomen in potencial pri svetovnem zelenem prehodu;

AA.  ker so od ustanovitve CELAC leta 2010 potekali trije vrhovi EU-CELAC, in sicer leta 2013, 2015 in 2023; ker imata EU in CELAC dolgoletno strateško partnerstvo ter sta vzpostavila mrežo pridružitvenih in trgovinskih sporazumov; ker bo vrh EU-CELAC novembra 2025 v Kolumbiji ena ključnih priložnosti za ponovno potrditev zavezanosti EU državam LAK in dokaz, da je Evropa ključna, zanesljiva in strateška partnerica, ki nudi verodostojen alternativen razvojni model, ki temelji na demokratičnem sodelovanju in skupni blaginji, ter da sta obe regiji trdno zavezani dvoregionalnemu sodelovanju in mednarodnemu redu, ki temelji na pravilih;

1.  poudarja globoke človeške, zgodovinske, kulturne in gospodarske ter verske vezi med EU in LAK, ki so temelj naravnega zavezništva in podlaga za razvoj močnega in trajnega evro-latinskoameriškega čezatlantskega območja miru, demokracije in blaginje;

2.  podpira politiko, namenjeno spodbujanju regionalnega sodelovanja in večjega regionalnega povezovanja v LAK; poudarja, da je za nov svetovni geopolitični okvir potreben kakovosten preskok v partnerstvu med EU in državami LAK, da bi nadgradili strateško zavezništvo v obrambo multilateralizma in njegovih temeljnih načel, vključno z dialogom, vključevanjem, mednarodno solidarnostjo in spoštovanjem Ustanovne listine OZN, človekovih pravic, humanitarnega prava ter spodbujanjem trajnostnega razvoja;

3.  meni, da imata EU in LAK kot naravni strateški partnerici zgodovinsko priložnost, da okrepita svoje zavezništvo v sedanjih mednarodnih razmerah strateške konkurence; meni, da lahko njuno partnerstvo predstavlja pomembno varovalo pred vse večjimi geopolitičnimi napetostmi, saj oblikuje skupne politike, ki spodbujajo njihovo strateško avtonomijo, sodelovanje in medsebojno spoštovanje;

4.  poudarja, da odnosi med Evropo in LAK temeljijo tudi na tesnih človeških povezavah; želi spomniti, da je v vse bolj nepovezanem svetu človeški kapital, ki vključuje skupne jezike, dediščino in kulturne vezi, strateška prednost, ki jo je treba ohraniti;

5.  poudarja obnovljeno in vedno večje delovanje EU v tej regiji, izraženo v ključnem vrhu EU-CELAC leta 2023, ki je pomenil očiten preobrat po dolgoletnem omejenem sodelovanju; poudarja, da je potrebna trajna zavezanost spodbujanju interesov in vrednot EU; ugotavlja, da se je delovanje EU v zadnjih desetletjih zmanjšalo, s čimer je bila ustvarjena praznina za naraščajoči vpliv Kitajske, Rusije in Irana; obžaluje, da tako približevanje avtoritarnim režimom na koncu spodkopava demokracijo v regiji;

6.  se zaveda, da je nujno treba še naprej nadgrajevati in razvijati odnose med EU ter državami LAK v odziv na nastajajoče geopolitične spremembe, podnebne spremembe, tehnološki napredek in vse večje neenakosti ter varnostne izzive, s katerimi se soočata obe regiji, pa tudi povečati njuno strateško avtonomijo;

Geopolitični pomen strateškega zavezništva, okrepljenega dialoga in sodelovanja med EU in LAK

7.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter države članice, naj okrepijo diplomatska prizadevanja v regiji za spodbujanje večjega zbliževanja med EU in LAK pri ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih, zlasti pa naj zavzamejo odločnejše stališče o ruski vojaški agresiji proti Ukrajini in mednarodnih prizadevanjih za trajno prekinitev ognja v Gazi, pretok humanitarne pomoči in brezpogojno izpustitev vseh talcev; poudarja, da je treba v sedanjih mednarodnih razmerah partnerstvo med EU in državami LAK graditi na logiki skupne strateške avtonomije, zmanjšanju zunanjih odvisnosti in zaščiti večstranskega reda, ki temelji na pravilih, ter njegovih vodilnih načel;

8.  spodbuja tesnejše sodelovanje med EU in LAK v mednarodnih forumih za spodbujanje in obrambo večstranskega svetovnega reda, mednarodnega prava ter spoštovanja demokracije in človekovih pravic, humanitarnega prava in načel, socialne pravičnosti in trajnostnega razvoja; v zvezi s tem poudarja, da mora EU svojim partnericam v LAK pokazati, da lahko ponudi boljše pogoje za partnerstvo kot avtoritarni režimi;

9.  poudarja, kako pomembno je, da EU svoja prizadevanja usmeri v krepitev demokratičnih institucij, pravne države in politične odgovornosti, ter poziva k napredku pri reformah in ukrepih za izgradnjo miru, da bi se v obeh regijah povečali varnost in stabilnost; želi spomniti, da morata biti varstvo človekovih pravic ter spoštovanje demokracije, pravne države in enakosti spolov temeljna pogoja za vse sporazume in financiranje med EU in LAK, tudi v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI – Globalna Evropa); poziva k preglednosti in odgovornosti, zlasti v trgovinskih in naložbenih okvirih;

10.  je zaskrbljen zaradi demokratičnega nazadovanja v državah LAK od leta 2019 ter obsoja kršitve človekovih pravic in omejitve temeljnih pravic v regiji, ki jih izvajajo zlasti režimi v Nikaragvi, na Kubi in v Venezueli, ki so med najbolj avtoritarnimi na svetu; izraža globoko zaskrbljenost zaradi naraščajočega trenda avtoritarnega in populističnega upravljanja v LAK ter kumulativnega spodkopavanja demokratičnih institucij, multilateralizma, pravne države, temeljnih pravic in svoboščin, državljanskega prostora in osnovne socialne zaščite; poudarja, da je treba okrepiti podporo demokratičnim akterjem in civilni družbi, ter poziva k takojšnji izpustitvi vseh političnih zapornikov;

11.  obsoja zlasti sistematične kršitve človekovih pravic protestnikov, političnih oporečnikov, verskih voditeljev in aktivistov za človekove pravice, ki jih izvaja kubanski režim, ter oviranje ustanavljanja neodvisnih organizacij civilne družbe; je seznanjen, da zanesljivi viri navajajo, da režim zadržuje več kot tisoč političnih zapornikov, vključno z mladoletniki, in poziva kubanski režim, naj jih nemudoma izpusti; poziva k uporabi vseh potrebnih razpoložljivih instrumentov, brez izključitve katerih od njih, da bi zagotovili skladnost s klavzulami o demokraciji in človekovih pravicah iz sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med EU in Kubo; ponovno poziva Svet, naj uvede sankcije proti odgovornim za nenehne kršitve; obsoja sodelovanje kubanskih plačancev v ruski vojaški kampanji na fronti v Ukrajini;

12.  odločno obsoja in v celoti zavrača volilne goljufije, ki jih je organiziral venezuelski režim na predsedniških volitvah leta 2024, in lažne parlamentarne volitve maja 2025; zahteva, naj Madurova vlada preneha z represivno politiko ter napadi na civilno družbo in opozicijo; želi spomniti, da je Parlament 19. septembra 2024 priznal Edmunda Gonzáleza Urrutio za legitimnega in demokratično izvoljenega predsednika Venezuele, Marío Corino Machado pa za vodjo demokratičnih sil v Venezueli; poudarja, da je več demokratičnih držav v regiji in po svetu priznalo Edmunda Gonzáleza Urrutio za novoizvoljenega predsednika; izraža zadovoljstvo, da je Parlament 17. decembra 2024 nagrado Saharova za svobodo misli za leto 2024 podelil Maríi Corini Machado in Edmundu Gonzálezu Urrutii, ki predstavljata vse Venezuelce, ki se borijo za obnovo svobode in demokracije; pozdravlja zavezanost venezuelskega ljudstva demokraciji in vztrajno odpornost demokratične opozicije kljub vse bolj represivnim politikam Madurovega režima;

13.  želi spomniti, da je režim Ortega-Murillo v Nikaragvi januarja 2025 sprejel ustavno reformo, s katero je odpravil delitev oblasti in politični pluralizem ter vzpostavil sopredsedstvo, ki nadzoruje vse veje oblasti in medije ter ne spoštuje mednarodnih konvencij o človekovih pravicah; poleg tega poudarja, da režim v Nikaragvi ohranja tesne vezi z drugimi avtokracijami, kot so tiste v Iranu, Venezueli in na Kubi, ter ga odločno obsoja za njegove sistematične kršitve človekovih pravic, preganjanje demokratične opozicije, zatiranje katoliške cerkve in civilne družbe ter uničevanje svobodnih medijev ter vsa izražanja neodvisnosti od vlade; poziva nikaragovske oblasti, naj nemudoma ponovno vzpostavijo pravno državo, temeljne svoboščine in pravice vseh Nikaragovcev v izgnanstvu, vključno s pravico do varne vrnitve; ponovno zahteva, da se sproži demokratična klavzula pridružitvenega sporazuma EU, zavrača vsakršno možnost dialoga s člani nikaragovske nacionalne skupščine, ki je pod nadzorom režima, ter poziva k večjim sankcijam proti Ortegi, Rosariu Murillu in njunim najtesnejšim sodelavcem; poziva k takojšnji odpravi prepovedi mednarodnih mehanizmov za spremljanje človekovih pravic in k ponovni vzpostavitvi pravnega statusa več kot 3 000 nevladnih organizacij, ki ga je nikaragovska vlada leta 2018 preklicala;

14.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi spodkopavanja demokratičnih načel in namernega izogibanja ustavnim zaščitnim ukrepom v državah LAK, zlasti v Salvadorju; izraža zaskrbljenost zaradi odsotnosti neodvisnosti sodstva in pomanjkanja preglednosti vladnih ukrepov, pretirane uporabe sile, pretirane militarizacije ter vse večjega omejevanja svobode zbiranja in tiska; je zelo zaskrbljen zaradi poročil o razširjenih pridržanjih brez ustreznega razloga, mučenju, prisilnih izginotjih civilistov in zaskrbljujoči prezasedenosti zaporov; obsoja oblasti, ker od varnostnih sil ne zahtevajo, da prevzamejo odgovornost za svoja dejanja, in ker vztrajno zavračajo mednarodne zahteve po nadzoru in preiskavi;

15.  odločno obsoja dejstvo, da Ruska federacija uporablja hibridne taktike, ki zajemajo vojaške, kibernetske, informacijske in gospodarske operacije, zlasti v energetskem sektorju, vključno z izogibanjem sankcijam, nepreglednimi praksami in korupcijo, kot orodja za širitev, kar spodkopava regionalno varnost, spodbuja notranjo destabilizacijo in oblikuje blok, ki ogroža demokracijo, mir in mednarodno pravo; je globoko zaskrbljen zaradi strateškega partnerstva med Venezuelo in Rusko federacijo, ki ogroža regionalno in mednarodno varnost; poziva EU, naj okrepi boj proti ruski propagandi v regiji; želi spomniti, da mora EU zagotoviti, da bodo imele delegacije EU na voljo potrebna sredstva za boj proti dezinformacijam;

16.  je seznanjen, da je Kitajska od leta 2005 regiji LAK odobrila posojila v skupni vrednosti več kot 120 milijard USD, da bi povečala svoj geopolitični vpliv in povečala odvisnost držav LAK od kitajskega financiranja z zagotavljanjem naložbenega kapitala v zameno za oskrbo s surovo nafto ali s financiranjem energetskih in infrastrukturnih projektov; obžaluje, da se zaradi teh energetskih in infrastrukturnih projektov pogosto uporabljajo nižji okoljski in delovni standardi; želi spomniti, da EU v nasprotju z drugimi svetovnimi silami ne išče izkoriščevalskih ali neuravnoteženih odnosov, temveč partnerstva, ki temeljijo na vzajemnosti, trajnostnosti in ustvarjanju dodane vrednosti; poudarja, da je EU zaželena partnerica v regiji prav zaradi tega modela sodelovanja, ki daje prednost spoštovanju suverenosti, preglednosti in pravne države;

17.  podpira neodvisnost, ozemeljsko celovitost in suverenost vseh držav LAK ter zavrača težnje svetovnih sil po vsiljevanju politične in gospodarske odvisnosti v odnosih; poudarja, da je spoštovanje ozemeljske celovitosti držav eno temeljnih načel mednarodnega prava, Ustanovne listine OZN in mednarodnega reda, ki temelji na pravilih;

Gospodarsko sodelovanje za trajnostno rast

18.  pozdravlja trdno gospodarsko in trgovinsko partnerstvo med EU ter državami LAK, ki temelji na skupnem interesu za spodbujanje trajnostne rasti in človekovega razvoja, krepitev gospodarske odpornosti in zmanjšanje prekomerne odvisnosti prek raznolikih trgovinskih odnosov;

19.  poudarja ambicijo EU, da prevzame vodilno vlogo pri svetovnem zelenem prehodu in da Latinsko Ameriko prizna kot ključno partnerico pri teh prizadevanjih; podpira LAK v boju proti nezakonitemu krčenju gozdov in pri načrtovanju projektov ponovnega pogozdovanja;

20.  poudarja, da je treba obravnavati vse večje neenakosti, spodbujati mir ter okrepiti demokratične procese in institucije v obeh regijah, ter poudarja pomen gospodarskega sodelovanja, ki spodbuja enakost spolov in krepitev ekonomskega položaja žensk; izraža zaskrbljenost zaradi nazadovanja na področju pravic žensk, zlasti v zvezi z njihovim spolnim in reproduktivnim zdravjem; poziva k odpravi razlik v plačilu med spoloma in podpira ukrepe za povečanje zastopanosti žensk v političnem vodstvu in zakonodajnih organih ter poudarja, da je treba gospodarske odnose med EU in LAK uskladiti z agendo OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 ter zagotoviti večjo skladnost med gospodarskimi in socialno-okoljskimi cilji;

21.  poudarja, da je EU največja vlagateljica v regiji LAK in tretja največja trgovinska partnerica; ugotavlja, da je LAK peti največji trgovinski partner EU; poudarja, da to tesno gospodarsko sodelovanje ne bi smelo služiti le interesom velikih finančnih subjektov, temveč bi moralo omogočiti tudi, da bodo imeli korist vsi, zlasti mala in srednja podjetja (MSP), delavci, ranljive osebe ter prebivalci podeželskih in oddaljenih območij;

22.  izpostavlja, da je v poročilu Enrica Lette o prihodnosti enotnega trga in poročilu Maria Draghija o prihodnosti evropske konkurenčnosti poudarjeno, da je treba okrepiti prizadevanja za oskrbo EU s kritičnimi surovinami, in opozarja na potencial, ki ga ima LAK pri tem, da postane ključni partner pri diverzifikaciji dobavnih verig; pozdravlja podpis memorandumov o soglasju s partnerji o kritičnih surovinah in poudarja, da so ti ključni za doseganje večje diverzifikacije dobavnih verig EU; meni, da bi morali ti sporazumi skupaj s poglobitvijo gospodarskega in političnega sodelovanja na podlagi dvostranskih sporazumov omogočiti večje naložbe v tem sektorju, kar bo koristilo obema regijama;

23.  poziva k večjemu pravnemu urejanju in preglednosti na ključnih področjih gospodarstva, kot so rudarski sektor, v katerem lahko nezadostno pravno urejanje vodi k sporom in izkoriščanju; poziva vse partnerje, naj okrepijo pravice delavcev ter spodbujajo zadruge in druge pobude, ki prispevajo k udeležbi delavcev in njihovemu opolnomočenju v gospodarstvu; poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da se pri pridobivanju kritičnih surovin, trgovini z njimi in njihovi predelavi upoštevajo visoki standardi varstva okolja, družbene odgovornosti in človekovih pravic, ter podpira razvoj alternativnih, odpornih, trajnostnih in preglednih vrednostnih verig, ki prispevajo k blaginji vseh udeleženih družb;

24.  poziva Komisijo, naj okrepi dialog z državami LAK o posledicah zakonodaje EU za njihovo lokalno gospodarstvo;

Strateška partnerstva in mednarodni sporazumi

25.  se zaveda goste mreže sporazumov med obema regijama in poudarja temeljni geopolitični pomen sprejemanja novih in ambicioznejših sporazumov ter partnerstev, ki so vključujoča, trajnostna in vzajemno koristna, utemeljena na skupnih vrednotah in trdno zasidrana v spoštovanju človekovih pravic; poudarja, da ti sporazumi prispevajo k nadaljnjemu gospodarskemu povezovanju za območje skupne blaginje in večjo gospodarsko varnost; poudarja pomen dvoregionalne trgovine med EU in Latinsko Ameriko za diverzifikacijo prehranskih sistemov in večjo prehransko varnost;

26.  opozarja na posebno vlogo Mehike in Brazilije v okviru dvoregionalnih odnosov, saj imata status strateških partneric EU; močno spodbuja obe strani, da bolje izkoristita vse možnosti teh strateških partnerstev; poudarja, da je treba izpolniti zavezo, da se vsaki dve leti z obema državama organizirata dvostranska vrha;

27.  pozdravlja popolno ratifikacijo Sporazuma o pridružitvi med EU in Srednjo Ameriko ter začetek veljavnosti njegovih treh stebrov, tj. politični dialog, sodelovanje in trgovina, maja 2024; poziva k sprejetju trdnih in vključujočih mehanizmov za sodelovanje civilne družbe pri izvajanju in spremljanju Sporazuma o pridružitvi med EU in Srednjo Ameriko, ki bodo podpirali demokratična načela, preglednost in socialno kohezijo; poziva EU in srednjeameriške države, naj zagotovijo aktivne politike in ustrezna finančna sredstva za optimizacijo pozitivnega učinka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja v obeh regijah;

28.  pozdravlja podpis naprednega okvirnega sporazuma med EU in Čilom ter poziva k njegovi hitri in popolni ratifikaciji; pozdravlja tudi vključitev pogajanj o globalnem sporazumu med EU in Mehiko, ki bo izboljšal politično sodelovanje, odprl nove trgovinske priložnosti ter okrepil vezi v strateških sektorjih, kot so digitalizacija, inovacije in varnost, ter poziva k njegovemu hitremu podpisu in ratifikaciji; priznava ključno vlogo Mehike v organizaciji LAK in njena prizadevanja za diverzifikacijo trgovinskih in političnih partnerstev; poudarja, da bo sporazum med EU in Mehiko okrepil vlogo EU kot strateške partnerice v regiji in njeno sposobnost odzivanja na svetovne izzive;

29.  poudarja, da je pomembno doseči cilje, določene v Pariškem sporazumu, in pozdravlja vključitev zavezujoče določbe v sporazum med EU in Mercosurjem, ki podpira zaveze iz tega sporazuma; poudarja, da bo partnerski sporazum med EU in Mercosurjem omogočil občutno izboljšanje dvoregionalnega sodelovanja med EU in Mercosurjem za reševanje skupnih izzivov, hkrati pa bo prispeval k omejevanju vse večjega vpliva avtoritativnih akterjev v regiji in pomagal EU pri diverzifikaciji njene ponudbe kritičnih surovin;

Večstransko sodelovanje

30.  opozarja, da evro-latinskoameriško zavezništvo pomeni most, ki ni načrtovan le za preprečevanje nevarnega razvoja v smeri zaprtih in ideološko polariziranih blokov, temveč predvsem odpira prostor za mednarodni dialog, ki zmanjšuje napetosti in spodbuja skupne rešitve;

31.  poudarja, da države LAK pomembno prispevajo k večstranskim organizacijam in njihovo dejavno vlogo pri reševanju svetovnih izzivov, med drugim na področju podnebnih sprememb, miru in varnosti, vključno s spodbujanjem agende o ženskah, miru in varnosti ter trajnostnega razvoja; poudarja, da sta obe regiji zavezani zaščiti Ustanovne listine OZN, človekovih pravic, predstavniške demokracije in močnega večstranskega upravljanja; poziva obe regiji, naj še naprej zagovarjata multilateralizem, zlasti sistem OZN, in skupaj vodita reformo institucij globalnega upravljanja, vključno z mednarodnimi finančnimi institucijami, da bi dosegli bolj vključujoč in reprezentativen multilateralizem;

32.  poziva k napredku pri sklepanju sporazumov o liberalizaciji vizumskega režima z državami, s katerimi so razprave najbolj napredovale;

Razvojno sodelovanje med EU ter državami LAK, humanitarna pomoč in trajnostne naložbe v okviru pobude Global Gateway

33.  opozarja, da je glavni cilj politike razvojnega sodelovanja EU zmanjšanje, dolgoročno pa izkoreninjenje revščine; poudarja, da je izkoreninjenje revščine, zlasti med najranljivejšimi skupinami, kot so ženske, dekleta in invalidi, bistveno za odpravljanje vse večjih neenakosti, ki ogrožajo socialno kohezijo in omejujejo gospodarski potencial; opozarja, da breme dolga, s katerim se spoprijemajo države LAK, povzroča hude gospodarske in socialne stroške ter ima dolgotrajne učinke na revščino in neenakost; podpira prestrukturiranje dolga; poudarja, da morajo cilji trajnostnega razvoja in Pariški sporazum ostati v središču sodelovanja med državami LAK in EU; opozarja, da sta razvojna pomoč in financiranje še posebej pomembna za nestabilne države, tudi tiste, ki so bolj izpostavljene posledicam podnebnih sprememb, zlasti karibske male otoške države v razvoju, in za države, ki prehajajo na višjo raven prihodkov;

34.  poudarja, da EU največ prispeva k razvojnemu sodelovanju v državah LAK; poudarja, da je pomembno okrepiti razvojne politike in humanitarno pomoč EU v državah LAK, ter poziva EU in njene države članice, naj okrepijo druge zunanje prednostne naloge Unije, vključno s tistimi v zvezi z varnostjo, trajnostnim razvojem in trgovino, migracijami, ribištvom, kmetijstvom, podnebnimi spremembami in energijo; poziva, naj se oblikujejo učinkovite sinergije s humanitarno pomočjo EU, pri tem pa naj se v celoti spoštuje načelo skupne odgovornosti ter upoštevajo razvojne prednostne naloge regije LAK; poziva k rednim dvostranskim dialogom in po potrebi posvetovanjem z lokalnimi vladami in predstavniki civilne družbe obeh regij, vključno s podporo ciljem trajnostnega razvoja v pridružitvenih sporazumih med EU in državami LAK, zlasti kot odziv na zmanjšanje uradne razvojne pomoči in humanitarne pomoči po vsem svetu;

35.  je zaskrbljen zaradi zmanjšanja finančnih sredstev za razvojno in humanitarno pomoč po vsem svetu, zlasti zaradi zmanjšanja uradne razvojne pomoči in začasne prekinitve izvajanja večine programov Agencije ZDA za mednarodni razvoj (USAID) (do 83 %) ter zaradi zmanjšanja svetovne pomoči več držav članic EU, saj so ta finančna sredstva ključna za pomembno socialno, gospodarsko in politično preobrazbo v regiji; poudarja, da bo to zmanjšanje finančnih sredstev imelo dolgoročne posledice za razvojno agendo in uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja v regiji LAK; izraža resne pomisleke o posledicah nedavnega zmanjšanja sredstev za učinkovito udeležbo in zmogljivost civilne družbe in nevladnih organizacij za izvajanje dejavnosti za spodbujanje človekovih pravic, demokracije in socialnega razvoja v regiji in boju proti avtoritarnim režimom; zato poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezen razvoj in humanitarno pomoč regiji LAK;

36.  poudarja, da so se tradicionalne oblike izvajanja uradne razvojne pomoči izkazali za bistvene in učinkovite pri zmanjševanju revščine, odpravljanju vse večjih neenakosti, izboljševanju rezultatov na področju zdravja in izobraževanja ter spodbujanju socialne kohezije v regiji LAK, zlasti v zvezi z vključevanjem premalo zastopanih in marginaliziranih skupin, kot so dekleta, ženske, mladi, invalidi, domorodna ljudstva in osebe afriškega porekla;

37.  poziva, naj civilna družba v celoti sodeluje pri zasnovi, izvajanju in spremljanju programov EU, da bi zagotovili skladnost politik za trajnostni razvoj;

38.  poudarja strateški potencial tristranskega sodelovanja med EU, državami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in partnerskimi državami LAK, da bi povečali učinek razvoja, vzajemnega učenja in inovacij na področju politike; poudarja, da lahko ta partnerstva, kadar so usklajena z lokalnimi prednostnimi nalogami in osredotočena na gradnjo zmogljivosti, spodbujajo vključujoče rešitve za svetovne izzive; poziva EU, naj poveča podporo za pobude tristranskega sodelovanja v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI – Globalna Evropa) in jih sistematično vključuje v strateško agendo EU in LAK;

39.  poziva EU in njene države članice, naj izkoristijo pomembne pobude, kot je strategija Global Gateway, za povečanje naložb v države LAK, in zagotovijo, da bo EU ostala močna in konkurenčna partnerica teh držav glede na vse večjo prisotnost Kitajske in Rusije v regiji, kot se je jasno pokazalo z zavezami Kitajske na forumu Kitajska-CELAC, ki je potekal 13. maja 2025; poudarja, da je povečanje naložb EU v Latinski Ameriki še toliko pomembnejše zaradi okrepitve pobude En pas, ena pot v Latinski Ameriki, h kateri je na forumu Kitajska-CELAC 13. maja 2025 pristopila Kolumbija; poziva Komisijo, naj uresniči projekte in strategije v okviru Global Gateway, da bi med drugim zgradili vzdržno in visokokakovostno infrastrukturo, ki bo ustvarjala resnično lokalno vrednost, okrepila vrednostne verige med regijama in povečala njuno gospodarsko varnost; vztraja, da bi morali pri strategiji Global Gateway dosledno spoštovati temeljne vrednote EU, kar vključuje spoštovanje človekovih pravic, dobro upravljanje, demokracijo in transparentnost ter okoljsko trajnostnost, poleg tega pa bi morali delovati v skladu z načeli EU o razvojni učinkovitosti; poziva EU in njene države članice, naj poskrbijo, da se bodo pri naložbah v sklopu okvira Global Gateway strogo izvajali postopki potrebne skrbnosti;

40.  poziva k učinkovitemu izvajanju naložbene agende strategije Global Gateway za Evropsko unijo ter Latinsko Ameriko in Karibe, in sicer s spodbujanjem partnerstev med javnim in zasebnim sektorjem, da bi podprli trajnostni razvoj, vključujočo rast in zaposlovanje ter pravično, zeleno in digitalno preobrazbo; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo te naložbe od zasnove do izvedbe usklajene s cilji OZN glede trajnostnega razvoja ter s prednostnimi nalogami trajnostnega razvoja, ki so jih določile partnerske države LAK, tudi na rednih posvetih z lokalnimi organi in predstavniki civilne družbe ter na podlagi ocen učinka in vrednotenj, poleg tega pa naj Komisija poskrbi, da se bodo pri teh naložbah upoštevale lokalne potrebe in vidik spola ter da se bodo z njimi dosegali pomembni razvojni rezultati;

41.  poudarja, da je treba za mobilizacijo javnih in zasebnih naložb v podporo trajnostnemu razvoju ustvariti prave pogoje; v zvezi s tem poudarja, da je treba v regiji zapolniti vrzel v financiranju infrastrukturnih in podnebnih projektov, usklajenih s cilji trajnostnega razvoja, ki znaša 99 milijard USD letno, saj so ta sredstva potrebna za izvedbo pravičnega zelenega in digitalnega prehoda; poudarja, da ima pri mobilizaciji naložb za doseganje teh ciljev ključno vlogo Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (EFSD+), težavo, da v regiji ni dovolj dolgoročnih sredstev ter strokovnega znanja in izkušenj za zelene naložbe, pa pomaga odpravljati Evropska investicijska banka (EIB), zlasti EIB Global v okviru sklada EFSD+, kot je pokazala raziskava EIB in latinskoameriškega združenja institucij za financiranje razvoja iz leta 2024; se zavzema za tesnejše sodelovanje z lokalnimi finančnimi institucijami in regionalnimi razvojnimi bankami ter poziva, naj se v skladu s strategijo Global Gateway in načeli EU o razvojni učinkovitosti jamstva sklada EFSD+ v večji meri namenijo za podporo manjšim projektom z velikim učinkom, v katere so vključene civilna družba in lokalne skupnosti;

42.  poudarja, da je sodelovanje med EU in državami LAK na področju surovin in tehnologije bistveno za doseganje pravične, zelene in digitalne preobrazbe ter krepitev strateške avtonomije v obeh regijah, pri čemer mora to sodelovanje temeljiti na partnerstvih, ki bodo koristila obema stranema; poudarja, da države LAK s tovrstnim sodelovanjem lažje zmanjšujejo odvisnost svojih gospodarstev od primarnih proizvodov (kmetijskih proizvodov in naravnih virov), poleg tega pa to sodelovanje pomembno vpliva na krepitev vrednostnih verig, vzpostavljenih s politikami trajnostno naravnane ponovne industrializacije, ki ustvarjajo dostojna delovna mesta, spodbujajo okoljsko trajnostnost in podpirajo razmere, ugodne za tehnološke inovacije; priporoča, naj univerze in inovacijska središča v EU ter državah LAK okrepijo sodelovanje na področju digitalnega izobraževanja in raziskav;

43.  poudarja, da je treba pri naložbah na podlagi strategije Global Gateway v regiji LAK dati prednost odpravljanju infrastrukturni vrzeli in neenakosti, med drugim odpravljanju digitalne in energetske revščine, zlasti na podeželskih in obrobnih območjih, da bi lahko boljšo povezljivost izkoriščale tudi zapostavljene skupine prebivalstva, poudarja, da to vključuje mlade in neformalni sektor ter da bi bilo treba zagotoviti cenovno dostopen internet in večjo digitalno pismenost v vseh segmentih prebivalstva, zlasti v marginaliziranih skupnostih, da bi aktivno premostili digitalni razkorak;

44.  poudarja, da se mladi, ki so ključni nosilci strukturnih sprememb, še naprej srečujejo z velikimi ovirami pri iskanju dostojne zaposlitve, in poudarja, da morajo biti prednostne naloge strategije Global Gateway podpiranje naložb v politike izobraževanja, poklicnega usposabljanja in zaposlovanja, pri katerih se upošteva povpraševanje na trgu dela v prihodnosti;

45.  poleg tega želi spomniti, da je pomembno dati prednost programom, ki so jih mednarodne organizacije in organizacije civilne družbe že ocenile kot učinkovite, kot so naložbe v zdravstvene sisteme in sisteme oskrbe; zlasti glede na ranljivost regije poziva k učinkovitemu vključevanju invalidov, da bi vzpostavili vključujoč, dostopno zasnovan in učinkovit pristop do zdravja in oskrbe;

46.  opozarja, da trgovinski in pridružitveni sporazumi obema regijama omogočajo izmenjavo in vlaganje v širok nabor sektorjev, ter poudarja dejstvo, da mora zmanjševanje neenakosti, omogočanje dostopa do zdravstvenih storitev, izobraževanja in vode ter spoštovanje človekovega dostojanstva in temeljnih pravic ostati v središču partnerstva med EU ter državami LAK v skladu s členom 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije in instrumentom NDICI – Globalna Evropa;

47.  poudarja, kako pomembno je povečati transparentnost in prevzemanje odgovornosti ter dati večjo vlogo lokalnemu prebivalstvu, in pozdravlja, da je Komisija vzpostavila spletno stran z informacijami o obstoječih pobudah strategije Global Gateway; poziva Komisijo, naj objavi dodatne podrobnosti v zvezi z njimi, tudi rezultate posvetov z lokalnimi organi in civilno družbo iz obeh regij ter informacije o usklajenosti s cilji trajnostnega razvoja in prednostnimi nalogami EU in partnerskih držav, skupaj z referenčnimi vrednostmi in kazalniki; poziva k čim širši uporabi označevalca Komisije za neenakost (I-Marker), zlasti v zvezi s strategijo Global Gateway, pri kateri bi morali dosledno uporabljati pristop, ki temelji na spoštovanju pravic, in upoštevati kazalnike človekovega razvoja; poleg tega poudarja, da je treba v dialogu med EU in Skupnostjo latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) upoštevati pomen socialne zaščite in varstva okolja;

48.  poudarja, da je treba učinkovitost in strateško usmeritev strategije Global Gateway stalno ocenjevati; v zvezi s tem poziva k večji vlogi Evropskega parlamenta pri nadzoru in strateškem usmerjanju pobude Global Gateway, zlasti pri njenem izvajanju v Latinski Ameriki in na Karibih, da se zagotovijo preglednost, demokratična odgovornost, skladnost z vrednotami EU in učinkovita raba sredstev;

49.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo civilna družba polno sodelovala pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju programov EU, da bi bili ti programi usklajeni s politikami za trajnostni razvoj, pri čemer naj tudi poskrbi za učinkovito sinergijo z vsemi projekti, povezanimi s strategijo Global Gateway in s humanitarnim delovanjem EU;

50.  poudarja, da je treba poleg pobude Global Gateway ohraniti tudi tradicionalne poti sodelovanja v državah LAK; poziva EU, naj poveča sredstva za programe na področju človekovih pravic, demokracije in civilne družbe v regiji ter zagotovi, da sredstva za geografski program za Ameriko in Karibe v okviru instrumenta NDICI – Globalna Evropa, ki so najnižja med vsemi regijami, ostanejo vsaj na isti ravni;

51.  poziva Komisijo in države LAK, naj si bolj prizadevajo za odpravo temeljnih vzrokov nesreč, ki jih povzroči človek, in naravnih nesreč, in sicer z izboljšanimi politikami in sodelovanjem na področju preprečevanja, pripravljenosti, odpornosti in odzivanja; pozdravlja dvoregijski memorandum o soglasju o sodelovanju na področju celostnega obvladovanja tveganja nesreč, podpisan 15. maja 2024 na Barbadosu, in poziva partnerice, ki ga še niso podpisale, naj to čim prej storijo;

52.  opozarja, da evropsko sodelovanje in naložbe ne le spodbujajo gospodarski razvoj v regiji, temveč prispevajo tudi k miru, saj ustvarjajo druge gospodarske možnosti za mlade v Latinski Ameriki; poudarja, da je slednje bistveno v boju proti organiziranemu kriminalu; poudarja, kako pomembno je okrepiti sodelovanje med regijama na področju varnosti v najširšem smislu, vključno s področji, kot so podnebna, prehranska, zdravstvena in socialna varnost, izvajati skupne mehanizme za pripravljenost, preprečevanje in odzivanje in v varnostno sodelovanje med EU in državami LAK ter polno vključiti spoštovanje človekovih pravic in humanitarnih načel, da bi v regiji LAK prekinili krog nasilja in izključenosti;

53.  pozdravlja željo EU, da pri svetovnem zelenem prehodu prevzame vodilno vlogo in da Latinsko Ameriko priznava kot ključno partnerico pri teh prizadevanjih; poudarja, da je treba skupaj spodbujati globalne zelene pobude, ki sledijo svetovnim ciljem blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; poudarja, da je treba spodbujati pravičen in vključujoč ekološki prehod v obeh regijah, tudi z okrepljenim sodelovanjem med EU in državami LAK pri prilagajanju podnebnim spremembam in njihovem blaženju, ter se odzvati na ekstremne podnebne pojave, s posebnim poudarkom na kritičnih območjih, kot so varstvo biotske raznovrstnosti, obnova ekosistemov, razogljičenje in trajnostno kmetijstvo ter najranljivejši ljudje in skupnosti;

54.  poudarja, da podnebne spremembe povzročajo težave za prehranske sisteme v Latinski Ameriki, in opozarja na pomembnost agroekologije, ki je bila priznana kot ključen kmetijski sistem;

55.  opozarja, kako pomemben je program sodelovanja med EU in amazonskim porečjem pri izboljševanju zmogljivosti držav tega porečja za boj proti krčenju in degradaciji gozdov;

56.  poziva EU, naj se v skladu z Deklaracijo OZN o pravicah domorodnih ljudstev odločneje zaveže spoštovanju pravic domorodnih ljudstev in te pravice vključi v dialog in vse razsežnosti sodelovanja z državami LAK;

57.  želi spomniti, kako pomembno je spodbujati trajnostno in odgovorno rudarjenje, ki ščiti pravice in možnosti preživljanja lokalnih skupnosti in domorodnih ljudstev, preprečuje resne negativne socialne in okoljske učinke ter prispeva k manjši odvisnosti od izvoza primarnih proizvodov, in sicer s podpiranjem politik trajnostno naravnane ponovne industrializacije, s čimer ustvarjajo dostojna delovna mesta in z učinkovitim upravljanjem mineralnih virov spodbujajo okoljsko trajnostnost;

58.  poudarja, da je treba podpreti razvojno sodelovanje, ki upošteva vidik spola, in predlaga izvajanje ciljno usmerjenih ukrepov za odpravljanje in zmanjšanje neenakosti med moškimi in ženskami, med drugim ukrepov za večje možnosti žensk za opravljanje dostojnega dela, finančno vključenost ter prevzemanje vodstvenih in podjetniških vlog, zlasti na podeželju in v neformalnih sektorjih; poudarja, da so mikro, mala in srednja podjetja v številnih regijah sveta pogosto gonilna sila lokalnega gospodarstva ter da jih vse pogosteje vodijo ženske; izpostavlja, da v svetu mikro, mala in srednja podjetja predstavljajo 90 % vseh podjetij, zagotavljajo 60 do 70 % delovnih mest in ustvarijo 50 % BDP; poudarja, da ta podjetja ključno prispevajo k Agendi 2030 in doseganju ciljev trajnostnega razvoja, zlasti tistih, ki so povezani z izkoreninjenjem revščine in dostojnim delom za vse;

59.  pozdravlja pobudo za dvoregijski pakt za oskrbo, s katerim naj bi spodbudili sodelovanje na področju celovitih sistemov oskrbe in javnih politik med državami obeh regij, kar zajema oblikovanje mehanizmov sodelovanja in financiranja, da bi dosegli pravičnejše in bolj vključujoče gospodarstvo;

60.  poziva EU in države LAK, naj v boju proti nasilju na podlagi spola okrepijo sodelovanje, in sicer s celostnim izobraževanjem, kampanjami ozaveščanja in krepitvijo pravnega varstva; podpira pobude na podlagi instrumenta NDICI – Globalna Evropa in akcijskega načrta EU za enakost spolov III, ki spodbujajo zaposlovanje mladih žensk ter izobraževanje in politično udeležbo žensk;

61.  poudarja, da ima v državah LAK civilna družba ključno vlogo pri oblikovanju in spremljanju vključujočih socialnih politik, spodbujanju pravičnega dostopa do kakovostnega izobraževanja ter spodbujanju trajnostne in vključujoče gospodarske rasti; izraža resno zaskrbljenost, ker se v več latinskoameriških državah prostor civilne družbe krči; v zvezi s tem poziva, naj EU bolj podpira organizacije civilne družbe, zagovornike človekovih pravic, okoljske aktiviste in novinarje, ki so tarča vse večjih groženj in nasilja, da bi lahko varno in neodvisno opravljale svoje delo; poziva, naj EU da prednost njihovi varnosti, dostopu do pravnega varstva in svobodi izražanja ter naj okrepi partnerstvo z akterji civilne družbe, ki bistveno prispevajo k reševanju ključnih vprašanj in h konstruktivnemu dialogu o človekovih pravicah in demokratični tranziciji, zlasti če so programi pomoči bistveni za njihovo delovanje;

62.  poudarja, kako pomembno je, da EU podpre krepitev sistemov socialne zaščite v državah LAK, kar vključuje integrirane socialne registre, boljše usklajevanje programov in skupnih pilotnih projektov, in sicer zlasti s civilno družbo in lokalnimi organi, ki so v partnerstvu med EU in državami LAK ključno gonilo vključevanja in zmanjševanja revščine;

Sodelovanje na področju varnosti in boj proti trgovanju z drogami

63.  izraža zaskrbljenost zaradi povečanja organiziranega kriminala in trgovanja z drogami v EU in državah LAK ter rekordnih količin prepovedanih drog, ki se iz te regije tihotapijo v EU; je zlasti zaskrbljen zaradi vse večjega izziva za varnost v obeh regijah, ki ga predstavlja nadnacionalno usklajevanje kriminalnih združb s sedežem v Latinski Ameriki in na Karibih ter EU; poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje ne le z državami proizvajalkami drog, temveč tudi s tranzitnimi državami v LAK, ter izboljšati večstransko sodelovanje za boj proti tem grožnjam; poziva k izboljšanju partnerstva med državami EU in LAK na področju pravosodja in varnosti, programov EL PAcCTO 2.0, COPOLAD, EUROFRONT, programa za svetovne nedovoljene tokove in zavezništva evropskih pristanišč;

64.  priznava pomen Odbora Latinske Amerike za notranjo varnost (CLASI) pri oblikovanju skupnega in deljenega varnostnega okvira v Latinski Ameriki in na Karibih; poudarja, da je ta odbor ključni instrument za povečanje povezovanja in učinkovitosti v boju proti kriminalu v regiji; pozdravlja nadaljevanje strateškega sodelovanja med notranjimi in/ali varnostnimi ministri držav članic EU ter ministri z odgovornostjo za varnostne zadeve v državah članicah tega odbora ter na tehnični ravni, da bi izboljšali operativno sodelovanje na področju odkrivanja in pregona med EU in državami LAK; pozdravlja sprejetje skupne izjave in časovnega načrta za prednostne naloge operativnega sodelovanja za obdobje 2025–2026; poziva k vzpostavitvi podobnega sodelovanja na področjih pravosodja in upravljanja meja;

65.  poziva Komisijo, naj poveča in razširi podporo za sodelovanje držav partneric iz LAK z ustreznimi agencijami EU, vključno z Europolom, Eurojustom in Agencijo EU za droge, ter razširi njihove delovne dogovore; pozdravlja zamisel o vzpostavitvi partnerstva med pristanišči držav LAK in zavezništvom evropskih pristanišč; poudarja pomen razvoja tehnologij umetne inteligence ter okrepljenega sodelovanja pristanišč in organov v boju proti trgovanju z drogami; poziva k skupnim pobudam na področju izvrševanja, operativnim partnerstvom ter izmenjavi obveščevalnih podatkov; pozdravlja konkretne prispevke držav članic v zvezi s tem;

66.  pozdravlja prizadevanja za okrepitev regionalnega varnostnega sodelovanja, širitev latinskoameriškega Odbora za notranjo varnost (CLASI) in ustanovitev AMERIPOLA kot formaliziranega organa kazenskega pregona, ki omogoča čezmejno usklajevanje; poudarja, da je treba pogodbo o ustanovitvi AMERIPOLA ratificirati, da bi bila v celoti učinkovita, in poziva države podpisnice, naj začnejo ustavne postopke ratifikacije;

67.  poudarja, da je treba obravnavati temeljne vzroke organiziranega kriminala, vključno s korupcijo, slabim upravljanjem in socialno neenakostjo, ter se zavzema za pristop, ki bi združeval kazenski pregon z dolgoročnimi socialnimi politikami in drugimi medsektorskimi strategijami, da se zagotovi vsevladni in vsedružbeni pristop za zaščito državljanov; opozarja na koristi sporazumov o pridružitvi in drugih dvostranskih sporazumov med EU in državami LAK, saj so to bistvena orodja za sodelovanje z državami partnericami pri odpravljanju temeljnih vzrokov organiziranega kriminala in v boju proti trgovanju z drogami;

Pravosodje, človekove pravice in pravna država

68.  poudarja, da je pomembno zagotoviti, da se pri reformah sodstva v državah LAK spoštuje neodvisnost sodstva in upoštevajo mednarodni standardi pravne države; poziva, naj se zagotovi, da te reforme krepijo demokratično upravljanje in ohranjajo integriteto sodstva; poudarja, da se je treba boriti proti političnim vezem s korupcijo in organiziranim kriminalom; poziva oblasti, naj spoštujejo načela pravne države, pravico do mirnega zbiranja in dolžno pravno postopanje ter zagotovijo varnost in integriteto članov sodstva in pripornikov; se zavezuje, da bo podpiral prizadevanja držav LAK;

69.  pozdravlja stalno sodelovanje med EU in državami LAK pri ohranjanju in spodbujanju demokracije, človekovih pravic in dobrega upravljanja ter krepitvi politične stabilnosti; poudarja dejstvo, da sta celovitost in preglednost volilnih procesov temeljna stebra partnerstva med EU in državami LAK;

70.  poudarja dejstvo, da imajo misije EU za opazovanje volitev ključno vlogo pri podpiranju poštenih volitev in zagotavljanju preglednosti, kar so pokazale nedavne misije na Gvatemali, v Paragvaju in Ekvadorju, enako pa se načrtuje za prihodnje emisije v Boliviji, Gvajani in Hondurasu v letu 2025 ter v Peruju in Kolumbiji v letu 2026;

71.  poziva k okrepljenemu sodelovanju med EU in državami LAK v boju proti dezinformacijskim kampanjam in hibridnim grožnjam, zlasti iz avtoritarnih držav, kot so Rusija, Kitajska in Iran, katerih cilj je spodkopati demokratične institucije, volilno integriteto in zaupanje javnosti v obeh regijah; poudarja, da je zaradi naraščajočih hibridnih groženj in dezinformacij pomembno izboljšati programe za digitalno pismenost, v okviru katerih bodo državljani pridobili spretnosti, ki jim bodo omogočile, da kritično ocenijo spletne informacije;

Sodelovanje na področju človekovih pravic

72.  poudarja, da so zaradi vse večje represije, vse slabših razmer pod avtokratskimi režimi in vse večje gospodarske nestabilnosti v nekaterih delih Latinske Amerike in Karibov mnogi prisiljeni bežati v iskanju zaščite, gospodarskih priložnosti in osnovnih pravic; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so posledica tega obsežne razselitve, zlasti s Haitija, iz Nikaragve in Venezuele ter čezmejne migracije v regiji; opozarja na vse večje humanitarne, družbene in institucionalne pritiske na demokratične države, ki sprejemajo veliko migrantov in prosilcev za azil; zato poudarja potrebo po celovitem sodelovanju in solidarnosti med državami izvora, tranzita in namembnimi državami ter pomen usklajenih odzivov za zagotavljanje pravic, dostojanstva in varnosti vseh migrantov in beguncev; poudarja pomen vključujočih politik za vključevanje migrantov v gostiteljske skupnosti ter pozitiven prispevek migrantov iz regije k družbi in gospodarstvu;

73.  poudarja, da je sodelovanje na področju varstva človekovih pravic temeljnega pomena za odnose med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi; poudarja, da je treba oblikovati strategije za krepitev pravic oseb afriškega porekla in domorodnega prebivalstva v Latinski Ameriki in na Karibih; se zaveda zaskrbljujočega povečanja števila umorov žensk v Latinski Ameriki in na Karibih; poudarja nujnost boja proti feminicidu s krepitvijo politik za boj proti nasilju na podlagi spola, omogočanjem lastništva zemlje in zaposlitvenih možnosti ter zagotavljanjem dostopa do izobraževanja; poudarja, da je treba nadaljevati sodelovanje glede teh vprašanj;

74.  je zelo zaskrbljen, da je velik del Haitija še vedno pod nadzorom oboroženih kriminalnih skupin, ki so odgovorne za vsesplošno nasilje in hude kršitve človekovih pravic; poziva k usklajeni strategiji med partnerji iz Latinske Amerike in Karibov, državami članicami EU in Združenimi državami Amerike, da bi rešili to krizo in podprli prebivalce Haitija pri obnovi stabilnosti, demokratičnega upravljanja in pravne države; poudarja, da je sodelovanje vseh ustreznih deležnikov, vključno z nevladnimi organizacijami, v tem procesu bistvenega pomena; poziva EU, naj v okviru partnerstva med EU in LAK nujno poveča politično, humanitarno in gospodarsko podporo Haitiju, saj se zaveda, da sedanja prizadevanja še vedno ne zadostujejo za obvladovanje tako razsežne krize in podpiranje haitijskega ljudstva pri obnovi stabilnosti, demokratičnega upravljanja in pravne države;

75.  poudarja bistveno vlogo civilne družbe v odnosih med EU in državami LAK; odločno obsoja umore zagovornikov človekovih pravic ter sistematične kršitve svobode tiska; izraža globoko zaskrbljenost zaradi načrtnega preganjanja, kriminalizacije, samovoljnega pridržanja in sistematičnega zatiranja članov opozicije, domorodnih ljudstev, študentov, nevladnih organizacij in verskih voditeljev v več državah; obsoja zlorabo kazenskega prava za utišanje nasprotovanja in zatiranje legitimne kritike;

76.  poudarja, da mora sodelovanje na področju človekovih pravic vključevati tudi krepitev institucij in neodvisnost sodstva ter jamčiti splošni dostop do pravnega varstva, vključno z zaščito zagovornikov človekovih pravic, okoljskih aktivistov in novinarjev ter zaščito njihovega dela v obeh regijah; odločno obsoja zakone proti nevladnim organizacijam v nekaterih državah LAK, ki omejujejo delovanje, financiranje in neodvisnost nevladnih organizacij;

77.  poziva EU, naj uporabi globalni režim sankcij EU na področju človekovih pravic proti tistim, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic, in še naprej z omejevalnimi ukrepi kaznuje posameznike, ki postopoma in prikrito spodkopavajo demokracijo in pravno državo; poleg tega poziva EU, naj pri dodeljevanju evropskih sredstev, tudi prek večstranskih finančnih institucij, vključi posebna jamstva za spoštovanje človekovih pravic ter poskrbi, da sredstva ne bodo utrjevala avtoritarne oblasti teh režimov; poziva Komisijo, naj uporabi določbe o človekovih pravicah iz pridružitvenih sporazumov, kadar ugotovi grobe kršitve človekovih pravic;

Parlamentarno sodelovanje in medosebni odnosi

78.  pozdravlja poglobitev parlamentarnega sodelovanja med EU in državami LAK, zlasti prek evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine (Eurolat) ter preko dvostranskih skupščin, kot sta tisti s Čilom in Mehiko, in podregionalnimi skupnimi parlamentarnimi skupščinami, ki spodbujajo dialog o ključnih vprašanjih, kot so trgovina, varnost in trajnostni razvoj; priznava Eurolat kot strateški element odnosov med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi in njegovo ključno vlogo pri krepitvi tega partnerstva; pozdravlja izid 16. plenarnega zasedanja skupščine Eurolat, ki je potekalo od 1. do 3. junija 2025;

79.  se zavzema, da bi Parlament ter nacionalni in regionalni parlamenti v Latinski Ameriki okrepili usklajevanje tako, da bi skupaj obravnavali nadnacionalna vprašanja, ki so povezana s prednostnimi nalogami dvoregijskega sodelovanja in so ključna za trajnostni razvoj;

80.  poudarja ključno vlogo parlamentarne diplomacije pri krepitvi dvoregionalnih odnosov, s tem da omogoča neposredni dialog z nacionalnimi in regionalnimi parlamenti; poziva k močnejši parlamentarni diplomaciji, da bi podprli procese demokratične tranzicije in okrepili zakonodajne zmogljivosti parlamentov držav LAK; v zvezi s tem pozdravlja, da bo kmalu odprt lokalni urad Evropskega parlamenta v Panami;

81.  poziva k večji podpori in naložbam za krepitev bistvene vloge, ki jo imajo pri krepitvi dvoregionalnih odnosov mreže civilne družbe, člani skupnosti v diaspori v obeh regijah, pobude za stike med ljudmi, mobilnost mladih in Fundacija EU-LAK;

82.  spodbuja, naj EU in države LAK v svoje partnerstvo vključijo mlade, in sicer s podpiranjem izobraževalnih izmenjav, pobud, ki jih bodo vodili mladi, in platform, ki bodo mladim omogočale, da bodo resnično prispevali k dvoregijskim procesom oblikovanja politik;

Priporočila za vrh EU-CELAC novembra 2025

83.  pozdravlja srečanje EU-CELAC leta 2023 in izvajanje pobud v okviru časovnega načrta EU-CELAC za obdobje 2023–2025; pozdravlja cilj, da se redna srečanja na vrhu organizirajo vsaki dve leti; v zvezi s tem poudarja, da je treba na vrhu, ki bo potekal v Santa Marti v Kolumbiji 9. in 10. novembra 2025, sprejeti nov in ambiciozen načrt, ki bo dodatno okrepil partnerstvo, bo jasno usklajen s cilji trajnostnega razvoja in upošteval vse večjo raven dvoregionalnega sodelovanja;

84.  poudarja dejstvo, da bo bližnji vrh EU-CELAC pomembna priložnost, da bi se slišal glas EU-LAK v svetu na podlagi skupnih vrednot, in priložnost za obnovitev političnih zavez na najvišji ravni ter za določitev ambiciozne in operativne dvoregionalne agende;

85.  pričakuje, da bodo EU in države LAK na vrhu EU-CELAC okrepile zavezništvo ter na večstranski ravni določile najvišje standarde trajnostnega razvoja in se ponovno zavezale, da bodo še naprej podpirale reformo večstranskih institucij, da bi postale bolj vključujoče in učinkovite, zlasti reformo finančnih institucij, ki imajo ključno vlogo pri upravljanju dolga in oblikovanju bolj vzdržnega modela mednarodnega financiranja, tudi kar zadeva financiranje razvojnega sodelovanja, ki je bilo tema četrte mednarodne konference o financiranju za razvoj v Sevilli v Španiji; poudarja, kako pomembno je, da EU še naprej podpira regionalno povezovanje držav LAK in spodbuja prizadevanja, da bi v regiji odpravili dolgotrajne strukturne ovire za trajnostni razvoj;

86.  pričakuje, da bo na vrhu EU-CELAC dosežen napredek, tako da bo vzpostavljen stalni mehanizem z več deležniki, ki bo ustrezno financiran in bo omogočil redno posvetovanje s civilno družbo, sindikati, lokalnimi vladami in drugimi ustreznimi deležniki iz obeh regij; priznava, da Fundacija EU-LAK kot medvladna organizacija opravlja pomembno delo in bi lahko prispevala k omenjenemu mehanizmu;

87.  v zvezi s tem poudarja, da je pomembno spoštovati načela pravne države, demokracije in človekovih pravic, in poziva, da jih vsi udeleženci vrha upoštevajo; poudarja, da to ne bo mogoče brez resnično preglednega, celovitega in smiselnega vključevanja civilne družbe; poziva, naj se na dnevni red vrha vključijo razprave o demokraciji in človekovih pravicah, kot je pravica do udeležbe na poštenih in svobodnih volitvah, sklepi vrha pa naj vključujejo odločen poziv k varstvu človekovih pravic in pravne države; poziva EU, naj odločno varuje človekove pravice in demokracijo;

88.  poziva strani, naj na vrhu novembra 2025 ponovno potrdijo svojo skupno zavezanost miru, demokraciji, multilateralizmu, svetovnemu redu, ki temelji na pravilih, ozemeljski celovitosti držav, pravni državi, mednarodni pravičnosti, demokraciji, človekovim pravicam, družbeni pravičnosti, trajnostnemu razvoju in prosti trgovini, da bi postopno vzpostavili evropsko-latinskoameriško-čezatlantsko območje miru, demokracije in blaginje;

89.  poziva vse strani, naj odločno obsodijo sedanjo rusko vojaško agresijo, zlasti vse njene resne kršitve mednarodnega prava in mednarodnega humanitarnega prava, ter naj diplomatsko, finančno in vojaško podprejo Ukrajino; poziva vse strani, naj si skupaj prizadevajo, da bi hitro dosegle trajno prekinitev ognja, humanitarno posredovanje v Gazi in izpustitev vseh talcev;

90.  poziva EU in Skupnost latinskoameriških in karibskih držav, naj dosežeta napredek glede konkretnih zavez za zmanjšanje revščine in neenakosti, spodbujanje kohezije, institucionalnih zmogljivosti in upravljanja, varstva pravic delavcev, poleg tega pa naj še naprej podpirata univerzalni dostop do izobraževanja in zdravstvenih storitev; poudarja, da se morata regiji skupaj zavezati dvoregijskemu paktu za oskrbo, da bi utrdili in financirali celovite sisteme oskrbe kot steber socialnega varstva, pri čemer je treba oskrbo priznati kot pravico, kolektivno odgovornost in bistveni pogoj za enakost spolov, socialno pravičnost in trajnostni razvoj v EU ter v državah LAK;

91.  poziva, naj na vrhu EU-CELAC strani pospešita sodelovanje v zvezi z odpornostjo proti podnebnim spremembam, varstvom biotske raznovrstnosti in bojem proti krčenju gozdov, pri čemer naj poskrbita, da se bodo okoljske politike in politike razogljičenja pravično izvajanje, da bo lokalno prebivalstvo sodelovalo v ekološkem prehodu in imelo koristi od njega ter da bodo najbolj ranljive skupnosti pri prilagajanju podnebnim spremembam deležne podpore;

92.  poziva k večji zavezanosti spoštovanju pravic domorodnih ljudstev v vseh razsežnostih sodelovanja med EU in CELAC;

93.  meni, da je pomembno, da se EU in države LAK zavežejo k skupnem spodbujanju globalnih in socialno pravičnih zelenih pobud, kot so pogajanja o mednarodni pogodbi za odpravo onesnaževanja s plastiko ali nadgradnja memoranduma o soglasju o celostnem obvladovanju tveganja nesreč, ter da EU in države LAK spodbujajo trajnostno rabo naravnih virov; poziva strani, naj ponovno potrdijo svojo skupno zavezanost učinkovitemu izvajanju Pariškega sporazuma;

94.  spodbuja nadaljnje tesno sodelovanje na digitalnem področju preko digitalnega zavezništva EU-LAK, za spodbujanje na ljudi osredotočene digitalne preobrazbe v obeh regijah; poziva k uskladitvi regulativnih okvirov na digitalnem področju, zlasti z dialogom o varstvu podatkov, regulaciji platform, etiki umetne inteligence in kibernetski varnosti;

95.  ponovno poziva k večji poglobitvi dvoregionalnega sodelovanja v boju proti organiziranemu kriminalu in trgovanju z drogami kot del celovitega pristopa k varnosti državljanov;

96.  poziva k večji zavezanosti k sodelovanju na področju izobraževanja, zlasti z razširitvijo programov izmenjav v okviru programa Erasmus+;

97.  poudarja, da je treba zagotoviti več institucionalne podpore, virov in tehničnega znanja za organizacijo rednih vrhovnih srečanj EU-CELAC; poziva, naj se med vrhovi oblikuje stalen institucionalni prostor, ki bi omogočal boljše usklajevanje, boljše priprave, hitrejšo komunikacijo in spremljanje rezultatov;

98.  poziva, naj se Komisija redno posvetuje z lokalnimi vladami in civilno družbo v regiji LAK, zlasti pred vsakim vrhom EU-CELAC in po njem, da bi zagotovili usklajenost projektov v sklopu strategije Global Gateway z doseganjem ciljev OZN glede trajnostnega razvoja ter z lokalnimi in regionalnimi razvojnimi prednostnimi nalogami; poleg tega poziva k vzpostavitvi stalnega mehanizma spremljanja z več deležniki za spremljanje odnosov med EU in Skupnostjo latinskoameriških in karibskih držav ter napredka pri izvajanju zavez; poudarja, da je treba zagotoviti smiselno sodelovanje civilne družbe iz EU in držav LAK v pripravah na vrh in med njim;

o
o   o

99.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

(1) Sprejeta besedila, P10_TA(2025)0057. (2) UL L 209, 14.6.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/947/oj. (3) UL C, C/2023/398, 23.11.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/398/oj. (4) UL C, C/2025/2148, 23.4.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/2148/oj. (5) UL C, C/2024/7215, 10.12.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/7215/oj. (6) UL C, C/2024/4001, 17.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/4001/oj. (7) UL C, C/2024/7213, 10.12.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/7213/oj. (8) UL C, C/2025/2249, 29.4.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/2249/oj. (9) UL C 210, 30.6.2017, str. 1.