(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2025)0639),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C10‑0247/2025),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 75(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 9. januarja 2026, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 60 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A10‑0254/2025),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(1);

2.  se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 16. decembra 2025 (Sprejeta besedila, P10_TA(2025)0315).

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Sporazum o partnerstvu med EU in Mercosurjem (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o partnerstvu) in Začasni trgovinski sporazum med EU in Mercosurjem (v nadaljnjem besedilu: Začasni trgovinski sporazum) za proizvode s poreklom iz držav Mercosurja ali proizvode, ki so vanje namenjeni, zagotavljata preferencialno obravnavo in vključujeta dvostranske zaščitne klavzule za začasni preklic tarifnih preferencialov. Zaradi posebnih značilnosti nekaterih kmetijskih proizvodov, za katere se uporabljata ta sporazuma (v nadaljnjem besedilu: sporazuma), in zaradi ranljivega položaja najbolj oddaljenih regij Unije iz člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), so potrebne ad hoc določbe.

(2)  Cilj Partnerskega sporazuma in Začasnega trgovinskega sporazuma je zaščititi proizvajalce občutljivih proizvodov v kmetijskem sektorju v Uniji z omejitvijo preferencialov na tarifne kvote.

(3)  Unija ohranja pravico, da sprejme globalne zaščitne ukrepe v skladu s Sporazumom STO o zaščitnih ukrepih ter Sporazumom o partnerstvu in Začasnim trgovinskim sporazumom.

(4)  Unija je odločena, da bo hitro in učinkovito uporabila dvostranske zaščitne klavzule za preprečevanje morebitnih negativnih učinkov tarifnih znižanj na podlagi Sporazuma o partnerstvu in Začasnega trgovinskega sporazuma, tudi za proizvode, ki so pri dostopu do trga omejeni s tarifnimi kvotami.

(5)  Treba je določiti postopke za zagotovitev učinkovitega izvajanja dvostranskih zaščitnih klavzul za kmetijske proizvode.

(6)  Zamuda pri uporabi upravičenih zaščitnih ukrepov bi lahko povzročila škodo kmetom v Uniji v eni ali več državah članicah, ki bi jo bilo težko odpraviti.

(7)  Zato je primerno določiti posebne postopke v skladu s sporazumoma, da se zagotovi pravočasno izvajanje dvostranskih zaščitnih klavzul iz Sporazuma o partnerstvu in Začasnega trgovinskega sporazuma v zvezi z nekaterimi občutljivimi kmetijskimi proizvodi.

(8)  O uporabi zaščitnih ukrepov je treba razmisliti le, kadar se zadevni proizvod uvaža v Unijo v tako povečanem obsegu, v absolutnem smislu ali glede na proizvodnjo Unije, in pod takimi pogoji, da to povzroči ali grozi, da bo povzročilo, resno škodo za proizvajalce Unije podobnih ali neposredno konkurenčnih proizvodov. Zaščitni ukrepi bi morali biti v eni od oblik iz sporazumov.

(9)  Spremljanje in pregledovanje Sporazuma o partnerstvu in Začasnega trgovinskega sporazuma, izvajanje preiskav in po potrebi uvedba zaščitnih ukrepov bi se morali izvajati kar najbolj pregledno.

(10)  Države članice bi morale Komisijo obvestiti o kakršnih koli gibanjih uvoza, zaradi katerih bi bilo morda treba uvesti zaščitne ukrepe.

(11)  Zanesljivost statistike, ki se nanaša na celoten uvoz iz zadevnih držav v Unijo, je bistvena za ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za uvedbo zaščitnih ukrepov.

(12)  Pozorno spremljanje vseh občutljivih proizvodov bi moralo olajšati pravočasne odločitve glede morebitnega začetka preiskav in sledeče uvedbe zaščitnih ukrepov. Zato bi morala Komisija stalno in dejavno spremljati uvoz vseh občutljivih proizvodov od datuma začetka veljavnosti Sporazuma o parternstvu in Začasnega trgovinskega sporazuma. Spremljanje bi bilo treba razširiti na druge proizvode ali sektorje, če zadevna industrija Unije Komisiji predloži ustrezno utemeljeno zahtevo. Komisija bi morala vsaj vsakih šest mesecev predložiti poročilo o spremljanju z oceno učinka uvoza občutljivih proizvodov, ki so upravičeni do preferencialnega dostopa do trga na podlagi sporazumov, vključno s podatki o obsegu uvoza in cenah za vse občutljive proizvode.

(13)  Prav tako je treba določiti roke za začetek preiskav in za ugotavljanje primernosti zaščitnih ukrepov z namenom zagotoviti, da se tako ugotavljanje opravi hitro, s čimer se poveča pravna varnost za zadevne gospodarske subjekte.

(14)  V kritičnih okoliščinah bi Komisija morala hitro uvesti začasne zaščitne ukrepe.

(15)  Zaščitni ukrepi bi se morali uporabljati le v obsegu in v takem obdobju, ki sta potrebna za preprečitev resne škode in olajšanje prilagoditve. Določiti bi bilo treba najdaljše trajanje zaščitnih ukrepov ter posebne določbe glede podaljšanja in pregleda takih ukrepov.

(16)  Za spremembo Priloge k tej uredbi bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo seznama občutljivih proizvodov. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(2). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(17)  Izvajanje dvostranskih zaščitnih klavzul in vzpostavitev preglednih meril za začasno opustitev tarifnih preferencialov iz sporazumov zahtevata enotne pogoje za sprejetje začasnih in dokončnih zaščitnih ukrepov, uvedbo ukrepov predhodnega nadzora, zaključek preiskave brez ukrepov ter začasno opustitev tarifnih preferencialov.

(18)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(3).

(19)  Za sprejetje ukrepov predhodnega nadzora in začasnih zaščitnih ukrepov bi bilo treba glede na učinke teh ukrepov in njihovo zaporedno logiko v zvezi s sprejetjem dokončnih zaščitnih ukrepov uporabiti svetovalni postopek. Za uvedbo dokončnih zaščitnih ukrepov in za pregled takih ukrepov bi bilo treba uporabiti postopek pregleda.

(20)  Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov v ustrezno utemeljenih primerih, če bi zamuda pri uvajanju začasnih zaščitnih ukrepov povzročila škodo, ki bi bila težko popravljiva, ali da se preprečijo negativni učinki na trg Unije zaradi povečanja uvoza.

(21)  Treba bi bilo urediti ravnanje z zaupnimi informacijami, tako da ne pride do razkritja poslovnih skrivnosti.

(22)  Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti letno poročilo o uporabi zaščitnih ukrepov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta uredba vsebuje določbe za izvajanje dvostranskih zaščitnih klavzul iz Sporazuma o partnerstvu med EU in Mercosurjem (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o partnerstvu) ter Začasnega trgovinskega sporazuma med EU in Mercosurjem (v nadaljnjem besedilu: Začasni trgovinski sporazum) v zvezi s kmetijskimi proizvodi.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „Sporazum“ pomeni Začasni trgovinski sporazum in, po začetku njegove veljavnosti, Sporazum o partnerstvu;

(2)  „dvostranska zaščitna klavzula“ pomeni določbo o začasni opustitvi tarifnih preferencialov, ki je določena v poglavju o dvostranskih zaščitnih ukrepih iz Sporazuma;

(3)  „zainteresirane strani“ pomeni strani, na katere vpliva uvoz proizvoda, ki vključujejo:

(a)  izvoznike ali tuje proizvajalce ali uvoznike proizvoda, ki je predmet preiskave, ali trgovinsko ali poslovno združenje, katerega večina članov so proizvajalci, izvozniki ali uvozniki takega proizvoda;

(b)  vlado pogodbenice izvoznice in

(c)  proizvajalce podobnega ali neposredno konkurenčnega proizvoda v pogodbenici uvoznici ali trgovinsko in poslovno združenje, katerega večina članov proizvaja podoben ali neposredno konkurenčen proizvod na ozemlju pogodbenice uvoznice;

(4)  „industrija Unije“ pomeni celoto proizvajalcev podobnih ali neposredno konkurenčnih proizvodov v Uniji, ki delujejo na ozemlju Unije, ali proizvajalce Unije, katerih skupna proizvodnja podobnih ali neposredno konkurenčnih proizvodov običajno predstavlja več kot 50 % in v izjemnih okoliščinah najmanj 25 % celotne proizvodnje takih proizvodov;

(5)  „resna škoda“ pomeni znatno splošno poslabšanje položaja industrije Unije;

(6)  „nevarnost resne škode“ pomeni resno škodo, ki je na podlagi dejstev in ne le domnev, ugibanj ali malo verjetnih možnosti nedvomno neizogibna;

(7)  „proizvodi“ pomeni kmetijske proizvode iz Priloge 1 k Sporazumu STO o kmetijstvu, za katere velja obveznost tarifnega znižanja, kot je navedeno v Dodatku 10-A-1 (Seznam Evropske unije za odpravo tarif) k Sporazumu o partnerstvu in Dodatku 2-A-1 (Seznam Evropske unije za odpravo tarif) k Začasnemu trgovinskemu sporazumu;

(8)  „občutljivi proizvodi“ pomeni proizvode iz Priloge k tej uredbi;

(9)  „podoben ali neposredno konkurenčen proizvod“ pomeni:

(a)  proizvod, ki je identičen, v vseh pogledih enak obravnavanemu proizvodu;

(b)  proizvod, ki ima, čeprav ni enak v vseh pogledih, značilnosti, ki so zelo podobne značilnostim obravnavanega proizvoda, ali

(c)  proizvod, ki glede na svojo stopnjo zamenljivosti, osnovne fizikalne lastnosti in tehnične specifikacije, končno uporabo in distribucijske kanale neposredno konkurira na notranjem trgu pogodbenice uvoznice;

ta seznam dejavnikov ni izčrpen niti ne more en dejavnik ali več dejavnikov predstavljati odločilnega vodila;

(10)  „prehodno obdobje“ pomeni:

(a)  obdobje 12 let od datuma začetka veljavnosti Sporazuma ali

(b)  za blago, za katero seznam Unije za odpravo tarif določa odpravo tarif v desetih letih ali več, obdobje 18 let od datuma začetka veljavnosti Sporazuma;

(11)  „zadevna država“ pomeni Mercosur kot edini subjekt ali eno ali več držav Mercosurja, ki so pogodbenice Sporazuma.

Člen 3

Načela

1.  Zaščitni ukrep se lahko uvede v skladu s to uredbo, kadar se proizvod s poreklom iz zadevne države uvozi v Unijo:

(a)  v tako povečanih količinah, v absolutnem smislu ali glede na proizvodnjo Unije, in

(b)  pod takimi pogoji, da povzroča ali grozi, da bo povzročil resno škodo za industrijo Unije, ter

(c)  je povečanje uvoza posledica učinka obveznosti, ki izhajajo iz Sporazuma, vključno zmanjšanja ali odprave carine na ta proizvod.

2.  Zaščitni ukrep je lahko v eni od naslednjih oblik:

(a)  opustitev nadaljnjega znižanja carinske stopnje za zadevni proizvod, kakor je določena v Prilogi 10-A (Seznam za odpravo tarif) k Sporazumu o partnerstvu in Prilogi 2-A (Seznam za odpravo tarif) k Začasnemu trgovinskemu sporazumu z zadevno državo;

(b)  zvišanje carinske stopnje za zadevni proizvod na raven, ki ne presega nižje od naslednjih dveh stopenj:

(i)  carinske stopnje za državo z največjimi ugodnostmi za zadevni proizvod, ki je veljala v trenutku sprejetja zaščitnega ukrepa, ali

(ii)  osnovne carinske stopnje, kakor je določena v Prilogi 10-A (Seznam za odpravo tarif) k Sporazumu o partnerstvu in Prilogi 2-A (Seznam za odpravo tarif) k Začasnemu trgovinskemu sporazumu z zadevno državo.

Člen 4

Spremljanje

1.  Komisija stalno in dejavno spremlja trg Unije z občutljivimi proizvodi, zlasti glede uvoznih in izvoznih gibanj, proizvodnje in gibanja cen, pri čemer so ji v podporo observatoriji Unije za trge, vzpostavljeni z Uredbo (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(4). V ta namen Komisija redno sodeluje z državami članicami, Evropskim parlamentom in industrijo Unije ter si z njimi redno izmenjuje podatke.

2.  Komisija hitro oceni tržne razmere na podlagi spremljanja iz odstavka 1, tako da morebitno povečanje uvoza zadevnih občutljivih proizvodov poveže z razvojem proizvodnje ali potrošnje, cene in tržnega deleža na trgu Unije ter izvoza iz Unije.

3.  Komisija lahko na ustrezno utemeljeno zahtevo zadevne industrije Unije razširi obseg spremljanja iz odstavka 1 na katere koli proizvode, ki niso navedeni v Prilogi.

4.  Sodelovanje in izmenjava podatkov potekata vertikalno med Komisijo in državami članicami ter horizontalno med državami članicami.

5.  Komisija najpozneje en mesec pred datumom začetka veljavnosti Sporazuma da državam članicam na voljo tehnične parametre in vrste podatkov, ki jih je mogoče spremljati na trgih na nacionalni ravni.

6.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsaj vsakih šest mesecev predloži poročilo o spremljanju, ki vsebuje oceno učinka uvoza občutljivih proizvodov, ki so upravičeni do preferencialnega dostopa do trga na podlagi Sporazuma. To poročilo zajema trg Unije in po potrebi tudi posebne razmere v eni ali več državah članicah.

Člen 5

Začetek preiskave

1.  Komisija začne preiskavo na zahtevo države članice, katere koli fizične ali pravne osebe, ki deluje v imenu industrije Unije, ali katerega koli združenja brez pravne osebnosti, ki deluje v imenu industrije Unije, kadar je dovolj dokazov prima facie o resni škodi ali nevarnosti resne škode za industrijo Unije, kot sta ugotovljeni na podlagi dejavnikov iz člena 7(5).

2.  Zahtevki za začetek preiskave vsebujejo naslednje informacije:

(a)  ime in opis zadevnega uvoženega proizvoda, njegovo tarifno številko in veljavno tarifno obravnavo ter ime in opis podobnega ali neposredno konkurenčnega proizvoda;

(b)  imena in naslove proizvajalcev ali združenj, ki predložijo zahtevek, če je ustrezno;

(c)  seznam vseh znanih proizvajalcev podobnega ali neposredno konkurenčnega proizvoda, če je na voljo pod razumnimi pogoji;

(d)  obseg proizvodnje proizvajalcev, ki so predložili zahtevek ali so v njem zastopani, in oceno proizvodnje drugih znanih proizvajalcev podobnega ali neposredno konkurenčnega proizvoda;

(e)  stopnjo in obseg povečanja uvoza zadevnega proizvoda v absolutnem in relativnem smislu za najmanj 36 mesecev pred datumom predložitve zahtevka za začetek preiskave, za kateri so na voljo informacije;

(f)  raven uvoznih cen v istem obdobju ter cene podobnih ali neposredno konkurenčnih proizvodov ter

(g)  delež domačega trga, ki ga je prevzel povečan uvoz, in spremembe v zvezi z industrijo Unije, kar zadeva raven prodaje na domačem trgu, proizvodnjo, zaloge, cene za trg Unije, produktivnost, izkoriščenost zmogljivosti, dobičke in izgube ter zaposlovanje za vsaj 36 mesecev pred datumom predložitve zahtevka, za katere so na voljo informacije.

3.  Obseg proizvoda, ki je predmet preiskave, lahko zajema eno ali več tarifnih postavk ali enega ali več podsegmentov ene ali več tarifnih postavk, odvisno od posebnih tržnih okoliščin, ali lahko sledi kakršni koli delitvi proizvoda, ki se običajno uporablja v industriji Unije.

4.  Preiskava se lahko začne tudi v primeru nenadnega povečanja uvoza v eni ali več državah članicah, pod pogojem, da je dovolj dokazov prima facie o resni škodi ali nevarnosti resne škode za industrijo Unije, kot sta ugotovljeni na podlagi dejavnikov iz člena 7(5).

5.  Komisija državam članicam pred začetkom preiskave zagotovi kopijo zahtevka za začetek preiskave.

6.  Kadar Komisija meni, da obstaja dovolj dokazov prima facie, ki upravičujejo začetek preiskave, začne preiskavo in objavi obvestilo o začetku preiskave (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku) v Uradnem listu Evropske unije. Komisija začne preiskavo v enem mesecu po tem, ko Komisija prejme zahtevek na podlagi odstavka 1.

7.  V skladu s Sporazumom obvestilo o začetku vključuje naslednje informacije:

(a)  ime vložnika;

(b)  popoln opis uvoženega proizvoda, ki je predmet preiskave, in njegovo uvrstitev v harmoniziranem sistemu;

(c)  rok za vložitev zahtevka za zaslišanje;

(d)  roke za registracijo kot zainteresirana stran ter za predložitev informacij, izjav in drugih dokumentov;

(e)  naslov, na katerem se lahko preučijo zahtevek in drugi dokumenti, povezani s preiskavo;

(f)  ime, naslov in elektronski naslov ali telefonsko številko ali številko telefaksa institucije, ki lahko zagotovi dodatne informacije, ter

(g)  povzetek dejstev, na katerih je temeljil začetek preiskave, vključno s podatki o uvozu, ki se je domnevno povečal v absolutnem ali relativnem smislu glede na celotno proizvodnjo, in analizo stanja industrije Unije na podlagi vseh elementov, navedenih v zahtevku.

Člen 6

Začetek preiskave v zvezi z občutljivimi proizvodi

1.  Brez poseganja v člen 5 Komisija brez odlašanja začne preiskavo v zvezi z občutljivimi proizvodi, kadar obstajajo zadostni dokazi prima facie, na primer pridobljeni s spremljanjem in oceno tržnih razmer iz člena 4(1) in (2), o resni škodi ali nevarnosti resne škode za industrijo Unije, tudi v primeru, če je geografsko zgoščena v eni ali več državah članicah.

2.  Komisija prednostno preuči, ali dokazi prima facie iz odstavka 1 obstajajo v primerih, kadar pride do nenadnega povečanja uvoza ali znižanja domačih cen v eni ali več državah članicah ali kadar pride do nenadnega povečanja uvoza ali znižanja cene proizvoda in imajo proizvajalci podobnih ali neposredno konkurenčnih proizvodov v Uniji pretežno sedež v eni ali več državah članicah.

3.  Če ni nasprotnih znakov, Komisija na podlagi razpoložljivih podatkov praviloma obravnava povečanje obsega uvoza določenega proizvoda iz zadevne države pod preferencialnimi pogoji za več kot 5 % v primerjavi s triletnim povprečjem kot dokaz prima facie o resni škodi ali nevarnosti resne škode za industrijo Unije, če je hkrati povprečna uvozna cena za ta uvoz iz zadevne države praviloma vsaj za 5 % nižja od ustrezne povprečne domače cene podobnih ali neposredno konkurenčnih proizvodov v istem obdobju.

4.  Če ni nasprotnih znakov, Komisija na podlagi razpoložljivih podatkov praviloma obravnava zmanjšanje povprečne uvozne cene določenega proizvoda iz zadevne države, uvoženega v Unijo pod preferencialnimi pogoji za več kot 5 % v primerjavi s triletnim povprečjem kot dokaz prima facie o resni škodi ali nevarnosti resne škode za industrijo Unije, če je hkrati povprečna uvozna cena za ta proizvod iz zadevne države praviloma vsaj za 5 % nižja od ustrezne povprečne domače cene podobnih ali neposredno konkurenčnih proizvodov v istem obdobju.

5.  Komisija pri določanju dokazov prima facie o resni škodi ni omejena na količinske pragove iz tega člena. Jasni znaki poslabšanja gospodarskega položaja industrije v Uniji ali na ravni držav članic, vključno z vztrajnim zniževanjem domačih cen, lahko zadoščajo, da se dokaže obstoj dokaza prima facie o resni škodi, in lahko upravičujejo začetek preiskave.

Člen 7

Izvajanje preiskav

1.  Komisija začne preiskavo po objavi obvestila o začetku v skladu s členom 5(6) in (7).

2.  Komisija lahko od držav članic zahteva, da podajo informacije, države članice pa storijo vse potrebno, da ugodijo vsaki taki zahtevi. Če so zahtevane informacije v splošnem interesu in niso zaupne v smislu člena 13, se dodajo dokumentaciji, ki ni zaupna, kakor je določeno v odstavku 9 tega člena.

3.  Kadar je to mogoče, se preiskava konča v šestih mesecih od datuma, ko je obvestilo o začetku objavljeno v Uradnem listu Evropske unije. Ta rok se lahko podaljša za dodatno obdobje treh mesecev v izjemnih okoliščinah, kot so udeleženost nenavadno visokega števila zainteresiranih strani ali zapletene tržne razmere. Komisija vse zainteresirane strani uradno obvesti o vsakem takem podaljšanju in pojasni razloge zanj. Kadar se preiskava nanaša na občutljive proizvode, jo Komisija čim prej zaključi z namenom, da sprejme končno odločitev v štirih mesecih od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije.

4.  Komisija pridobi vse informacije, ki so po njenem mnenju potrebne za ugotovitev pogojev iz člena 3(1), in jih po potrebi preveri.

5.  Komisija oceni vse ustrezne gospodarske kazalnike ter objektivne in merljive dejavnike, ki vplivajo na položaj industrije Unije, zlasti stopnjo in obseg povečanja uvoza zadevnega proizvoda v absolutnem in relativnem smislu, delež domačega trga, ki ga je prevzel povečan uvoz, ter spremembe v zvezi z industrijo Unije glede stopnje prodaje, vključno s cenami, proizvodnje, produktivnosti, izkoriščenosti zmogljivosti, dobička in izgube ter zaposlenosti. Ta seznam ni izčrpen in Komisija lahko pri ugotavljanju obstoja resne škode ali nevarnosti resne škode upošteva tudi druge ustrezne dejavnike, kot so zaloge, donos na vloženi kapital, denarni tok, raven tržnih deležev in drugi dejavniki, ki povzročajo ali so morda povzročili resno škodo ali grozijo, da bodo povzročili resno škodo za industrijo Unije.

6.  Zainteresirane strani, ki so predložile informacije na podlagi člena 5(7), točka (d), in predstavniki zadevne države lahko na pisno zahtevo pregledajo vse informacije, ki jih je pridobila Komisija v zvezi s preiskavo, razen internih dokumentov, ki so jih pripravili organi Unije ali organi držav članic, pod pogojem, da so te informacije relevantne za predstavitev njihovega primera, niso zaupne v smislu člena 13 in jih Komisija uporablja v preiskavi. Zainteresirane strani lahko tudi sporočijo svoja stališča o teh informacijah. Komisija ta stališča upošteva, kadar obstaja dovolj dokazov prima facie v njihovo podporo.

7.  Komisija zagotovi, da so vsi podatki in statistika, ki se uporabljajo pri preiskavi, reprezentativni, razpoložljivi, izčrpni, pregledni in preverljivi.

8.  Takoj ko se vzpostavi potrebni tehnični okvir, Komisija zagotovi z geslom zaščiten spletni dostop do nezaupne dokumentacije (v nadaljnjem besedilu: spletna platforma), ki ga upravlja in prek katerega se posredujejo vse relevantne informacije, ki niso zaupne v smislu člena 13. Zainteresiranim stranem, državam članicam in Evropskemu parlamentu se zagotovi dostop do spletne platforme.

9.  Komisija zainteresirane strani zasliši, zlasti kadar so vložile pisno vlogo v roku, določenem v obvestilu o začetku, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, iz katere je razvidno, da bo izid preiskave verjetno vplival nanje in da obstajajo posebni razlogi za njihovo ustno zaslišanje. Komisija zainteresirane strani zasliši tudi večkrat, če obstajajo posebni razlogi za to.

10.  Komisija omogoča lažji dostop do preiskave za raznolike in razdrobljene industrijske sektorje, ki jih sestavljajo predvsem mala in srednja podjetja (MSP), s pomočjo temu namenjene službe za podporo MSP, na primer z ozaveščanjem, zagotavljanjem splošnih informacij in pojasnil o postopkih ter o tem, kako se predloži zahteva, s pripravo standardnih vprašalnikov v vseh uradnih jezikih Unije in z odgovarjanjem na splošna vprašanja, ki ne zadevajo posameznega primera. Služba za podporo MSP da na voljo standardne obrazce za predložitev statistike za običajne namene in vprašalnike.

11.  Kadar informacije niso podane v rokih, ki jih določi Komisija, ali kadar je preiskava znatno ovirana, lahko Komisija sprejme sklep na podlagi razpoložljivih dejstev. Kadar Komisija ugotovi, da je katera koli zainteresirana stran ali tretja stran predložila napačne ali zavajajoče informacije, teh informacij ne upošteva in lahko uporabi razpoložljiva dejstva.

12.  Komisija ima vzpostavljen urad pooblaščenca za zaslišanje, katerega pristojnosti in odgovornosti se določijo v mandatu, ki ga sprejme Komisija, in ki zagotavlja dejansko izvajanje procesnih pravic zainteresiranih strani.

13.  Komisija zadevno državo pisno uradno obvesti o začetku preiskave.

Člen 8

Ukrepi predhodnega nadzora

1.  Komisija lahko sprejme ukrepe predhodnega nadzora v zvezi z uvozom proizvoda iz zadevne države, kadar so gibanja na področju uvoza tega proizvoda takšna, da bi lahko privedla do enega od položajev iz členov 3, 5 in 6. Ti ukrepi predhodnega nadzora se sprejmejo z izvedbenimi akti v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 19(2).

2.  Trajanje veljavnosti ukrepov predhodnega nadzora je omejeno. Če ni določeno drugače, prenehajo veljati ob koncu drugega šestmesečnega obdobja, ki sledi prvemu šestmesečnemu obdobju po uvedbi teh ukrepov.

Člen 9

Uvedba začasnih zaščitnih ukrepov

1.  Komisija sprejme začasne zaščitne ukrepe v kritičnih okoliščinah, kadar bi zamuda verjetno povzročila škodo, ki bi jo bilo težko popraviti, zaradi česar je nujno takojšnje ukrepanje, in sicer v skladu s predhodno ugotovitvijo Komisije na podlagi dejavnikov iz člena 7(5), da obstaja dovolj dokazov prima facie, da se proizvod s poreklom iz zadevne države uvaža:

(a)  v tako povečanih količinah, v absolutnem smislu ali glede na proizvodnjo Unije, in

(b)  pod takimi pogoji, da povzroča ali grozi, da bo povzročil resno škodo za industrijo Unije, in

(c)  je povečanje uvoza posledica znižanja ali odprave carin za ta proizvod.

2.  Ti začasni zaščitni ukrepi se sprejmejo z izvedbenimi akti v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 19(2).

3.  V primeru občutljivih proizvodov se začasni zaščitni ukrepi v skladu s postopkom iz člena 19(4) sprejmejo brez odlašanja, v vsakem primeru pa najpozneje v 21 dneh od začetka preiskave, da se prepreči škoda, povzročena industriji Unije, ki bi jo bilo težko popraviti, tudi v primeru, če je taka škoda geografsko zgoščena v eni ali več državah članicah.

4.  V ustrezno utemeljenih nujnih primerih, kadar država članica zahteva takojšnje ukrepanje s strani Komisije in kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 tega člena, Komisija v skladu s postopkom iz člena 19(4) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj. Komisija sprejme sklep v petih delovnih dneh po prejemu zahteve.

5.  Začasni zaščitni ukrepi se ne uporabljajo več kot 200 koledarskih dni.

6.  Kadar se začasni zaščitni ukrepi razveljavijo, ker preiskava pokaže, da pogoji iz člena 3(1) niso izpolnjeni, se kakršna koli carina, obračunana na podlagi teh začasnih zaščitnih ukrepov, nemudoma povrne.

7.  Začasni zaščitni ukrepi se uporabljajo za vsak proizvod, ki se da v prosti promet po datumu začetka veljavnosti teh ukrepov. Vendar ti ukrepi ne preprečujejo, da se v prosti promet sprostijo proizvodi, ki so že na poti v Unijo, kadar ni mogoče spremeniti kraja namembnosti teh proizvodov.

8.  Če Komisija določi, da se začasni zaščitni ukrep uporablja za Mercosur kot edini subjekt, je Paragvaj izvzet iz uporabe ukrepa, razen če rezultati preiskave kažejo, da obstoj resne škode ali nevarnost resne škode povzroča tudi uvoz proizvodov iz Paragvaja pod preferencialnimi pogoji.

Člen 10

Zaključek preiskave in postopka brez ukrepov

1.  Kadar se v preiskavi ugotovi, da pogoji iz člena 3(1) niso izpolnjeni, Komisija objavi sklep o zaključku preiskave in postopka v skladu s postopkom pregleda iz člena 19(3).

2.  Komisija objavi poročilo, ki vsebuje njene ugotovitve in utemeljene sklepe v zvezi z vsemi relevantnimi vprašanji, ki se nanašajo na dejansko in pravno stanje, ob ustreznem upoštevanju varstva zaupnih informacij v smislu člena 13.

Člen 11

Uvedba dokončnih zaščitnih ukrepov

1.  Kadar preiskava privede do ugotovitve, da so pogoji iz člena 3(1) izpolnjeni, lahko Komisija sprejme dokončne zaščitne ukrepe v skladu s postopkom pregleda iz člena 19(3).

2.  Komisija objavi poročilo s povzetkom bistvenih dejstev in premislekov, relevantnih za ugotovitev, ob ustreznem upoštevanju varstva zaupnih informacij v smislu člena 13.

3.  Komisija dvostranskega zaščitnega ukrepa ne uporablja, podaljša ali ohrani v veljavi po izteku prehodnega obdobja.

4.  Če Komisija določi, da se ukrep uporablja za Mercosur kot edini subjekt, je Paragvaj izvzet iz uporabe ukrepa, razen če rezultati preiskave kažejo, da obstoj resne škode ali nevarnost resne škode povzroča tudi uvoz proizvodov iz Paragvaja pod preferencialnimi pogoji.

Člen 12

Trajanje in pregled zaščitnih ukrepov

1.  Zaščitni ukrep velja samo za obdobje, ki je potrebno za preprečitev ali odpravo resne škode za industrijo Unije in olajšanje prilagoditve. To obdobje ne presega dveh let, razen če se podaljša na podlagi odstavka 2.

2.  Začetno trajanje zaščitnega ukrepa iz odstavka 1 se lahko podaljša za največ dve leti, pod pogojem, da je zaščitni ukrep še vedno potreben za preprečitev ali odpravo resne škode za industrijo Unije ter obstajajo dokazi o prilagajanju industrije Unije. V primeru občutljivih proizvodov se zaščitni ukrep podaljša za največ dve leti, pod pogojem, da je še vedno potreben za preprečitev ali odpravo resne škode za industrijo Unije

3.  Zaščitni ukrepi se ne uporabijo ponovno za uvoz proizvoda iz Priloge 10-A (Seznam za odpravo tarif) k Sporazumu o partnerstvu in Priloge 2-A (Seznam za odpravo tarif) k Začasnemu trgovinskemu sporazumu, za katerega se je že uporabil tak ukrep, razen če je že preteklo časovno obdobje, enako polovici celotnega trajanja prejšnjega zaščitnega ukrepa.

4.  Katera koli država članica, katera koli fizična ali pravna oseba, ki deluje v imenu industrije Unije, ali katero koli združenje brez pravne osebnosti, ki deluje v imenu industrije Unije, lahko zahteva podaljšanje iz odstavka 2 tega člena. V takšnem primeru Komisija, preden odloči o podaljšanju, opravi pregled, da preišče, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2 tega člena, ob upoštevanju dejavnikov iz člena 7(5). Komisija lahko začne takšen pregled na lastno pobudo, če je dovolj dokazov prima facie, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2 tega člena. Zaščitni ukrep ostane v veljavi, dokler ni znan rezultat tega pregleda.

5.  Obvestilo o začetku pregleda iz odstavka 4 tega člena se objavi v skladu s členom 5(6) in (7). Pregled se opravi v skladu s členom 7.

6.  Kakršen koli sklep o podaljšanju na podlagi odstavka 2 tega člena se izvede v skladu s členoma 10 in 11.

7.  Skupno trajanje zaščitnega ukrepa ne presega štirih let, vključno z obdobjem uporabe kakršnih koli začasnih zaščitnih ukrepov, začetnim obdobjem uporabe in kakršnim koli njegovim podaljšanjem.

Člen 13

Zaupnost

1.  Informacije, prejete na podlagi te uredbe, se uporabljajo samo za namen, za katerega so bile zahtevane.

2.  Zaupne informacije in informacije, predložene na zaupni osnovi, ki so prejete na podlagi te uredbe, se ne razkrijejo brez izrecnega soglasja predložitelja takih informacij.

3.  V vsaki zahtevi po zaupnosti so navedeni razlogi za zaupnost informacij. Zainteresirane strani, ki predložijo zaupne informacije, morajo predložiti njihove povzetke, ki niso zaupni. Ti povzetki morajo biti dovolj podrobni, da dovoljujejo smiselno razumevanje vsebine zaupnih informacij. V izjemnih okoliščinah lahko take zainteresirane strani navedejo, da informacij ni možno povzeti. V takih primerih zainteresirane strani predložijo izjavo o razlogih, zakaj povzetek ni mogoč. Vendar, če se izkaže, da zahteva po zaupnosti ni upravičena, in če predložitelj informacij teh ne želi niti objaviti niti dovoliti njihovega razkritja v splošnem ali kot povzetek, se zadevne informacije lahko ne upoštevajo.

4.  Če so informacije o proizvodnji, proizvodni zmogljivosti, zaposlenosti, plačah, obsegu in vrednosti domače prodaje ali povprečne cene predstavljene zaupno, Komisija zagotovi, da se predložijo smiselni nezaupni povzetki, v katerih so razkriti vsaj zbirni podatki ali, v primerih, ko bi razkritje zbirnih podatkov ogrozilo zaupnost podatkov družbe, indeksi za vsako obdobje 12 mesecev, ki se preiskuje, da se zainteresiranim stranem zagotovi ustrezna pravica do obrambe. V zvezi s tem bi bilo treba zahteve po zaupnosti obravnavati v primerih, ko to upravičujejo določene tržne strukture ali industrijske strukture Unije. Ta določba ne preprečuje predstavitve podrobnejših nezaupnih povzetkov.

5.  Zahteve po zaupnosti niso upravičene v zvezi z informacijami o osnovnih tehničnih standardih in standardih kakovosti ali uporabah zadevnega proizvoda. Zahteve po zaupnosti v zvezi z informacijami o identiteti vložnikov in drugih znanih proizvodnih podjetij, ki niso del zahteve, so upravičene le v izjemnih okoliščinah, ki jih Komisija ustrezno utemelji. V zvezi s tem zgolj trditve ne zadostujejo za utemeljitev zahtev po zaupnosti. Če identitete vložnikov ni mogoče razkriti, Komisija razkrije skupno število proizvajalcev, vključenih v industrijo Unije, in delež proizvodnje, ki ga vložniki predstavljajo glede na celotno proizvodnjo industrije Unije.

6.  Informacije se v vsakem primeru štejejo za zaupne, če je verjetno, da bi njihovo razkritje bistveno škodovalo predložitelju ali viru takih informacij.

7.  Odstavki 1 do 6 ne izključujejo sklicevanja organov Unije na splošne informacije in zlasti na razloge, zaradi katerih so bile sprejete odločitve na podlagi te uredbe. Vendar organi Unije upoštevajo zakonite interese zadevnih fizičnih in pravnih oseb, da se njihove poslovne skrivnosti ne razkrijejo.

Člen 14

Poročilo

1.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o uporabi, izvajanju in izpolnjevanju zahtev iz te uredbe.

2.  Poročilo med drugim vsebuje informacije o uporabi vseh začasnih in dokončnih zaščitnih ukrepov, vseh ukrepov predhodnega nadzora, vseh regionalnih ukrepov nadzora in zaščitnih ukrepov ter o zaključku vseh preiskav ali postopkov brez ukrepov.

3.  V poročilu se poda povzetek statistike in razvoja trgovine z vsako zadevno državo, za katero velja zaščitni ukrep.

4.  Evropski parlament lahko v dveh mesecih od predložitve poročila Komisije povabi Komisijo na sejo svojega pristojnega odbora, da predstavi in pojasni kakršna koli vprašanja, povezana z izvajanjem te uredbe.

5.  Najpozneje tri mesece po predložitvi poročila Evropskemu parlamentu in Svetu ga Komisija objavi.

Člen 15

Najbolj oddaljene regije Evropske unije

1.  Komisija lahko, če se proizvod s poreklom iz zadevne države uvaža na ozemlje ene ali več najbolj oddaljenih regij Evropske unije pod preferencialnimi pogoji v tako povečanih količinah in pod takimi pogoji, da povzroča ali grozi, da bo povzročil resno poslabšanje gospodarskih razmer v najbolj oddaljenih regijah Evropske unije, izjemoma sprejme zaščitne ukrepe, omejene na ozemlje zadevnih najbolj oddaljenih regij, razen če se doseže obojestransko zadovoljiva rešitev.

2.  Brez poseganja v odstavek 1 se druga pravila iz te uredbe, ki se uporabljajo za zaščitne ukrepe, uporabljajo tudi za vse zaščitne ukrepe, sprejete na podlagi tega člena.

3.  V odstavku 1 „resno poslabšanje“ pomeni večje težave v gospodarskem sektorju, ki proizvaja podobne ali neposredno konkurenčne proizvode. Določitev resnega poslabšanja temelji na objektivnih dejavnikih, vključno s:

(a)  povečanjem obsega uvoza v absolutnem ali relativnem smislu glede na domačo proizvodnjo in uvoz iz drugih držav in

(b)  učinkom takega uvoza na razmere v zadevni industriji ali zadevnem gospodarskem sektorju, tudi na ravni prodaje, proizvodnje, finančnega položaja in zaposlovanja.

Člen 16

Ukrepi proti izogibanju

Če Komisija ugotovi, da je prišlo do izogibanja zaščitnim ukrepom s spremembami trgovinskih poti, vključno z uvozom iz pogodbenic, izvzetih iz zaščitnih ukrepov iz te uredbe, o tem obvesti pristojne organe držav članic, da se okrepi carinsko sodelovanje z državami Mercosurja pri preverjanju skladnosti s pravili o poreklu iz Sporazuma o partnerstvu in Začasnega trgovinskega sporazuma ter zagotavljanju dosledne skladnosti z navedenimi pravili.

Člen 17

Delegirani akti

Na Komisijo se na ustrezno utemeljeno zahtevo zadevne industrije Unije ali na njeno lastno pobudo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 za spremembo Priloge v zvezi s seznamom občutljivih proizvodov.

Člen 18

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 17 se prenese na Komisijo za obdobje 18 let od datuma začetka veljavnosti Sporazuma.

3.  Prenos pooblastila iz člena 17 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 17, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 19

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 3(1) Uredbe (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta(5). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

4.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 4 navedene uredbe.

Člen 20

Uporaba te uredbe za Sporazum o partnerstvu ter Začasni trgovinski sporazum

1.  Ta uredba se uporablja za Začasni trgovinski sporazum od datuma začetka veljavnosti Začasnega trgovinskega sporazuma do datuma začetka veljavnosti Sporazuma o partnerstvu. Ko začne veljati Sporazum o partnerstvu in prenehajo pravni učinki Začasnega trgovinskega sporazuma, se ta uredba uporablja za Sporazum o partnerstvu.

2.  Razmerje med Sporazumom o patnerstvu in Začasnim trgovinskim sporazumom ureja člen 3.2(3) do (8) Sporazuma o partnerstvu.

Člen 21

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednica predsednik/predsednica

PRILOGA

OBČUTLJIVI PROIZVODI

I.  Tarifne kvote Evropske unije na podlagi oddelka B Priloge 10-A (Seznam za odpravo tarif) k Sporazumu o partnerstvu in oddelka B Priloge 2-A (Seznam za odpravo tarif) k Začasnemu trgovinskemu sporazumu veljajo za naslednje proizvode:

1.  Sveže goveje meso

2.  Visokokakovostno sveže, ohlajeno in zamrznjeno goveje meso

3.  Zamrznjeno goveje meso, tudi za predelavo

4.  Sveže in ohlajeno, zamrznjeno in pripravljeno prašičje meso

5.  Perutninsko meso brez kosti, vključno s perutninskimi proizvodi

6.  Perutninsko meso s kostmi

7.  Mleko v prahu

8.  Sir

9.  Začetna formula za dojenčke

10.  Koruza in sirek

11.  Riž

12.  Sladkor za prečiščevanje

13.  Drugi sladkorji

14.  Jajca

15.  Jajčni albumini

16.  Med

17.  Rum in druga žganja, dobljena z destilacijo fermentiranih proizvodov iz sladkornega trsa

18.  Sladka koruza

19.  Koruzni škrob in škrob iz manioke

20.  Škrobovi derivati

21.  Etanol

22.  Česen

23.  Biodizel

II.  Proizvodi iz naslednjih tarifnih postavk:

Agrumi: pomaranče, limone in mandarine: 08051020, 08051080, 08052010, 08052030, 08052050, 08052070, 08052090, 08054000, 08055010, 08055090, 08059000

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije glede proizvodnih standardov, ki se uporabljajo za uvožene agroživilske proizvode, ter glede sanitarnega in fitosanitarnega nadzora ob sprejetju Uredbe (EU) 2026/…(6)

Komisija je v viziji za kmetijstvo in prehrano napovedala, da si bo prizadevala za večjo usklajenost proizvodnih standardov, ki se uporabljajo za uvožene proizvode, zlasti glede dobrobiti živali in pesticidov.

Kar zadeva pesticide, je v vizijo vključeno načelo, da se ne dovoli, da bi se najnevarnejši pesticidi, ki so v EU iz zdravstvenih in okoljskih razlogov prepovedani, vračali v EU prek uvoženih proizvodov, s čimer bi se preprečil slabši konkurenčni položaj kmetov v EU in agroživilskega sektorja ter upoštevala pričakovanja potrošnikov. Komisija je na podlagi tega 25. novembra 2025 začela študijo za pripravo ocene učinka, v kateri bodo obravnavani učinki tega pristopa. Ob upoštevanju dobljenih rezultatov in, če bo ustrezno, bo predlagala spremembe veljavnega pravnega okvira. Predhodni študiji, ki naj bi bila končana do poletja 2026, bodo sledili naslednji koraki ocene učinka. Čeprav obstoječa zakonodaja EU že varuje potrošnike in potrošnice ter zagotavlja, da vsa živila, dana na trg, izpolnjujejo naše visoke zdravstvene in varnostne standarde, je Komisija odločena, da si bo še naprej prizadevala za tesnejše usklajevanje proizvodnih standardov, ki se uporabljajo za uvožene proizvode, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za naše kmete in proizvajalce ter ohrani varstvo potrošnikov.

Medtem je Komisija v okviru predlaganega svežnja za poenostavitev področja hrane in varnosti z dne 16. decembra 2025 predlagala spremembo veljavne zakonodaje, in sicer možnost, da se najvišje mejne vrednosti ostankov za snovi, ki niso odobrene v Uniji in imajo nekatere posebej nevarne lastnosti, določijo na nič, če se to zdi primerno na podlagi rezultatov ocene učinka.

Kar zadeva dobrobit živali, je Komisija 17. decembra 2025 zaključila javno posvetovanje v zvezi z revizijo zakonodaje EU o dobrobiti rejnih živali za nekatere živali, vključno s tem, ali in v kolikšni meri bi se morali za uvoz živali in živalskih proizvodov uporabljati enakovredni standardi dobrobiti živali. Komisija bo na podlagi ocene učinka pripravila ustrezne predloge.

Kar zadeva nadzor uvoza, je Komisija 9. decembra 2025 napovedala, da namerava okrepiti in izboljšati revizije, ki se izvajajo neposredno na terenu v vseh tretjih državah, vključno z revizijami uvoza hrane iz držav Mercosurja. Komisija bo z začetkom 1. januarja 2026 v naslednjih dveh letih za 50 % povečala obseg svojih revizij izvoza v državah nečlanicah EU. Poleg tega bo okrepila spremljanje neskladnega blaga in držav ter temu ustrezno prilagodila pogostost preverjanj. Prav tako bo okrepila raven nadzora v EU, in sicer na glavnih krajih vnosa na carinsko območje. V zvezi s tem bo Komisija povečala število preverjanj v državah članicah, da bi zagotovila, da je nadzor na mejah v celoti skladen s standardi EU, in države članice podprla pri ustreznem izvajanju teh preverjanj. Ustanovila bo posebno projektno skupino EU za povečanje učinkovitosti nadzora uvoza, ki se bo osredotočala predvsem na ostanke pesticidov, varnost hrane in krme ter dobrobit živali in bo proučila uvedbo usklajenih ukrepov na ravni EU za spremljanje uvoženih proizvodov.

(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 10. februarja 2026. (2) UL L 123, 12.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_interinstit/2016/512/oj. (3) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/182/oj). (4) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1308/oj). (5) Uredba (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o skupnih pravilih za uvoz (UL L 83, 27.3.2015, str. 16, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2015/478/oj). (6) +UL: prosimo, da v opombo vstavite sklic na UL uredbe iz dokumenta PE-CONS 56/25 – 2025/0322(COD).