Priporočilo Evropskega parlamenta Svetu in Evropskemu Svetu o Strategiji EU za boj proti drogam (2005-2012) (2004/2221(INI))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga priporočila Svetu, ki ga predlaga Rosa Díez González v imenu skupine PSE v zvezi z evropsko strategijo boja proti drogam (2005-2012) (B6-0070/2004),
– ob upoštevanju naslova V Pogodbe EU,
– ob upoštevanju naslova VI Pogodbe EU in zlasti členov 31(1)(e) in 34(2)(b) Pogodbe,
– ob upoštevanju Pogodbe ES in zlasti člena 252 Pogodbe,
– ob upoštevanju Pogodbe o Ustavi za Evropo in zlasti členov I-16, I-17, I-40, II-94, II-95, III-271, III-278, III-305 ter drugih,
– ob upoštevanju mednarodnih, evropskih in nacionalnih instrumentov za zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti varovanja pravice do življenja in zdravja,
– ob upoštevanju vključevanja schengenskega pravnega reda v Pogodbo EU in Pogodbo ES,
– ob upoštevanju naslednjih konvencij OZN: o drogah z dne 30. marca 1961, kakor je bila spremenjena z Ženevskim protokolom z dne 25. marca 1972; o psihotropnih snoveh z dne 21. februarja 1971; in proti nezakonitemu prometu z drogami in psihotropnimi snovmi z dne 20. decembra 1988,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 302/93 z dne 8. februarja 1993 o ustanovitvi Evropskega centra za spremljanje drog in odvisnosti(1) (EMCDDA),
– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o akcijskem načrtu EU za boj proti drogam (1995-1999) (KOM(1994)0234),
– ob upoštevanju Politične deklaracije o drogah in resolucij, sprejetih na izrednem zasedanju Generalne skupščine OZN (UNGASS) z dne 8. in 10. junija 1998,
– ob upoštevanju Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta št. 102/97/ES z dne 16. decembra 1996 o sprejemu akcijskega programa Skupnosti o preprečevanju odvisnosti od drog v okviru delovanja na področju javnega zdravja(2),
– ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 96/750/PNZ z dne 17. decembra 1996 o približevanju zakonov in praks držav članic Evropske unije na področju boja proti odvisnosti od drog ter preprečevanja in boja proti prometu s prepovedanimi drogami(3),
– ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 97/396/PNZ z dne 16. junija 1997 o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in spremljanju novih sintetičnih drog(4),
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2046/97 z dne 13. oktobra 1997 o sodelovanju sever-jug na področju boja proti drogam in odvisnosti od drog(5),
– ob upoštevanju letnih poročil EMCDDA,
– ob upoštevanju akcijskega načrta Sveta in Komisije o najboljšem izvajanju določb Amsterdamske pogodbe v zvezi z oblikovanjem področja svobode, varnosti in pravosodja(6), sprejetega na srečanju Evropskega sveta na Dunaju decembra 1998, in zlasti točk 13, 14, 44, 47 in 51 načrta,
– ob upoštevanju sklepov na srečanju Evropskega sveta v Tampereju z dne 15. in 16. oktobra 1999 in zlasti točk 43, 48, 50, 59, 60, 61 in 62 sklepov,
– ob upoštevanju srečanja Evropskega sveta v Helsinkih z dne 10. in 11. decembra 1999 in zlasti sklepa 53, v katerem je zapisana Strategija EU za boj proti drogam (2000-2004),
– ob upoštevanju sklepov srečanja Evropskega sveta v Santa María da Feiri z dne 19. in 20. junija 2000 in zlasti točke 51 sklepov, s katero je bil sprejet akcijski načrt EU za boj proti drogam (2000-2004),
– ob upoštevanju Direktive 2001/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 o spremembi Direktive 91/308/EGS Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za namene pranja denarja(7),
– ob upoštevanju sporočil Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izvajanju akcijskega načrta EU za boj proti drogam 2000-2004 (KOM(2001)0301 in KOM(2002)0599),
– ob upoštevanju predloga Uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 302/93 z dne 8. februarja 1993 o ustanovitvi Evropskega centra za spremljanje drog in odvisnosti (KOM(2003)0808),
– ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 273/2004 z dne 11. februarja 2004 o predhodnih sestavinah za droge(8),
– ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2004/757/PNZ z dne 25. oktobra 2004 o opredelitvi minimalnih določb glede elementov kaznivih dejanj in kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami(9),
– ob upoštevanju člena 114(3) in člena 94(1) svojega Poslovnika
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0067/2004),
A. ker dosega poraba drog in prekupčevanje z drogami v vseh državah članicah izjemno visoko raven in ker posamezna država teh težav ne more rešiti na individualni ravni, kar pomeni, da je bistvenega pomena, da EU sprejme skupno evropsko politiko boja proti drogam, ki bi se izvajala na integriran, celosten način in z uporabo vseh potrebnih sredstev za preprečevanje in reševanje težav z zdravjem ljudi in s socialno izključenostjo, ki jih to povzroča ter za popravo škode, ki jo družbi povzroča organiziran kriminal, povezan z drogami,
B. ker je proizvodnja drog in trgovina z drogami glavni vir dobička evropske mafije in povečuje možnosti mafije za korupcijo in da ostane nekaznovana,
C. ker so proizvodnja, poraba in prodaja prepovedanih snovi, opredeljenih v treh zgoraj navedenih konvencijah Združenih narodov, kljub ukrepom, ki so bili do sedaj izvedeni na mednarodni, evropski in nacionalni ravni, dosegle izjemo visoke ravni v vseh državah članicah, in je ob soočenju s to težavo nujno, da EU pregleda svojo splošno strategijo v zvezi z drogami,
D. ker se je Svet za pravosodje in notranje zadeve na svoji seji z dne 8. junija 2004 odločil, da je treba, da se nova Strategija EU za boj proti drogam izvaja v letih 2005-2012 na osnovi dveh akcijskih načrtov EU o drogah, od katerih vsak traja tri leta (2005-2007 in 2009-2011) in vsaki od teh sledi enoletno ocenjevalno obdobje (2008 in 2012), ter da bi bila ta strategija sprejeta na Evropskem svetu decembra 2004,
E. ker je nizozemsko predsedstvo Sveta 6. julija 2004 horizontalni delovni skupini o drogah predstavilo osnutek Strategije EU za boj proti drogam (2005-2012) (CORDROGUE 53), ob upoštevanju zaključkov konference v Dublinu o Strategiji EU za boj proti drogam (CORDROGUE 36) z dne 10. in 11. maja 2004; ker je bil ta osnutek pozneje obravnavan na sejah z dne 7. in 8. septembra, 30. septembra in 1. oktobra 2004,
F. ker se je Svet v horizontalni delovni skupini za droge in CATS (odbor iz člena 36 Pogodbe EU) dogovoril o vsebini osnutka Strategije EU za boj proti drogam (2005-2012), ne da bi poznal politične in tehnične ocene Strategije EU za boj proti drogam (2000-2004) ali ocene izvajanja Akcijskega načrta EU (2000-2004), ki sta jih pripravila Komisije in EMCDDA, katerih rezultate je Komisija predložila Svetu za pravosodje in notranje zadeve dne 25. in 26. oktobra 2004, EMCDDA pa Parlamentu dne 24. novembra 2004, da bi zagotovili ocenitev, v kakšnem obsegu je bilo doseženih enajst splošnih ciljev in šest glavnih ciljev Strategije EU za boj proti drogam (2000-2004),
G. ker bo Komisija Združenih narodov za droge začela priprave za izredno zasedanje OZN o drogah v letu 2008, deset let po vrhu o drogah leta 1998,
H. ker je treba nujno razvijati natančne, merljive, operativne cilje, da bi bilo mogoče ugotoviti, ali in v kolikšni meri so cilji in ukrepi, oblikovani v prejšnji strategiji, dali rezultate,
I. je prepričan, da bi se moralo, za preprečitev preveč poenostavljenih analiz o širokem krogu težav, povezanih z drogami, tveganje, ki ga predstavljajo droge, analizirati med drugim z znanstvenega, sociološkega in kulturnega vidika ter pri tem ne samo natančno proučiti objektivne in primerljive podatke, pač pa tudi pazljivo oceniti morebitne druge posledice in škodo za razvoj družbe, in poziva, da se te analize in ocene objavijo,
J. ker mora nacionalna politika o drogah temeljiti na znanstvenih dognanjih v zvezi s posameznimi vrstami drog in ne na čustvenem odzivu, saj zahteva vsaka težava v zvezi z drogami poseben pristop; ker posplošen pristop ovira verodostojnost vseh vidikov politike,
K. ker je treba na podlagi teh ocen in analiz nujno začeti tudi revizijo politik o drogah, da se poveča njihova uspešnost in učinkovitost v smislu zastavljenih ciljev, s posebno pozornostjo do alternativnih politik, ki že dajejo boljše rezultate v mnogih državah članicah, na primer pri zmanjšanju števila smrti zaradi drog in varovanju zdravja ter zagotavljanju socialne in ekonomske reintegracije odvisnikov,
1. Svetu in Evropskemu svetu pri opredeljevanju prihodnje Strategije EU za boj proti drogam (2005-2012) in ob splošnem sklicevanju na politiko EU o drogah priporoča naslednje:
a)
ponovno opredelitev evropskega sodelovanja o politiki o drogah, usmerjenega proti čezmejnemu in obsežnemu prometu z drogami, ki upošteva vse posledice problema in je osnovan na znanstvenem pristopu, spoštuje civilne in politične pravice ter varstvo življenja in zdravja posameznikov;
b)
določitev jasnih, natančnih, merljivih ciljev in prednosti, ki jih je mogoče prevesti v operativne kazalnike in ukrepe v prihodnjih akcijskih načrtih, ob jasni vzpostavitvi obveznosti in rokov izvedbe ter ob upoštevanju načela subsidiarnosti. Za lažjo izvedbo je treba v povezavi s temi jasno opredeljenimi cilji (sodelovanje, obveščanje, ocenjevanje in mednarodno sodelovanje) uporabiti multidisciplinarni pristop na evropski ravni.
c)
upoštevanje dejstva, da kažejo dosedanje ocene šestih glavnih ciljev, določenih v Strategiji EU za boj proti drogam (2000-2004), da nobeden od njih ni dosegel pozitivnih rezultatov, in da se pri oblikovanju Strategije EU za boj proti drogam (2005-2012) in s tem povezanimi akcijskimi načrti črpa iz dosedanjih političnih in zakonodajnih izkušenj;
d)
upoštevanje ocene dosežkov šestih glavnih ciljev, določenih v Strategiji EU za boj proti drogam;
e)
osnovanje nove strategije z bolj znanstvenim pristopom in s poglobljenim, strukturiranim posvetom z vsemi vpletenimi s tega področja v državah članicah;
f)
oblikovanje nove Strategije EU za boj proti drogam na pravni, institucionalni in finančni osnovi, ki izhaja iz učinkovitih preteklih ukrepov in uspehov najboljše prakse;
g)
povečanje socialnih in znanstvenih raziskav o nedovoljenih substancah za določene zdravstvene in socialne namene;
h)
izdelavo alternative za trenutno finančno razdrobljenost z oblikovanjem nove proračunske postavke, kar je tesno povezano z ukrepi, ki bodo morali biti zagotovljeni za nadaljnje akcijske načrte, ki jih bo sprejela Komisija, saj v nasprotnem primeru ne bo mogoče doseči ciljev, določenih v Strategiji za boj proti drogam;
i)
vpeljati posebno proračunsko postavko, da bi tako olajšali trajni proces posvetovanja z zadevnimi organizacijama civilne družbe in neodvisnimi strokovnjaki glede vpliva politike na področju drog na ravni državljanov;
j)
izvedbo podrobne ocene o učinkovitosti izvajanja prejšnje strategije, še zlasti v zvezi s:
–
preprečevanjem rabe in odvisnosti,
–
zmanjševanjem ponudbe in povpraševanja po prepovedanih drogah,
–
omejevanjem socialne škode (marginalizacije),
–
omejevanjem škode za zdravje,
–
zmanjševanjem z drogami povezanih prekrškov in organiziranega kriminala
in s tem nesprejetje nove Strategije EU za boj proti drogam (2005-2012) brez poznavanja resničnih rezultatov, doseženih s prejšnjo strategijo, kakor so bili ocenjeni z ustreznimi tehničnimi, znanstvenimi, zakonodajnimi in političnimi ocenami;
k)
redno obveščanje Evropskega parlamenta v skladu z načeli demokratične legitimnosti, preglednosti in sodelovanja med ustanovami o napredku pogajanj v Svetu v zvezi z Strategijo EU za boj proti drogam (2005-2012);
l)
pravočasno posvetovanje z Evropskim parlamentom pred sprejemom Strategije EU za boj proti drogam (2005-2012), ki bo omogočilo upoštevanje mnenja Parlamenta;
m)
predložitev ukrepov, ki so popolnoma drugačni od trenutno izbranih, za doseganje skupnega cilja Strategije EU za boj proti drogam, pri čemer ima prednost zaščita življenj in zdravja uporabnikov prepovedanih substanc, v zvezi z izboljšanjem njihovega dobrega počutja in zaščite s pomočjo uravnoteženega in integriranega pristopa k težavi, saj so predlagani ukrepi nezadostni;
n)
okrepitev evropskih mehanizmov za sodelovanje, saj so meje petindvajseterice EU bližje državam, iz katerih izvirajo droge, da bi obvladali promet z drogami, ki se širi proti Uniji, in jasno opredelili in razširili nov evropski mehanizem za sodelovanje na področju politike o drogah, med drugim s pomočjo EMCDDA, s čimer bi dosegli integriran, multidisciplinaren in uravnotežen pristop do težav z drogami, kar je zdaj, po pristopu desetih novih držav članic, še bolj nujno kot kadar koli prej;
o)
izboljšanje koordinacije in izmenjave podatkov o politiki o drog znotraj Unije po pristopu desetih novih držav članic za dosego celostnega, multidisciplinarnega in uravnoteženega pristopa k obravnavi problematike drog z upoštevanjem spodbujajočih rezultatov, ki so jih dosegle in v celoti dokumentirale države članice in druge evropske države, ki izvajajo alternativne politike o drog;
p)
izoblikovanje minimalnih standardov za izboljšanje dostopnosti in učinkovitosti ukrepov posredovanja in rehabilitacije na osnovi najboljših praks v državah članicah s ciljem zmanjševanja vpliva uporabe drog na družbo;
q)
primerno upoštevanje novih razmer, ki so nastale po pristopu desetih držav članic v Unijo, kar zahteva intenzivnejše sodelovanje z novimi obmejnimi državami;
r)
povečanje dostopnosti programov za zmanjševanje škode (zlasti za preprečevanje širjenja HIV in drugih bolezni, ki se prenašajo s krvjo) za uporabnike drog;
s)
določitev najmanjših standardov za ukrepe rehabilitacije na osnovi najboljših praks v državah članicah, v zvezi s prevelikim osredotočenjem na zdravljenje z nadomestili za droge; v ta namen si je treba še posebej prizadevati za spodbujanje socialne rehabilitacije;
t)
večji poudarek na preprečevanju škode, obveščanju, preprečevanju, skrbi in pozornosti, ki jih je treba nameniti življenju in zdravju oseb, ki imajo težave zaradi uporabe prepovedanih substanc in opredelitev ukrepov za preprečitev njihove socialne izključenosti, kot pa na izvajanju neuspešne represivne strategije, ki je pogosto povzročila kršenje človekovih pravic;
u)
vzpostavitev rehabilitacijskih programov za prestopnike/uporabnike kot alternativo zaporu, ker so se taki programi izkazali za učinkovite v državah, v katerih se izvajajo;
v)
krepitev in predvidenje ustreznega financiranja zahtevanih informacijskih ukrepov za preprečevanje uporabe drog, zlasti v šolah, kakor je bilo predvideno v Akcijskem načrtu 2000-2004, ter obvladovanje negativnih posledic uporabe drog in z njimi povezanih tveganj;
w)
poudarjanje krepitve informacijskih ukrepov, ki naj temeljijo na znanstvenih spoznanjih, povezanih s posledicami različnih vrst drog (predvsem sintetičnih), tako da se lahko jasno in odločno posvari vsakega;
x)
opredelitev in neprestano krepitev vključevanja in sodelovanja odvisnikov in uporabnikov prepovedanih substanc, civilne družbe, NVO in prostovoljcev kakor tudi splošne javnosti pri iskanju rešitev, povezanih z drogami, zlasti s tesnejšim vključevanjem organizacij, ki delujejo na tem področju v okviru horizontalne delovne skupine o drogah, ter z organizacijo evropske letne preventivne pobude, z ustanavljanjem, na poskusni osnovi, enostavno dostopnih informacijskih centrov, ki se ukvarjajo s protiprohibicijsko strategijo in strategijo zmanjševanja škode;
y)
izoblikovanje ukrepov ocenjevanja, ki bodo omogočili, da bodo odstopanja – in ustreznejši ukrepi in sredstva – od ciljev, določenih v Strategiji EU za boj proti drogam, ustrezno zaznana in pravočasno popravljena;
z)
izvajanje ustreznih ukrepov za preprečevanje uporabe dobička od prometa s prepovedanimi drogami za financiranje mednarodnega terorizma, in izvajanje veljavne zakonodaje o zaplembi blaga in boju proti pranju denarja ter hkrati podpirati italijansko protimafijsko zakonodajo, ki predvideva, da se pri kriminalnih organizacijah zaplenjeno premoženje (dobički) uporabi v družbene namene;
aa)
vključevanje posebnih klavzul o sodelovanju na področju boja proti drogam v vse mednarodne sporazume, zlasti v nove sporazume o sodelovanju s tretjimi državami;
ab)
močno povečanje razvojne pomoči, namenjene državam, ki proizvajajo droge, s pomočjo trajnih programov alternativnih pridelkov in s korenitim zmanjšanjem revščine, ob raziskavi možnosti vzpodbujanja in varovanja proizvodnje na primer opiatov za medicinske in znanstvene namene, ter upoštevanje možnosti izvajanja pilotnih projektov za industrijsko proizvodnjo zakonitih izdelkov, proizvedenih iz rastlin, ki jih zajema Konvencija iz leta 1961, denimo listov koke in indijske konoplje;
ac)
omogočanje in zagotavljanje dostopa do nadomestnih programov, zlasti s poudarkom na zaporniškem okolju, s spodbujanjem alternativ zaporni kazni za uporabnike nezakonitih substanc ali s tem povezanih manjših in nenasilnih kaznivih dejanj;
ad)
širjenje obsega raziskovanja na področju uporabe rastlin, ki so trenutno prepovedane ali pa so v sivem območju, kakršne so na primer konoplja, opij ali listi koke, za uporabo v medicini, pri varstvu hrane, trajnostnem kmetijstvu, ustvarjanju alternativnih energetskih virov, nadomeščanju izdelkov, ki temeljijo na oljni bazi ali osnovi na lesa ter za druge koristne namene;
ae)
pregled okvirnega sklepa o prometu s prepovedanimi drogami ob upoštevanju mnenj, ki jih je izrazil Parlament, ter z obveznim upoštevanjem načel subsidiarnosti in proporcionalnosti, vsebovanih v Pogodbi;
af)
izvedbo znanstvene študije o stroških in dajatvah sedanjih politik za nadzor narkotikov, zlasti analize konoplje in njenih različnih zakonitih in nezakonitih derivatov, med drugim za oceno vpliva, terapevtskega potenciala in rezultatov kriminalizacijskih politik ter mogočih alternativ; analize učinkovitosti programov razdeljevanja heroina pod medicinskim nadzorom za terapevtske namene, zato da bi zmanjšali število smrti, povezanih z drogami; analize gospodarskih, pravnih, socialnih in okoljskih stroškov politik prohibicije v smislu človeških in finančnih virov, potrebnih za izvajanje zakonodaje; ter analize vpliva sedanjih politik tako na podlagi Strategije EU kot tudi globalnih sistemov za nadzor drog na države nečlanice;
ag)
poziv vladam in nacionalnim parlamentom, da začnejo z izvajanjem učinkovitih ukrepov za preprečevanje vnosa drog v zapore;
2. naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to priporočilo Svetu in Evropskemu svetu ter v vednost tudi Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Evropskemu centru za spremljanje drog in odvisnosti, Svetu Evrope ter Združenim narodom in njihovim strokovnim agencijam.