Resolucija Evropskega parlamenta o naravni katastrofi, ki jo je povzročil cunami v Indijskem oceanu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sklepov Konference o pomoči žrtvam cunamija 6. januarja 2005 v Džakarti in donatorske konference 11. januarja 2005 v Ženevi,
– ob upoštevanju zaključkov izrednega zasedanja Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose 7. januarja 2005,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Evropa in Azija: strateški okvir za okrepljeno partnerstvo" (KOM(2001)0469) in v njem izraženega doslednega poudarka pomenu odnosov EU z Azijo, celino z več kot polovico prebivalstva celotnega planeta,
– ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,
A. ker je 26. decembra 2004 jugovzhodno Azijo prizadel močan potres 9. stopnje po Richterjevi lestvici, ki je sprožil velikanski cunamije, ki so prizadeli Indonezijo, Šri Lanko, Indijo, Tajsko, Malezijo, Maldive, Bangladeš, Burmo/Mjanmar, Mauritius, Somalijo, Kenijo, Sejšele, otok Réunion in Tanzanijo,
B. ker je v tej naravni katastrofi v številnih državah, ki so jih prizadeli cunamiji, umrlo več kot 160.000 ljudi, med njimi so bili tudi državljani EU, ker je bilo še mnogo več ljudi ranjenih in ker je zaradi te nesreče razseljenih približno 5 milijonov ljudi, ki nimajo ustreznega dostopa do osnovnih dobrin, kot so hrana, čista voda in zdravila,
C. ker je katastrofa najbolj prizadela najrevnejše skupnosti, npr. ribiške, in je na tisoče otrok ostalo brez staršev,
D. ker je v prizadetih obalnih delih porušen precejšen del komunikacijske, energetske in izobraževalne infrastrukture,
E. ker se je zaradi onesnaženih voda in močnega deževja po cunamijih povečala nevarnost bolezni, kot so kolera, malarija in tifus,
F. ker strokovnjaki opozarjajo na možnost precejšne in trajne škode, povzročene morju in življenju v njem, vključno z mangrovami in koralnimi grebeni, kar bi lahko imelo resne posledice za lokalne skupnosti, za katere ribolov pomeni vir oskrbe s hrano in preživetja,
G. ker je odziv na nesrečo po vsem svetu izjemen; EU in države članice so skupaj do sedaj zagotovile skoraj 1,5 milijarde eurov, znesek pa še vedno narašča; ker je Komisija že namenila 23 milijonov eurov in obljubila sredstva v višini 350 milijonov eurov, čeprav naj bi 150 milijonov eurov od tega zneska šlo iz naslova že razporejenih sredstev za obstoječe dolgoročne razvojne načrte; ker Evropski razvojni sklad za odpravo škode, ki jo je povzročil cunami v afriških državah, ni treba preoblikovati, treba pa je poiskati nove vire pomoči za odpravo tamkajšnje škode,
H. ker nam izkušnje drugih katastrof kažejo, da dejansko izplačana sredstva za pomoč pogosto ne odsevajo obljubljene pomoči,
I. ker OZN na prizadetih območjih izvaja ocene potreb, pri čemer je dostop do mnogih prizadetih področij zelo težaven, zlasti na Sumatri,
J. ker večino držav, ki so jih prizadeli cunamiji, že od prej bremeni odplačevanje velikih dolgov in ker bi bila vrednost denarja, namenjenega odpravi škode, izničena, če bodo države donatorke še vnaprej sprejemale plačila obresti od teh dolgov,
Takojšen odziv
1. izreka najgloblje sožalje ljudem in vladam prizadetih držav kakor tudi vsem družinam žrtev v jugovzhodni Aziji, vzhodni Afriki, Evropi in drugje;
2. izreka zahvalo ljudem iz prizadetih držav za njihov odziv ob humanitarni katastrofi, saj so kljub osebni prizadetosti in izgubam zelo pomagali evropskim državljanom, udeleženim v nesreči;
3. pozdravlja velikodušnost javnih in zasebnih donatorjev ob nesreči, ki so s svojim odzivom potrdili obstoj globalizacije solidarnosti, ki se je še zlasti izkazala v javnosti;
4. izraža zaskrbljenost nad neznanim številom žrtev v Burmi; obsoja dejstvo, da so vojaške oblasti v Burmi zaprle obalne dele države in nasploh zavrnile sodelovanje z mednarodno skupnostjo, kar bo imelo pogubne posledice za tamkajšnje žrtve cunamija;
5. poziva svoje poslance, naj za žrtve naravne katastrofe v Indijskem oceanu prostovoljno darujejo znesek v vrednosti ene ali več dnevnic;
Nujni odziv na stisko
6. poudarja, da morajo biti otroci, ki so v nesreči izgubili starše, osrednja skrb organizacij za človekoljubno pomoč, saj obstaja velika nevarnost za njihovo ugrabitev ter fizično in spolno zlorabo;
7. trdno verjame, da je za učinkovito zaščito sirot cunamija potrebno poskrbeti za vsakršno zaščito pred izkoriščanjem in tajnimi mednarodnimi posvojitvami, poskrbeti pa je treba tudi za njihovo prihodnost v varnem in zdravem družbenem okolju; poziva k ukrepom psiho-socialne pomoči ob posebni skrbi za pomoč otrokom pri odpravljanju post-travmatskega stresa;
8. poziva mednarodno skupnost, naj posebno pozornost nameni razmeram 1,5 milijona otrok po ocenah UNICEFA, ki jih je prizadela katastrofa; poziva, naj se pomoč usmeri za odkrivanje, identificiranje in ponovno združitev otrok, ki so izgubili družine, ob zagotavljanju, da otroci kar najhitreje začno ponovno obiskovati šolo; zaradi poročil, ki namigujejo, da se že pojavljajo trgovci z otroki, ki želijo nesrečo izkoristiti za prodajo otrok v prisilno delo ali spolno suženjstvo, pa je pomoč treba usmeriti tudi v zaščito otrok pred izkoriščanjem;
9. poziva države članice, naj uredijo vse potrebno za sprejem v EU tistih sirot iz prizadetih območij, ki imajo sorodnike v državah članicah;
10. poziva vlade držav, ki so bile prizadete v katastrofi, naj sprejmejo vse potrebno za olajšanje dela humanitarnih organizacij pri razdeljevanju pomoči, zlasti glede omogočanja tega, da imajo vsi, ki so pomoči potrebni, dostopa do le-te, ne glede na politično prepričanje, etnično pripadnost ali veroizpoved žrtev; poziva jih tudi, da poskrbijo za kar največjo odpravo birokratskih ovir za človekoljubne organizacije;
11. vztraja, da mora vse operacije v zvezi z izvajanjem pomoči voditi Urad OZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) ob polnem sodelovanju in prepoznavnosti ECHO in pomoči vseh donatorjev, ter pozdravlja polno podporo, ki jo EU daje OZN, kot tudi njeno pripravljenost financiranja urada OCHA v tem delu sveta;
12. poziva generalnega sekretarja OZN, naj za vsako državo, prizadeto zaradi cunamija, imenuje koordinatorje OZN z jasnimi pristojnostmi glede usmerjanja vseh drugih agencij OZN, ki sodelujejo pri odpravi kriznih razmer;
13. poziva države članice in Komisijo, naj v skladu z Resolucijo OZN št. 3519 in svojo resolucijo z dne 30. novembra 2000(1) zagotovijo polno sodelovanje žensk pri usklajevanju celotne operacije nudenja pomoči tako na prizadetih območjih kot na mednarodni ravni;
14. poudarja, da je bistvenega pomena, da se OZN omogoči, da lahko izpolnijo svojo ključno vlogo koordinatorja mednarodne pomoči na terenu, in izpostavlja dejstvo, da ne sme priti do razkoraka med prvo fazo nujne pomoči ter fazo sanacije in obnove, ki bo sledila; poziva države članice EU, naj skupaj z lokalnimi vladami in drugimi dejavniki zagotovijo, da bo delovanje EU notranje usklajeno tako pri zagotavljanju nujne pomoči kot pri srednje in dolgoročnih ukrepih, potrebnih za obnovo prizadetih območij;
Finančni odziv
15. pozdravlja hitro izplačilo prvotnih 23 milijonov eurov in vključenost strokovnjakov ECHO pri izvajanju pomoči; nadalje pozdravlja mobilizacijo mehanizma civilne zaščite Evropske skupnosti, ki dejavno deluje, odkar je prišlo do nesreče, pa tudi delo Centra za nadzor in informiranje Komisije, ki usklajuje to pomoč;
16. pozdravlja sprostitev 100 milijonov eurov iz rezerve za nujno pomoč; nadalje je seznanjen z namenom Komisije o zagotavljanju dodatne finančne pomoči v vrednosti do 350 milijonov eurov za sanacijo in obnovo kot obliki pomoči za odpravljanje posledic te naravne katastrofe; kljub temu Komisijo prosi, da prouči vse možnosti v okviru proračuna za 2005 in na osnovi ocen pripravi vse potrebne predloge; pozdravlja izjavo iz sklepov Sveta z dne 7. januarja 2005, da je potrebno poskrbeti, da gre pri sproščenih sredstvih, namenjenih za odpravo posledic nedavnih dogodkov, za dodatna sredstva glede na že sprejete obveze na področju razvoja; vztraja pri preglednosti procesa obnove z vseh vidikov, zlasti s političnega, gospodarskega in finančnega;
17. meni, da vsak bistveni prispevek EU k obnovi in razvoju držav, ki jih je prizadel cunami, ne bi smel biti ponujen na račun pomoči drugim državam ali regijam; pomoč EU se bo financirala ob upoštevanju proračunskih postopkov in, če bo potrebno, na podlagi vseh primernih možnosti iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka(2);
18. poziva Evropsko unijo, države članice in mednarodno skupnost, da se na obljube odzivajo hitro in znotraj dogovorjenih časovnih okvirov, saj so izkušnje v zvezi s preteklimi katastrofami pokazale, da so bile sicer izrečene številne zelo velikodušne obljube, a le majhen delež teh je bil dejansko izpolnjen;
19. pozdravlja predlog o milijardi eurov, namenjenih za projekt "Kreditne olajšave za cunami v Indijskem oceanu", ki ga bo upravljala Evropska investicijska banka, vendar zahteva, da mora kakršna koli denarna pomoč upoštevati trajnostne socialne in okoljske standarde;
20. podpira pozive za obravnavo odložitve, preklica, odpisa in zamenjave dolgov za države, ki jih je prizadel cunami, strogo omejenih na odpravljanje revščine in ponovno izgradnjo prizadetih skupnosti; poziva Svet, da pomaga pri vzpostavitvi delovne skupine, v kateri sodelujejo Svetovna banka, MDS, Azijska razvojna banka in Pariški klub, ki bo do februarja pripravila načrt odpisa dolgov;
21. pozdravlja sporočilo Komisije o novem sodelovanju z jugovzhodno Azijo (KOM(2003)0399), ki sta ga podprla Svet in Parlament; poziva Komisijo, da predloži predlog v skladu s sporočilom in v njem upošteva posledice cunamija;
Srednjeročni ukrepi
22. poziva k takojšnjemu razvoju tehnologije za vsestranski in učinkovit sistem zgodnjega opozarjanja, ki ga je treba dati na voljo državam Indijskega oceana in drugim regijam, ki so izpostavljene cunamijem in drugim naravnim katastrofam;
23. v tem kontekstu poziva tudi Svet in Komisijo, da preveri, ali sistem Galileo lahko pripomore k takojšnji vzpostavitvi sistema za zgodnje opozarjanje za države jugovzhodne Azije in vzhodne Afrike v Indijskem oceanu, ki jih je prizadel cunami, vendar hkrati spodbuja tudi uvajanje ustreznega sistema opozarjanja za države AKP, sredozemske države in obalne države EU; ugotavlja, da so države AKP dolgo opozarjale na potrebo po sistemu za opozarjanje pred katastrofami, in poziva Komisijo, da zagotovi nove in sveže vire denarne pomoči za zagotovitev takšnega sistema ter hkrati zagotovi obsežen mehanizem zgodnjega opozarjanja za te regije;
24. se zaveda, da bo opustošenja morskega okolja in morskih virov dolgoročno močno prizadelo lokalne ribiške skupnosti; poziva Svet in Komisijo, da preverita načine preoblikovanja materialne pomoči prizadetim skupnostim v pomoč, ki bo vključevala ustrezna plovila, ladijsko opremo, strokovne izkušnje in znanje ter surovine;
25. poudarja pomembnost zahtev vlad, da se poenostavijo postopki vložitve prošenj za odobritev pomoči, predvsem za pomoč Evropske unije, in sicer tako, da bi bili ti neposredno na voljo ljudem na prizadetih območjih; poziva Komisijo, da poroča Parlamentu o napredku pri izpolnjevanju teh zahtev;
Dolgoročne potrebe
26. poudarja, da se mora ponovna izgradnja prizadetih območij osredotočiti na izboljšanje razmer preživelih prebivalcev, s ciljem zmanjšanja revščine in izpostavljenosti cunamijem; vztraja, da se mora pred začetkom črpanja denarnih sredstev, namenjenih za obnovo, zagotoviti preglednost in odgovornost njihove porabe; poziva vlade v prizadetih državah, da pripravijo nacionalne načrte obnove, ki vključujejo mehanizme za vključitev širše strukture civilne družbe v oblikovanje in uresničevanje načrta;
27. upa, da bodo lahko v fazi obnove odpravljene napake, narejene v preteklosti, in sicer s politiko upravljanja obalnih območij, ki bo ohranila obalno okolje v bolj naravnem stanju in zmanjšala izpostavljenost teh območij bodočim katastrofam;
28. poziva mednarodno skupnost, ki jo vodi OZN, da pripravi in usklajuje načrt akcij za primere prihodnjih katastrof in s tem prepreči ad hoc odzive ter v prihodnosti zagotovi bolj usklajene odzive;
29. pozdravlja hiter odziv držav članic na katastrofo, od katerih so posamezne celo mobilizirale vojaško logistiko; močno spodbuja EU, da dá na voljo skupno vojaško pomoč za vzpostavitev zračnega mostu in popravilo infrastrukture ter komunikacij, kjer bo takšna pomoč še vedno potrebna za dostop do najtežje dostopnih skupnosti v državah, ki jih je prizadel cunami; zato poziva Svet, da okrepi vojaške zmogljivosti EU, katerih namen je tudi zagotavljanje ustrezne in učinkovite pomoči v primeru drugih bodočih človeških in naravnih katastrof;
30. vztraja, da Svet z ustreznimi sredstvi podpre oblikovanje posebnih rezervnih civilnih enot civilne zaščite, ki bodo deležne skupnega usposabljanja in na voljo Uniji ali ostalemu svetu v primerih naravnih, okoljskih in človeških katastrof ter katastrof, povezanih z industrijskimi tveganji;
31. poudarja, da sta na svetu 1,2 milijardi ljudi, ki živijo v revščini - od tega jih je skoraj milijarda podhranjenih, med njimi tudi več kot 150 milijonov otrok, mlajših od 5 let; zato poudarja, da morajo države članice EU in vse države donatorke v globalni skupnosti izpolniti dogovorjen cilj, da namenijo 0,7% BDP za čezmorsko razvojno pomoč, kot je bilo dogovorjeno v Monterreyu;
Šri Lanka in Indonezija
32. poziva Evropsko unijo in mednarodno skupnost, da poleg dolgoročne obnove in pomoči za Indonezijo in Šri Lanko spodbuja mirovni proces v teh državah;
33. poziva sprte strani na Šri Lanki, da čim prej obnovijo mirovni proces, in jih nagovarja, da upoštevajo izraz medsebojne naklonjenosti in podpore vseh skupnosti na Šri Lanki ter podporo mednarodne skupnosti za obnovo Šri Lanke po katastrofi, ki jo je povzročil cunami in ki je prizadela vse državljane te države, neodvisno od njihove etnične, jezikovne ali verske pripadnosti; poziva obe strani, da proučita možnosti za oblikovanje skupne delovne skupine, ki bi zagotovila pravično razdelitev pomoči v državi;
34. vztraja, da mora EU s podporo Norveške graditi na izkazani pripravljenosti in nadaljevati s širitvijo mirovnega procesa, kot je bilo določeno v okviru pogovorov v Oslu decembra 2002, s sorazmerno razvojno in sanacijsko podporo;
35. pozdravlja dejstvo, da je indonezijska vlada prvič v 18 mesecih na hitro odprla provinco Aceh za mednarodne človekoljubne organizacije in novinarje ter da je uporniško gibanje razglasilo enostransko premirje; vendar izraža veliko zaskrbljenost zaradi poročil o ponovnih vojaških operacijah proti upornikom v provinci Aceh; poziva vse strani, naj se vzdržijo kakršnih koli dejavnosti, ki bi ovirale ali zadrževale dostop in pomoč skupnostim in državljanom, potrebnim pomoči;
36. poziva banke in finančne institucije Evropske unije, da sestavijo kodeks ravnanja za bančne provizije v primeru prispevkov posameznikov nevladnim organizacijam in organizacijam za humanitarno pomoč, predvsem v obdobju, ki takoj sledi naravni ali humanitarni katastrofi;
Zaključek
37. poziva Svet, da v roku šestih mesecev poroča Parlamentu o uspešnosti pomoči EU tej regiji;
o o o
38. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, voditeljem držav članic in parlamentom Indonezije, Šri Lanke, Tajske, Indije, Maldivov, Malezije, Bangladeša, Tanzanije, Burme/Mjanmara, Mauritiusa, Kenije, Somalije in Sejšelov, generalnemu sekretarju OZN in vodji Urada OZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA).