Evropski parlament,

‐   ob upoštevanju predloga priporočila Svetu, ki ga predlaga António Costa v imenu Skupine PSE o kakovosti kazenskega pravosodja v Evropski uniji (B6-0234/2004),

‐   ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov v svoji resoluciji 217 A (III) dne 10. decembra 1948, in zlasti členov 7, 8, 9, 10 in 11 Deklaracije,

‐   ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je tudi sprejela Generalna skupščina v svoji resoluciji 2200 A (XXI) dne 16. decembra 1966 in je začel veljati 23. marca 1976, zlasti členov 2, 7, 9, 10 in 14 Pakta,

‐   ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z dne 4. novembra 1950 (EKČP), ki je začela veljati 3. septembra 1953, in zlasti členov 6 in 13 Konvencije,

‐   ob upoštevanju naslova VI Pogodbe o Evropski uniji, in zlasti členov 29, 31(1)(c) ter 34(2)(a) in (b) Pogodbe,

‐   ob upoštevanju Pogodbe o Ustavi za Evropo, ki so jo države članice podpisale v Rimu dne 29. oktobra 2004, še zlasti njenih členov I-42 in III-260 (mehanizmi ocenjevanja), III-270 in III-271 (pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah) ter od II-107 do II-110, ki povzemajo člene od 47 do 50 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije,

‐   ob upoštevanju pravnega reda Skupnosti na področju kazenskega pravosodja, še zlasti Konvencije o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah(1), Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem pripornem nalogu in postopkih izročitve med državami članicami(2), Okvirnega sklepa Sveta 2003/577/PNZ z dne 22. julija 2003 o o izvrševanju sklepov o zasegu premoženja ali dokazov v Evropski uniji(3), predloga Okvirnega sklepa Sveta o evropskem dokaznem nalogu za pridobivanje predmetov, listin in podatkov za uporabo v kazenskih postopkih (KOM(2003)0688) in predloga Okvirnega sklepa Sveta o določenih procesnih pravicah v kazenskih postopkih na celotnem območju Evropske unije (KOM(2004)0328),

‐   ob upoštevanju členov Pristopne pogodbe, ki predvidevajo možnost prekinitve izvajanja nekaterih določb na področju svobode, varnosti in pravice v primeru neupoštevanja nekaterih norm (norme morajo biti vnaprej določene),

‐   ob upoštevanju Priporočila o prihodnosti območja svobode, varnosti in pravice ter o pogojih za krepitev njegove legitimnosti in učinkovitosti, ki ga je Evropski parlament sprejel 14. oktobra 2004(4),

‐   ob upoštevanju Haaškega programa, ki ga je sprejel Evropski svet na zasedanju v Bruslju dne 4. in 5. novembra 2004,

‐   ob upoštevanju členov 114(3) in 83(5) svojega Poslovnika

‐   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0036/2005),

A.   ker členi od II-107 do II-110 Pogodbe o Ustavi za Evropo ter člena 6 in 13 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin določajo obseg "pravice do sodnega varstva", ki jo mora Unija in njene države članice v skladu s svojimi pristojnostmi zagotavljati evropskim državljanom,

B.   ker pravica do sodnega varstva vsebuje še zlasti pravico do učinkovitega pravnega sredstva, do nepristranskega sojenja, do pravičnega sojenja, do sojenja v razumnem roku, pravico do pravne pomoči ter vključuje tudi upoštevanju temeljnih pravic osumljenih oseb pred začetkom kazenskega postopka kot tudi pravico do dostojne in humane obravnave obsojenih oseb ob koncu postopka v skladu z mednarodnimi standardi OZN in standardi Evropske konvencije o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja,

C.   ker je zaščita teh pravic še pomembnejša v kazenskih postopkih, ki zadevajo temeljne pravice,

D.   ker je to varstvo v prvi vrsti odvisno od pristojnosti vsake države članice, ki ga ta zagotavlja v skladu s svojo ustavno ureditvijo in pravno tradicijo; ker morajo države članice poiskati rešitve za težave, ki obstajajo v njihovih pravnih sistemih, predvsem za tiste, na katere je opozorilo Evropsko sodišče za človekove pravice; ker resnično evropsko območje svobode, varnosti in pravice zahteva, da je treba svojim državljanom zagotoviti podobno obravnavo po vsej Uniji ter krepiti medsebojno zaupanje med državami članicami, da bodo vzajemno priznavale sodbe ter tudi izročale svoje državljane sodiščem druge države,

E.   ob upoštevanju tako sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti v Luksemburgu kakor tudi Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu in dejstva, da morata biti sodni praksi obeh sodišč skladni;

F.   ker je po sprejemu programa iz Tampereja (odstavek 33) načelo medsebojnega priznavanja sodb sodišč postalo temeljni kamen pravosodnega sodelovanja v Uniji,

G.   ker Pogodba o Ustavi za Evropo (člen III-260) in Haaški program (še posebej njegov odstavek 3.2) priznavata pomen vzajemnega ocenjevanja med državami članicami za krepitev vzajemnega zaupanja, ki je potrebno za vzajemno priznavanje, kot to velja za sprejetje minimalnih vsebinskih in postopkovnih standardov in postavljanje razumnih časovnih rokov;

H.   ker mora ocenjevanje kakovosti sodstva v EU zadevati tudi metode dela sodnikov in različne pravosodne sisteme v državah članicah; s čimer se ne sme spodbijati primernega spoštovanju neodvisnosti pravosodnih oblasti,

I.   ker mora to ocenjevanje temeljiti na skupnem referenčnem okvirju, ki zagotavlja njegovo skladnost in objektivnost,

J.   ker je za kakovost kazenskega pravosodja v Evropi treba določiti najustreznejša orodja in postopke takega ocenjevanja in pospeševati izmenjavo informacij ter možnosti usposabljanja,

K.   ker so bile v zadnjih letih v EU ustanovljene različne evropske mreže, kot so Združenje državnih svetov in vrhovnih upravnih enot, Mreža predsednikov vrhovnih sodišč, Mreža vrhovnih sodišč in Evropska mreža višjih upravnih sodišč, kar priča o rastočem zavedanju potrebe za skupno delovanje pri izboljšanju kakovosti sodstva, ki je na razpolago državljanom Unije,

L.   ob upoštevanju ključne vloge, ki jo ima pri razvoju skupne pravne kulture in kulture temeljnih pravic v Uniji usposabljanje, predvsem preko delovanja Evropske mreže za pravno usposabljanje,

M.   ker mora izboljšanje kakovosti pravosodja na podlagi ocenjevanja po eni strani voditi h krepitvi kakovosti kazenskih in postopkovnih norm ter po drugi strani h krepitvi kakovosti njihove uporabe, s čimer se ne sme spodbijati pojma primernega spoštovanju neodvisnosti pravosodnih oblasti,

N.   ker je za vzajemno ocenjevanje potrebna specifična metodologija, ki upošteva zapletenost tega procesa,

O.   ker Haaški program priznava, da je potrebno sprejeti Pogodbo o Ustavi za Evropo kot referenčni okvir in začeti s pripravljalnimi deli, da se bodo v Ustavni pogodbi predvideni ukrepi lahko izvajali, ko bo stopila v veljavo,

P.   ker upošteva javni seminar, ki ga je organiziral Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve dne 18. januarja 2005 o spodbujanju kakovostnejšega pravosodja v Evropi,

Q.   ob odobritvi smernic Haaškega programa za krepitev vzajemnega zaupanja (odstavek 3.2), predvsem preko izboljšanja kakovosti pravosodja, razvoja ocenjevanja ter preko neprecenljivih prispevkov pravosodnih institucij in organizacij,

R.   ob opozorilu na odstavek 3.2. Haaškega programa, v katerem je izpostavljena potreba po spoštovanju raznolikosti struktur in tradicionalnih značilnosti nacionalnih pravnih sistemov ter neodvisnost pravosodnih oblasti v državah članicah, ob hkratnem spodbujanju povečane kakovosti pravosodja v Evropi preko vzajemnega zaupanja,

1.   naslovi na Evropski svet in Svet naslednja priporočila:

2.   naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu in v vednost Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Svetu Evrope.

(1) Akt Sveta z dne 29. maja 2000 o sklenitvi - v skladu s členom 34 Pogodbe o Evropski uniji - Konvencije o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (UL C 197, 12.7.2000, str. 1). (2) UL L 190, 18.7.2002, str. 1. (3) UL L 196, 2.8.2003, str. 45. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2004)0022.