Evropski parlament,

–   ob upoštevanju osnutka Sklepa Komisije o uporabi člena 86 Pogodbe o državni pomoči v obliki nadomestil za javne storitve, ki so dodeljena nekaterim podjetjem, ki izvajajo storitve splošnega gospodarskega pomena, z dne 18. februarja 2004, kakor je bil za pripravo mnenja posredovan Evropskemu parlamentu 8. septembra 2004,

–   ob upoštevanju osnutka Direktive Komisije o spremembi Direktive 80/723/EGS o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji z dne 18. februarja 2004, kakor je bil za pripravo mnenja posredovan Evropskemu parlamentu 8. septembra 2004,

–   ob upoštevanju delovnih dokumentov Komisije o okviru Skupnosti za državno pomoč v obliki nadomestil za javne storitve (v nadaljnjem besedilu "okvir"), kakor so bili posredovani za pripravo mnenja Evropskemu parlamentu 8. septembra 2004,

–   ob upoštevanju členov 2, 5, 16, 73, 86, 87 in 88 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o storitvah splošnega pomena, še zlasti resolucij: z dne 17. decembra 1997 o sporočilu Komisije "Storitve splošnega pomena v Evropi"(1); z dne 18. maja 2000 o osnutku Direktive o spremembi Direktive Komisije 80/723/EGS o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji(2); z dne 13. novembra 2001 o sporočilu Komisije "Storitve splošnega pomena v Evropi"(3) in resoluciji Komisije z dne 14. januarja 2004 o "Zeleni knjigi o storitvah splošnega pomena"(4),

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis pomoči(5),

–   ob upoštevanju "Zelene knjige o storitvah splošnega pomena" Komisije (KOM(2003)0270) in sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – "Bela knjiga o storitvah splošnega pomena" (KOM(2004)0374),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Lizboni z dne 23. in 24. marca 2000, Evropskega sveta v Laeknu z dne 14. in 15. decembra 2001 in Evropskega sveta v Barceloni z dne 15. in 16. marca 2002, od katerih zadnja zahtevata od Evropske komisije, da pojasni ureditev državnih pomoči v okviru člena 86(2) Pogodbe,

–   ob upoštevanju poročila, ki ga je novembra 2004 izdala skupina na visoki ravni, ki ji predseduje Wim Kok, glede lizbonske strategije, imenovane "Soočenje z izzivom – lizbonska strategija za rast in zaposlovanje"(6),

–   ob upoštevanju členov I-3, I-5, II-96, III-122, III-166, III-167 in III-238 Pogodbe o sprejetju Ustave za Evropo, ki so jo države članice podpisale v Rimu 29. oktobra 2004,

–   ob upoštevanju sodne prakse Sodišča v zvezi s storitvami splošnega pomena in še zlasti ob upoštevanju sodbe v primeru Altmark z dne 24. julija 2003(7),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 29. septembra 2004,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. oktobra 2004,

–   ob upoštevanju členov 45 in 112(2) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0034/2005),

A.   ker visoko kakovostne storitve splošnega pomena, dostopne vsem, niso pomembne samo za socialno in gospodarsko povezanost, temveč lahko tudi v veliki meri prispevajo h konkurenčnosti evropskega gospodarstva,

B.   ker Pogodba o sprejetju Ustave za Evropo priznava pravico lokalnih organov do samouprave (člen I-5) in določa teritorialno povezanost kot splošni skupni cilj Unije (člen I-3),

C.   ker mora biti interes državljana v njegovi dvojni vlogi potrošnika (storitev) in davkoplačevalca vodilno načelo; ker morajo biti nadomestila za podjetja, ki zagotavljajo storitve splošnega pomena, odobrena samo z namenom, da bi zagotovili visoko kakovostne, dostopne in cenovno ugodne storitve; druge cilje je treba doseči z drugimi oblikami pomoči,

D.   ker se, brez poseganja v obstoječa pravila notranjega trga, lokalne javne storitve izvajajo na podlagi odločitev, ki jih sprejmejo demokratično legitimirani organi, ki so blizu državljanom ter se lahko ustrezno in inovativno odzivajo na potrebe državljanov,

E.   ker so notranji trg, liberalizacija in poštena konkurenca v celoti omogočili izboljšan dostop do storitev splošnega pomena, novih storitev z večjo izbiro, boljšo kvaliteto in nižje cene za potrošnike,

F.   ker bi glede na oblikovanje politike na podlagi jasnosti, Komisija morala predstaviti trdne in izčrpne ocene procesa liberalizacije, ob upoštevanju stališča vseh interesnih skupin (uporabnikov, lokalnih oblasti, podjetij itd.),

G.   ker znaša skupni znesek državne pomoči, ki je letno dodeljen v Evropski uniji, več kot 50 % letnega proračuna Evropske unije tudi po najbolj konzervativni oceni; ker državna pomoč vpliva na sposobnost javnih financ in sposobnost zasebnih podjetij pri vlaganju v globalno gospodarsko okolje; ker nadomestila državne pomoči zberejo evropski davkoplačevalci in morajo zato biti odgovorno porabljena, ob zagotavljanju stroškovne učinkovitosti,

H.   ker pa ni vedno mogoče jasno razločevati dveh ločenih kategorij, in sicer storitev splošnega pomena in storitev splošnega gospodarskega pomena, ker ima kategorija "negospodarski" dve dimenziji: cilj in namen storitve in pravni status ponudnika (javni, zasebni ali drugo) ter gospodarski kontekst, v katerem deluje ponudnik (prosti trg, organizirani trg, državni monopol itd.); ker pri obeh vidikih med državami članicami obstajajo ogromne razlike, zaradi česar je enotna evropska opredelitev nemogoča in v nasprotju z načelom subsidiarnosti in samoupravljanja; ker je zaradi praktičnih in operativnih razlogov potrebno opredeliti merila za določitev, v kakšnih okoliščinah je možno dovoliti odstopanje od pravil konkurenčnosti; ker mora kategorija "negospodarski" temeljiti na merilih, ki zadevajo na eni strani namen storitve, na drugi pa značilnosti ponudnika storitev in gospodarski kontekst,

I.   ker ohranijo javni organi ves čas edino in glavno odgovornost pri oblikovanju okvira za merila in pogoje za izvajanje storitev, ne glede na pravni status ponudnika storitev in ne glede na to, ali se storitev zagotavlja na osnovi proste konkurence,

J.   ker je opredelitev storitev splošnega pomena, izbira ponudnikov storitev ter določanje okvirnih meril in pogojev stvar nacionalne, regionalne ali lokalne tradicije in kulturne raznolikosti ter jo je zato treba prepustiti pristojnim nacionalnim, regionalnim ali lokalnim oblastem v okviru njihove pravice do samoupravljanja in brez poseganja v obstoječa pravila notranjega trga,

K.   ker je treba takšno storitev dodeliti z uradnim dejanjem, ki določa podrobnosti obveznosti storitev na način, ki zagotavlja, da predlagane določbe veljajo samo za priznane storitve javnega interesa,

L.   ker mora dodelitev z navedenimi uradnimi akti izpolnjevati merila o preglednosti in temeljiti na pogojih, enakih za vse kandidate,

M.   ker zajema pojem nadomestila katero koli vrsto pomoči, denarno ali v obliki fizičnih ali človeških virov ali na podlagi pravnega predpisa ali pravne narave statusa upravičenca v zvezi s financiranjem pogodbe,

N.   ker se predlog Komisije uporablja samo za tiste primere, ki ne izpolnjujejo vseh štirih meril, kakor so opredeljene v sodbi Sodišča v primeru Altmark; ker se nadomestilo ne šteje za državno pomoč, če so ta štiri merila izpolnjena,

O.   ker znesek nadomestila ne sme biti večja, kot je potrebno za opravljanje storitev, in se ne sme uporabiti za financiranje dejavnosti, ki niso del zadevne storitve (tako imenovano navzkrižno subvencioniranje),

P.   ker morajo biti nadomestila dostopna vsem ponudnikom storitev, ne glede na njihov pravni status, ki so pooblaščeni za opravljanje storitev splošnega pomena,

Q.   ker dodeljevanje državne pomoči monopolu najpogosteje ovira dobro delujoč trg in mora biti zato podrobno raziskano in utemeljeno,

R.   ker je treba storitev, za katero je v skladu s predlagano ureditvijo dovoljeno nadomestilo, dodeliti ali s poštenim in preglednim razpisnim postopkom ali z uradnim aktom, ki lahko ima, odvisno od prava v državi članici, obliko enega ali večih zakonodajnih ali regulatornih instrumentov ali pogodbe,

S.   ker je težko oceniti področje uporabe in učinek predlogov brez zadevnih podatkov o številu podjetij, celotnem znesku državne pomoči in celotnem upravnem bremenu,

T.   ker bi morala biti obrazložitev za dodeljevanje državne pomoči podjetjem, odgovornim za storitve splošnega pomena,ali državnega nadomestila redno pregledana, če se pojavijo nove storitve, ali se katere ukinejo, ali nasprotno, če obstoječe storitve zastarijo ali se zaradi tehničnega napredka in družbenih sprememb opravljajo z novimi instrumenti,

U.   ker je potreben učinkovit in strog nadzor dodeljevanja državnih pomoči ali nadomestil, da se zagotovita poštena konkurenca in preglednost ter se prepreči diskriminacija,

V.   ker bi se pri uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti Komisija morala osredotočiti na nadzor kršitev, ki občutno vplivajo na notranji trg; ker lokalne javne storitve običajno ne vplivajo na čezmejno trgovino,

Splošno

1.   pozdravlja predlog Komisije in potrjuje cilj zmanjševanja nepotrebnih birokratskih zadev, pa tudi zagotavljanje pravnega pojasnila; opaža, da morajo v skladu z napovedmi Komisije v zgoraj omenjeni Beli knjigi o storitvah splošnega pomena pravno pojasnilo vključevati opredelitev, kdaj nadomestilo ne pomeni državne pomoči; vendar poziva Komisijo, da pojasni, kaj ni državna pomoč;

2.   priporoča, da se ureditve za nadomestila in državno pomoč zagotovijo nemudoma, da bi najbolj omejili pravno praznino med izrekom sklepa v primeru Altmark in datumom začetka veljavnosti predlagane ureditve; meni, da mora ta ureditev upoštevati vse primere državne pomoči, ki so bili sprejeti pred njihovim začetkom veljavnosti in ki izpolnjujejo pogoje iz členov 1 in 2 Sklepa; meni, da naj se vse državne pomoči, ki ne izpolnjujejo teh zahtev, obravnavajo v okviru zadevnih okvirnih direktiv, smernic in mnenj;

3.   poziva Komisijo, da ustrezno pojasni vse pravne posledice in soodvisnosti ter združljivost predlaganih instrumentov z obstoječo ureditvijo EU na področju javnih naročil ter v zvezi z zakonodajo EU za zadevne sektorje;

4.   poziva Komisijo, da pojasni pravni status okvira, tudi zato da Evropskemu parlamentu omogoči, da v celoti odigra svojo vlogo v tej izrazito politični razpravi;

5.   poudarja, da je za merila v razsodbi primera Altmark potrebno nadaljnje izpopolnjevanje in pojasnjevanje, zlasti za četrto merilo in njegovo sklicevanje na tipično dobro vodeno podjetje; poziva Komisijo, da zaključi delo v zvezi z napovedano razlago sodbe v primeru Altmark; predlaga izvajanje primerjalne analize, skupaj z ustreznim posvetovanjem z zainteresiranimi skupinami, da se dodatno pojasni ta merila in se zagotovi pravna varnost;

V zvezi z okvirom

6.   potrjuje splošen pristop Komisije v tem okviru;

7.   pozdravlja predvideno izvzetje v korist javnopravnih radiofuzijskih ustanov (točka 4), ker se s tem priznava posebnosti javnopravne radiofuzije v primerjavi z drugimi storitvami splošnega gospodarskega pomena ter pristojnost držav članic, kakor je bila priznana z Amsterdamskim protokolom;

8.   pozdravlja dejstvo, da se je Komisija odločila za posvetovanja z Evropskim parlamentom o predlaganem okviru;

9.   poudarja, da morajo javne storitve ter obveznosti in oceno ponudnikov storitev, ki so pooblaščeni za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena, določiti demokratično legitimirani organi ter nacionalni, regionalni in lokalni organi;

10.   poudarja nujnost po obsežnem posvetovanju, s posebnim poudarkom na uporabnikih, pri določanju obveznosti storitev in pri oceni, ali ponudnik storitev izpolnjuje te obveznosti; upošteva, da je, ker je državna pomoč dovoljena za zagotavljanje določene storitve, zadovoljstvo uporabnika glavni razlog za njeno dodelitev;

11.   poziva k strožjim pravilom za podjetja, ki z nadomestili, višjimi kot je potrebno, financirajo druge storitve splošnega gospodarskega pomena, ki jih opravlja isto podjetje; takšen prenos sredstev mora biti prikazan v računovodskih izkazih podjetja in se mora izvesti v skladu z načeli, podanimi v tem okviru; države članice morajo zagotoviti, da so taki prenosi ustrezno nadzorovani; uporabljati se morajo pravila o preglednosti, določena z Direktivo Komisije 80/723/EGS(8);

12.   poudarja, da točka 22 (vsako nadomestilo za javno podjetje, ki je večje, kot je potrebno, lahko država kot delničar vloži v to podjetje) ni v skladu z načelom nevtralnosti; predlaga njegovo ponovno oblikovanje, tako da bi vključili vse ponudnike storitev ne glede na njihovo pravno obliko;

13.   meni, da se mora "podjetje" razumeti kot vsak subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na pravni status subjekta in način njegovega financiranja; "javno podjetje" naj pomeni vsako podjetje, nad katerim imajo organi javne oblasti neposreden ali posreden prevladujoč vpliv preko lastništva, finančne udeležbe ali pravil za njegovo upravljanje, kakor je opredeljeno v členi 2(1)(b) Direktive 80/723/EGS;

14.   {0> Framework <}100{>meni, da naj okvir ostane veljaven štiri leta od začetka njegove veljavnosti;<0} {0><}97{>se zavzema za oblikovanje politike na podlagi jasnosti in zato predlaga, naj bo podaljšanje okvirja predmet presoje, vključno z obsežno presojo učinkov, temelječo na dejanskih podatkih in obširnem posvetovanju s posebnim poudarkom na uporabnikih;<0} ustrezni{0><}100{>ustrezni podatki naj bodo na voljo Evropskemu parlamentu;

15.   pozdravlja zlasti točko 11 okvira o socialnih prispevkih;

V zvezi z osnutkom Sklepa o uporabi člena 86 Pogodbe

16.   od Komisije zahteva, da jasno določi obseg osnutka Sklepa;

17.   predlaga, da se "majhne" storitve splošnega pomena opredelijo kot podjetja, ki nimajo bistvenega vpliva na razvoj trgovine in konkurence, ker je njihov promet omejen ali ker so njihove dejavnosti pretežno lokalne;

18.   razen v primerih ''majhnih'' storitev splošnega pomena, kakor je navedeno v odstavku 17, vztraja, da je, kjer je dovoljena državna pomoč za storitve splošnega pomena, morajo biti te storitve še vedno treba dodeljene prek poštenega in preglednega razpis, s katerim se objektivno določi znesek državne pomoči ali z uradnim aktom, ki lahko ima, odvisno od prava v državi članici, obliko enega ali večih zakonodajnih ali regulatornih instrumentov ali pogodbe;

19.   meni, da bi moral biti prag za izvzetje nadomestil za javne storitve iz obveznosti priglasitve dovolj visok, da se zagotovi zadostna prilagodljivost in najmanjše upravno breme, ne da bi po nepotrebnem izkrivljali konkurenco; se načeloma strinja z navedbami, ki jih je predlagala Komisija, npr. standardna opredelitev pojma malih in srednje velikih podjetij in prag za nadomestilo;

20.   meni, da naj sklep ostane veljaven štiri leta od začetka njegove veljavnosti; se zavezama za oblikovanje politike, ki temelji na dokazih in posledično predlaga, naj bo podaljšanje sklepa predmet presoje, vključno z obsežno presojo učinkov, temelječo na dejanskih podatkih in obširnem posvetovanju s posebnim poudarkom na uporabnikih; ustrezni podatki naj bodo na voljo Evropskemu parlamentu;

21.   poziva Komisijo, da pojasni, ali se prag prometa navezuje na podjetje kot celoto ali na posamezne dejavnosti podjetja;

22.   poziva k dodatnim določbam, ki bi preprečile tveganje razdelitve večjega podjetja v manjše enote, da bi se izognili pragu; meni, da isto velja za sektorje, ki jih sestavlja več manjših ponudnikov storitev, ki pravzaprav delujejo kot celota;

23.   ugotavlja, da področje uporabe osnutka Sklepa vključuje tudi bolnišnice in socialna stanovanjska podjetja, čeprav lahko velik obseg državne pomoči tudi na teh področjih pogosto prispevajo k izkrivljanju konkurence; opozarja, da gre v tem primeru za sektorje, za katere se zanimajo tudi zasebni ponudniki; nadalje opozarja, da lahko dodelitev podpore neugodno vpliva na konkurenco; glede na to meni, da morajo biti dogovorjena pravila o preglednosti in obvezi vsake države članice, da poda natančen opis organiziranosti in financiranja bolnišnic in socialnih stanovanjskih podjetij, strogo upoštevana;

24.   poziva Komisijo, da pojasni, katerih načel se bo držala pri ocenjevanju posameznih primerov;

25.   meni, da bi se na področju prevoza ta sklep moral uporabljati samo za nadomestila za javne storitve za pomorske in zračne povezave z otoki ter za zračne in kopenske povezave z izoliranimi naselji, ki so bile odobrene v skladu s pravili sektorja in na katerih letni promet potnikov ne preseže 300 000 potnikov;

V zvezi z osnutkom Direktive o preglednosti

26.   se strinja s Komisijo, da bi se morala merila iz primera Altmark še dodatno razjasniti; ker pa je direktiva o preglednosti del zakonodaje o državnih pomočeh, ki služi oblikovanju prihodnje politike, daje jasno vedeti, da se njen obseg ne sme razširiti na druga vprašanja, ki niso povezana z državno pomočjo; se strinja s Komisijo, da podjetja, ki so jim bila odobrena nadomestila na podlagi meril iz razsodbe Altmark, ne smejo biti izvzeta iz zahteve bo ločenem računovodstvu;

27.   ugotavlja časovni razkorak med izrekom razsodbe v primeru Altmark (julij 2003), predlaganim okvirom in Sklepom (prva polovica leta 2005) ter rokom držav članic za uskladitev z Direktivo o preglednosti (več kot 12 mesecev po njeni objavi v Uradnem listu); od Komisije zahteva pojasnitev v zvezi z določbami, veljavnimi v tem obdobju, in možnimi razkoraki;

Spremembe

28.   poziva Komisijo, da upošteva naslednje spremembe svojega osnutka Sklepa o uporabi člena 86 Pogodbe o državni pomoči v obliki nadomestil za javne storitve, ki so dodeljena nekaterim podjetjem, ki izvajajo storitve splošnega gospodarskega pomena:

Osnutek Sklepa   Spremembe Parlamenta Sprememba 1 Uvodna izjava 2a (novo) (2a) "Podjetje" je treba opredeliti kot vsak subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na pravni status subjekta in način njegovega financiranja. "Javno podjetje" mora ustrezati opredelitvam v Direktivi Komisije 80/723/EGS z dne 25. junija 1980 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji1, __________ UL L 195, 29.7.1980, str. 35. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/52/ES (UL L 193, 29.7.2000, str. 75). Sprememba 2 Člen 1, točka (i) (i) nadomestila za javne storitve, dodeljena podjetjem z letnim prometom pred davkom, vključno z vsemi dejavnostmi, manj kot [.]* v dveh proračunskih letih pred tistim, v katerem so bile dodeljene storitve splošnega gospodarskega pomena **, in z letnimi nadomestili za zadevne storitve v znesku, manjšem od [.]. Zadnji prag se lahko določi z letnim povprečjem, ki je sedanja vrednost nadomestil, dodeljenih med trajanjem pogodbe ali v petih letih. Za kreditne ustanove se prag [.] zamenja s pragom [.] glede na bilančno vsoto; (i) nadomestila za javne storitve, dodeljena podjetjem z letnim prometom pred odmero davka, vključno z vsemi dejavnostmi, znašajo manj kot 50 milijonov EUR tekom dveh proračunskih let pred tistim, v katerem so bile dodeljene storitve splošnega gospodarskega pomena in z letnimi nadomestili za zadevne storitve v znesku, manjšem od 15 milijonov EUR. Zadnji prag se lahko določi z letnim povprečjem, ki je sedanja vrednost nadomestil, dodeljenih med trajanjem pogodbe ali v petih letih. Za kreditne ustanove se prag 50 milijonov EUR zamenja s pragom 800 milijonov EUR glede na bilančno vsoto; Sprememba 3 Člen 1, točka (ii) (ii) nadomestila za javne storitve, dodeljena bolnišnicam, ki izvajajo dejavnosti, ki vključujejo storitve splošnega gospodarskega pomena; (ii) nadomestila za javne storitve, dodeljena bolnišnicam, ki izvajajo dejavnosti, ki vključujejo storitve splošnega gospodarskega pomena, pod pogojem, da država članica Komisiji posreduje podroben opis načina organizacije in financiranja bolnišničnega oddelka v zadevni državi članici, da lahko Komisija oceni skladnost nadomestila s Pogodbo. Zadevna država članica uradno obvesti Komisijo o kakršnih koli spremembah v organizaciji in financiranju tega oddelka. Sprememba 4 Člen 1, točka (iii) (iii) nadomestila za javne storitve, dodeljena socialnim stanovanjskim podjetjem, ki izvajajo dejavnosti, ki vključujejo storitve splošnega gospodarskega pomena; (iii) nadomestila za javne storitve, dodeljena socialnim stanovanjskim podjetjem, ki izvajajo dejavnosti, ki vključujejo storitve splošnega gospodarskega pomena, pod pogojem, da zadevna država članica Evropski komisiji posreduje podroben opis načina organizacije in financiranja ustanove socialne varnosti v zadevni državi članici, da lahko Komisija oceni skladnost nadomestila s Pogodbo. Zadevna država članica obvesti Komisijo o kakršnih koli spremembah v organizaciji in financiranju teh ustanov. Sprememba 5 Člen 1, točka (iv) (iv) na področju prometa velja ta sklep le za nadomestila za javne storitve za pomorske povezave z otoki, dodeljena v skladu s sektorskimi predpisi, po katerih letni promet ne presega 100.000 potnikov. (iv) na področju prometa se ta sklep uporablja le za nadomestila za javne storitve za pomorske in zračne povezave z otoki in za pomorske, zračne in kopenske povezave z oddaljenimi in redko poseljenimi območji, dodeljeni v skladu s sektorskimi predpisi, po katerih letni promet ne presega 300.000 potnikov. Sprememba 6 Člen 1, odstavek 1a (novo) 1a. Ta sklep se uporablja brez poseganja v pravila, določena v členih 81 in 82 Pogodbe. Sprememba 7 Člen 2 Če pomenijo državno pomoč, so nadomestila za javne storitve, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem sklepom, združljiva s skupnim trgom in so oproščena obveznosti predhodne priglasitve, določene v členu 88(3) pogodbe, brez poseganja v obstoj strožjih določb v zvezi z obveznostmi javnih storitev iz sektorske zakonodaje Skupnosti. Če pomenijo državno pomoč, so nadomestila za javne storitve, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem sklepom, združljiva s skupnim trgom in so oproščena obveznosti predhodne priglasitve, določene v členu 88(3) Pogodbe, brez poseganja v obstoj določb v zvezi z obveznostmi javnih storitev iz sektorske zakonodaje Skupnosti. Sprememba 8 Člen 4, uvod {0><}77{>Za koriščenje ugodnosti iz tega sklepa je treba naloge javne službe dodeliti z uradnim aktom, ki je lahko glede na zakonodajo države članice v obliki enega ali več pravnih ali regulatornih instrumentov ali pogodbe.<0} {0><}100{>Akt mora jasno opredeliti zlasti:<0} {0>either by way of a fair and transparent tendering procedure or<}0{>Za koriščenje ugodnosti iz tega sklepa je treba naloge javne službe dodeliti ali s poštenim in preglednim razpisnim postopkom ali z uradnim aktom, ki je lahko glede na zakonodajo države članice v obliki enega ali večih zakonodajnih ali regulatornih instrumentov ali pogodbe.<0} {0><}0{>Akt mora jasno opredeliti zlasti:<0} Sprememba 9 Člen 4, točka (ba) (novo) (ba) potreba javnosti, ki jo zadovolji akt in ki je sicer nezadostno zadovoljena. Sprememba 10 Člen 4, odstavek 1a (novo) Pri opredeljevanju pojma obveznosti javnih storitev in ocenjevanju, ali zadevno podjetje izpolnjuje te obveznosti, se države članice obsežno posvetujejo, s posebnim poudarkom na uporabnikih. Sprememba 11 Člen 4, odstavek 1b (novo) Za koriščenje ugodnosti iz tega sklepa je treba naloge javne službe dodeliti s poštenim in preglednim razpisnim postopkom ali z uradnim aktom, ki lahko ima, odvisno od prava v državi članici, obliko enega ali večih zakonodajnih ali regulatornih instrumentov ali pogodbe. Sprememba 12 Člen 7a (novo) Člen 7a Ta sklep ostaja v veljavi štiri leta od začetka njegove veljavnosti. Podaljšanje sklepa je vključeno v pregled, ki ga bo opravila Komisija na osnovi podatkov, ki jih bodo priskrbele države članice. Ustrezni podatki morajo biti na voljo Evropskemu parlamentu.

29.  Komisijo poziva, da upošteva naslednje spremembe svojega delovnega dokumenta za okvir Skupnosti za državno pomoč v obliki nadomestil za javne storitve:

Delovni dokument Komisije o okviru Skupnosti   Spremembe Parlamenta Sprememba 13 Točka 3a (novo) 3a. Do njegovega začetka veljavnosti se ta okvir uporablja za vse državne pomoči, dodeljene po razsodbi Altman, ki izpolnjujejo pogoje, določene v členih 1 in 2 Sklepa. Državne pomoči, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, se obravnavajo v skladu z ustreznimi krovnimi direktivami, smernicami in mnenji. Sprememba 14 Točka 4 Določbe tega okvira veljajo brez poseganja v strožje specifične določbe o obveznostih javnih služb, ki se vsebovane v sektorski zakonodaji in ukrepih Skupnosti. Ne veljajo za storitve javno radiofuzije, ki jih obravnava sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za področja javne radiofuzije. Določbe tega okvira veljajo brez poseganja v specifične določbe o obveznostih javnih služb, ki se vsebovane v sektorski zakonodaji in ukrepih Skupnosti. Ne veljajo za storitve javno radiofuzije, ki jih obravnava sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za področja javne radiofuzije. Sprememba 15 Točka 7a (novo) 7a. Pojem nadomestila zajema katero koli vrsto pomoči, v obliki denarja ali fizičnih ali človeških virov. Pri oceni o potrebi po nadomestilu je treba upoštevati prednosti, ki izhajajo iz pravnega predpisa ali pravnega statusa upravičenca. Sprememba 16 Točka 8 Sodna praksa kaže, da ob odsotnosti predpisov Skupnosti države članice uporabljajo različno stopnjo preudarnosti glede značilnosti storitev, ki bi jih lahko opredelili kot storitve SGEI. V takšnih okoliščinah je torej naloga Komisije zagotoviti, da se te določbe uporabljajo brez očitnih napak. Iz člena 86(2) je jasno, da so podjetja, ki jim je zaupano izvajanje storitev SGEI podjetja s "posebno nalogo". Sodna praksa kaže, da ob odsotnosti predpisov Skupnosti države članice uporabljajo različno stopnjo preudarnosti glede značilnosti storitev, ki bi jih lahko opredelili kot storitve splošnega gospodarskega pomena. Za opredeljevanje obveznosti javnih storitev in ocenjevanju, ali zadevno podjetje izpolnjuje te obveznosti, se morajo države članice obsežno posvetovati, predvsem z uporabniki. V takšnih okoliščinah je torej naloga Komisije zagotoviti, da se te določbe uporabljajo brez očitnih napak. Iz člena 86(2) je jasno, da so podjetja, ki jim je zaupano izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena, podjetja s "posebno nalogo". Sprememba 17 Točka 8a (novo) 8a. "Podjetje" se razume kot vsak subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na pravni status subjekta in način njegovega financiranja. Pojem "javno podjetje" se razume kot vsako podjetje, na katero ima lahko javna oblast posredno ali neposredno prevladujoč vpliv, prek njegovega lastništva, finančne udeležbe v njem ali pravil, ki urejajo njegovo delovanje, kot je opredeljeno v členu (1)(b) Direktive Komisije 80/723/EGS o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji1. 1 UL L 195, 29.7.1980, str. 35. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/52/ES (UL L 193, 29.7.2000, str. 75). Sprememba 18 Točka 10, uvod {0><}59{>10. Nalogo javne službe se mora dodeliti z uradnim aktom, ki je lahko glede na zakonodajo države članice v obliki enega ali več pravnih ali regulatornih instrumentov ali pogodbe.<0} {0><}0{>Opredeljuje jo lahko tudi več aktov.<0} {0><}0{>Akt ali skupina aktov mora med drugim jasno opredeliti:<0} {0>either by way of a fair and transparent tendering procedure or<}78{>10. Nalogo javne službe se mora dodeliti ali s poštenim in preglednim razpisnim postopkom ali z uradnim aktom, ki je lahko glede na zakonodajo države članice v obliki enega ali večih zakonodajnih ali regulatornih instrumentov ali pogodbe.<0} {0><}100{>Opredeljuje jo lahko tudi več aktov.<0} {0><}100{>Akt ali skupina aktov mora med drugim jasno opredeliti:<0} Sprememba 19 Točka 11a (novo) 11a. Kjer se državna pomoč dodeli za storitve splošnega gospodarskega pomena, je treba podjetja, ki opravljajo take storitve, še vedno izbrati v skladu s poštenim in preglednim razpisom, s katerim se objektivno določi znesek državne pomoči, ali z uradnim aktom, ki lahko ima, odvisno od prava v državi članici, obliko enega ali večih zakonodajnih ali regulatornih instrumentov ali pogodbe. Sprememba 20 Točka 11b (novo) 11b. Javni organi nosijo ves čas edino in glavno odgovornost pri oblikovanju okvira za merila in pogoje za izvajanje storitev, ne glede na pravni status ponudnika storitev in ne glede na to, ali se storitev zagotavlja na osnovi proste konkurence. Sprememba 21 Točka 11c (novo) 11c. Pri opredeljevanju pojma obveznosti javnih storitev in ocenjevanju, ali zadevno podjetje izpolnjuje te obveznosti, se morajo države članice obsežno posvetovati, zlasti s potrošniki. Sprememba 22 Točka 21 Z vsakim nadomestilom, ki je večje, kot je potrebno, se lahko financira druga storitev splošnega gospodarskega pomena, ki jo opravlja isto podjetje, vendar pa mora biti takšen prenos prikazan v računih podjetja. Z vsakim nadomestilom, ki je večje, kot je potrebno, se lahko financira druga storitev splošnega gospodarskega pomena, ki jo opravlja isto podjetje, vendar pa mora biti takšen prenos prikazan v računih podjetja ter se mora izvajati v skladu s predpisi in načeli, določenimi v tem okviru. Države članice zagotovijo, da se ti prenosi primerno nadzorujejo. Uporabljajo se pravila o preglednosti, določena v Direktivi 80/723/EGS. Sprememba 23 Točka 22 V primerih, ko nadomestilo prejema javno podjetje, lahko država kot delničar vsako nadomestilo, ki je večje, kot je potrebno, vloži v to podjetje, če so izpolnjeni pogoji za zasebnega vlagatelja. Vendar pa je treba takšne prenose izvesti v skladu z običajnimi poslovnimi postopki, tj. v obliki povečanja kapitala ali dodeljevanja posojil, in v skladu z ustreznimi nacionalnimi predpisi, zlasti na poslovnem in davčnem področju. Ta postopek mora biti jasno opredeljen v bilanci stanja podjetja prejemnika in mora biti rezultat uradne odločbe javnih organov oblasti. Ta odločba mora natančno opredeliti uporabo finančnega prenosa. Če pa finančna investicija države ni v skladu z merili zasebnega vlagatelja, je treba to sporočiti Komisiji v skladu s členom 88(3) Pogodbe. V primerih, ko nadomestilo prejema podjetje, ne glede na pravno obliko, lahko država kot delničar vsako nadomestilo, ki je večje, kot je potrebno, vloži v to podjetje, če so izpolnjeni pogoji za zasebnega vlagatelja. Vendar pa je treba takšne prenose izvesti v skladu z običajnimi poslovnimi postopki, tj. v obliki povečanja kapitala ali dodeljevanja posojil, in v skladu z ustreznimi nacionalnimi predpisi, zlasti na poslovnem in davčnem področju. Ta postopek mora biti jasno opredeljen v bilanci stanja podjetja prejemnika in mora biti rezultat uradne odločbe javnih organov oblasti. Ta odločba mora natančno opredeliti uporabo finančnega prenosa. Če pa finančna investicija države ni v skladu z merili zasebnega vlagatelja, je treba to sporočiti Komisiji v skladu s členom 88(3) Pogodbe. Sprememba 24 Točka 24 Ta okvir se uporablja od dneva objave v Uradnem listu Evropske unije. Veljati preneha 31. decembra 2007. Komisija lahko po posvetovanju z državami članicami zaradi pomembnih razlogov v zvezi z razvojem skupnega trga ta okvir spremeni do 31. decembra 2007. Ta okvir se uporablja od dneva objave v Uradnem listu Evropske unije. Rok veljavnosti se izteče štiri leta po začetku njegove veljavnosti. Komisija lahko po posvetovanju z državami članicami zaradi pomembnih razlogov v zvezi z razvojem skupnega trga ta okvir spremeni pred datuma izteka veljavnosti. Obnovitev okvira je predmet presoje, vključno z obsežno presojo učinkov, temelječo na dejanskih podatkih in obširnem posvetovanju, ki jih izvede Komisija na podlagi podatkov, ki ji jih posredujejo države članice. Ustrezni podatki bodo na voljo Evropskemu parlamentu.

30.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 14, 19.1.1998, str. 74. (2) UL C 59, 23.2.2001, str. 238. (3) UL C 140 E, 13.6.2002, str. 153. (4) UL C 92 E, 16.4.2004, str. 294. (5) UL L 10, 13.1.2001, str. 30. (6) http://europa.eu.int/growthandjobs/group/index_en.htm. (7) Primer C-280/00, Altmark Trans GmbH in Regierungspräsidium Magdeburg proti Nahverkehrsgesellschaft Altmark GmbH, in Oberbundesanwalt beim Bundesverwaltungsgericht [2003] ECR I-7747. (8) UL L 195, 29.7.1980, str. 35.