Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2004 o strateških političnih usmeritvah Barrosove Komisije(1),

–   ob upoštevanju trenutnega okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Komisijo, ki ga je potrdila parlamentarna konferenca predsednikov dne 29. junija 2000,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o svojem zakonodajnem načrtu in delovnem programu za leto 2005 (KOM(2005)0015) ter obveznosti o zakonodajnem programu Komisije, ki jih je pred Parlamentom 26. januarja 2005 sprejel predsednik Komisije g. Barroso,

–   ob upoštevanju členov 33 in 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ker je letni zakonodajni načrt nepogrešljivo orodje za nemoteno delovanje evropskih institucij in, ker bo uvedba večletnega strateškega programa še bolj osredotočila pozornost na določanje političnih ciljev Unije,

B.   ker so tesnejša koordinacija med institucijami Unije in večja sposobnost Evropskega sveta za zagotovitev zanesljivejšega političnega vodstva v zadevah Unije potrebni predpogoji za uspešno izpolnjevanje nalog s strani EU,

C.   ker daje Komisija največjo prednost povečevanju evropske blaginje s pomočjo krepitve konkurenčnosti, modernizacije evropskega gospodarstva in strukturnih reform, ter zagovarja pogled, ki v povečanju investicij v znanje in človeški kapital vidi gonilno silo trajnostne rasti, ustvarjanja delovnih mest in blaginje zaradi česar je to ključni predpogoji, da Evropa lahko uspešno sledi visoko zastavljenim okoljskim in socialnim ciljem,

D.   ker cilji gospodarske rasti, ustvarjanja delovnih mest in socialne pravičnosti ne bodo doseženi, če Unija ne bo okrepila integracije in izboljšala kakovosti zakonodajnega, regulatornega in upravnega delovanja,

E.   ob upoštevanju osrednjega pomena, ki ga Komisija pripisuje povečevanju varnosti evropskih državljanov s pomočjo krepitve prizadevanj za boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, kakor tudi s poudarjanjem potrebe po skupnem pristopu na področju azilne politike in priseljevanja ter izboljšanju upravljanja zunanjih meja,

F.   ker daje Komisija močan poudarek na izboljšanje kakovosti življenja evropskih državljanov in na vzpostavitev čistejšega okolja in bolj zdrave prihodnosti Evrope,

G.   ker si razširjena Evropa prizadeva igrati odločilnejšo vodilno vlogo v svetu in prevzeti večjo odgovornost na svetovni ravni ob uporabi moči EU za načrtovanje stabilnosti ter spodbujanje demokracije in človekovih pravic, s posebnim poudarkom na sosednjih državah ob istočasnem spodbujanju razvoja, zlasti v Afriki, in razširjanja proste trgovine po celem svetu,

H.   ob upoštevanju velikega pomena, ki se pripisuje krepitvi večstranskih in dvostranskih odnosov na splošno, in še zlasti razvoju pristnega in obnovljenega "čezatlantskega partnerstva",

I.   ker Unija potrebuje finančna sredstva, sorazmerna z razsežnostjo njenih socialnih, gospodarskih in političnih ambicij,

Bolj konkurenčna in povezana Evropa

1.   pozdravlja osrednji pomen, ki je pripisan izvajanju lizbonske strategije kot sredstva za razvijanje konkurenčnosti v Evropski uniji in podpira predlagane ukrepe, tako v tem sporočilu kot v vmesni oceni lizbonske strategije, da bi poskusili zagotoviti usmeritev postopka na manjše število dodatnih ciljev in upoštevanje natančnega časovnega razporeda za uresničevanje svojih ciljev v naslednjih petih letih;

2.   ponovno vabi Komisijo, da sprejme isti časovni razpored za pregled strategije trajnostnega razvoja EU, ker verjame, da je okoljska politika gospodarska priložnost zlasti, če upoštevamo njene učinke na industrijske inovacije;

3.   poudarja pomen izvajanja lizbonskih ukrepov s strani držav članic in regij, v skladu z načelom subsidiarnosti, skupaj z delovanjem na ravni EU;

4.   vztraja, da morajo biti vse nove zakonodajne pobude spremljane s strogimi presojami finančnih, regulativnih in okoljskih ukrepov;

Enotni trg

5.   ponovno izraža svoje prepričanje, da bi morali v okviru agende konkurenčnosti EU biti vidni posebni ukrepi za dokončno vzpostavitev enotnega trga, predvsem na področju energije, prevoza, telekomunikacij ter finančnih in drugih storitev;

6.   poziva Komisijo, da pregleda svoj predlog direktive o patentih računalniških programov v skladu z odločitvama parlamentarnega Odbora za pravne zadeve z dne 2. februarja 2005 in Konference predsednikov z dne 17. februarja 2005 in predloži zakonodajne predloge za integrirani sistem splošnih patentov;

7.   od Komisije pričakuje, da bo v prihodnjih mesecih ukrepala proti državam članicam, ki so bile neuspešne pri izvajanju zakonodaje EU, namenjene liberalizaciji trgov, zlasti na področju energije in telekomunikacij;

Finančne storitve

8.   zlasti podpira sprejetje zahtevanih direktiv na področju finančnih storitev in vztraja, da se mora Komisija osredotočiti na zagotovitev sprejetja ukrepov, ki so že v postopku sprejemanja, ter se izogibati vlaganju novih predlogov, če le-ti niso zadostno utemeljeni in ocenjeni;

9.   poziva Komisijo, da zagotovi učinkovito delovanje procesa Lamfalussy na vseh ravneh; priporoča, da se nameni večja politična pozornost izvajanju in uporabi obstoječe zakonodaje na področju finančnih storitev;

Upravljanje družb ter pogodbeno pravo

10.   pozdravlja vse pobude za izboljšanje poslovnega okolja v zvezi s podjetništvom in upravljanjem družb s ciljem spodbuditi učinkovitost in konkurenčnost poslov ter krepitev tako pravic delničarjev kot zaščite tretjih strank; poziva k pobudam za delovanje v smeri približevanja civilnega in gospodarskega prava;

11.   poudarja pomen povečanja stopnje doslednosti na področju pogodbenega prava; poziva Komisijo, da nadaljuje s svojimi prizadevanji za večjo skladnost med različnimi instrumenti pogodbenega prava, med drugim preko sprejetja skupnega referenčnega okvira; poziva Komisijo, da v te dejavnosti popolnoma vključi Parlament;

Raziskave in razvoj

12.   pozdravlja veliko prednost, ki je bila dana krepitvi prizadevanj Unije za raziskave in razvoj, nenazadnje preko ustanovitve Evropskega raziskovalnega sveta, in pozdravlja poudarek pomena sedmega okvirnega raziskovalnega programa z vidika doprinosa k lizbonskemu cilju razvijanja gospodarstva osnovanega na znanju; v tem pogledu poziva Komisijo, da predstavi predlog, ki bi priskrbel konkretno podporo za osnovno in inovacijsko raziskovanje - s poudarkom na posebnih inovacijah, kot so vodikove celice, sončna energija, biotehnologija, vesoljska tehnologija in čistejši avtomobili - kakor tudi podvojitev finančne podpore (v razmerju do BDP EU s 25 članicami, v primerjavi z BDP EU s 15 članicami v okviru šestega programa);

Politika konkurence

13.   verjame, da sta močna politika konkurence in učinkovita krepitev pravil izjemno pomembna za izboljšanje konkurenčnosti; zato poziva Komisijo, da zagotovi, da se v prihodnjih letih ohrani politiko konkurence, ki razpolaga s primernimi sredstvi in je močna, ter pri tem neodvisna od držav članic; pozdravlja zagon Komisije pri spodbujanju konkurenčnih praks na številnih področjih, ob začenjanju postopka, ki je namenjen krepitvi zasebnega izvajanja pravil EU o konkurenci, preko izboljšanja sodnih postopkov za škodo, povzročeno zaradi kršitev;

14.   podpira splošni politični cilj Komisije za zagotavljanje manjše, ampak bolje usmerjene državne pomoči, kakor tudi njen namen vzpostavitve širšega razmišljanja glede politike državnih pomoči v prihodnje, vendar poudarja, da ne sme biti razlikovanja med državami članicami pri izvajanju takšne politike ter, da je treba spremembe, ki jih povzročijo zgolj statistični vplivi, obravnavati pošteno;

Pakt stabilnosti in rasti

15.   poziva Komisijo, da z namenom zagotavljanja pravilnega upravljanja s financami zagotovi zaščito osnovne strukture pakta stabilnosti in rasti pred vsemi predlaganimi reformami, zlasti sklicevanje na obstoječi triodstotni primanjkljaj, ter da posveti več pozornosti stališču držav članic do javnega dolga ter izboljšanemu nadzoru nacionalnega gospodarskega delovanja in napovedi, skupaj s predvidevanjem možnosti za določeno prožnost za države z nizkim razmerjem dolga v času močne recesije, če to spodbuja dobro obnašanje v času rasti in podpira splošno strukturno reformo;

16.   meni, da mora predvsem investiranje imeti glavno vlogo pri posodabljanju Evrope in da se je treba dogovoriti o skupni akciji za ponovni začetek javnega in zasebnega investiranja, vendar ob prizadevanju za takšna investiranja, ki bodo uspešno sledila Lizbonski strategiji: raziskave in inovacije, nove infrastrukture, ekonomija znanja, izobraževanje in strokovno usposabljanje, visoko kakovostne javne in socialne službe ter investiranje v evropsko industrijsko politiko, še posebej v nove in dinamične sektorje, kot sta nanotehnologija in biotehnologija;

Kohezijska politika

17.   poudarja pomen kohezijske politike, ne samo kot temeljno načelo pogodb in kot element solidarnosti EU, ampak tudi kot dodatno orodje za doseganje lizbonskih ciljev; zlasti meni, da bo vlaganje v vseevropska omrežja, informacijsko družbo, človeške vire, tehnologijo, inovacije in razvoj malih in srednje velikih podjetij povečalo konkurenčnost, omogočilo ustvarjanje delovnih mest, ter tako prispevalo h gospodarski in socialni koheziji po vsej EU;

18.   pozdravlja namen Komisije, da predstavi svoje strateške smernice za kohezijsko politiko, ter jo poziva, naj ob tem uporablja pravno podlago za popolno sodelovanje Parlamenta v postopku odločanja; ravno tako pozdravlja pravočasno predstavitev uredb Komisije o kohezijski politiki za obdobje 2007-2013, poudarja, da je pravočasen začetek različnih kohezijskih programov odvisen od tekočega sprejemanja teh uredb v Svetu;

Vseevropska omrežja

19.   podpira Komisijo pri njenih prizadevanjih, da bi prepričala države članice, da bi - za dokončno vzpostavitev enotnega trga, spodbujanja kohezije in oblikovanja bolj učinkovitih povezav znotraj razširjene EU - morali prednostni projekti vseevropskih omrežji biti načrtovani in financirani na podlagi podpore tako iz proračuna EU in, kjer je to mogoče, preko javno-zasebnega partnerstva, ter da mora biti njihova izgradnja izpeljana kar se da hitro; verjame, da je treba hkrati koristiti tudi sredstva Evropske investicijske banke in strukturni finančni instrument;

Izboljšati kakovost življenja Evrope
Okolje

20.   poudarja, da bo učinkovito izvajanje tako načrta EU za ohranitev biotske raznovrstnosti kakor tudi strategije trajnostne rabe naravnih virov, zahtevalo primerna finančna sredstva, vključno za mrežo Natura 2000;

21.   poziva Komisijo, naj sodeluje s Parlamentom pri iskanju uravnotežene rešitve za opredelitev delujočega okvira za registracijo, presojo in avtorizacijo kemikalij (program "REACH"), okvira, ki bo zmanjšal vpliv na konkurenčnost in hkrati zaščitil okolje, ter bo temeljil na politiki opredelitve prednosti, analizi tveganj, načelu "ena snov, ena registracija", kakor tudi na opustitvi testiranja na živalih; pozdravlja zavezo Komisije svojemu predlogu REACH in upoštevanju rednega postopka soodločanja, kar pomeni, da bo počakala s spremembami svojih predlogov, dokler Parlament ne konča s prvo obravnavo;

22.   zahteva, da Komisija pred julijem 2005 predloži okvirni zakonodajni predlog o odpadkih, ki ima za cilj izboljšanje skladnosti ravnanja z odpadki, zlasti kar se tiče sodne prakse Evropskega sodišča;

23.   verjame, da je treba pravila, ki urejajo zdravje in dobrobit živali dopolniti, da bodo tako odražala nove znanstvene dosežke;

Trajnostni in inovativni viri energije

24.   vztraja na dejstvu, da je treba zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv s pomočjo mešanice tako obnovljivih kot inovativnih virov energije, kot so vodik, realistična jedrska politika in zmanjšanje porabe;

Kmetijstvo, ribištvo, razvoj podeželja in turizem

25.   pozdravlja zavezanost Komisije k izvajajoči se reformi Skupne kmetijske politike (SKP); zahteva, da Komisija zagotovi, da izvajanje reform SKP v letu 2005 ne bo pripeljalo do izkrivljanja konkurence med kmetovalci držav članic, ter da se bomo izognili ponovni nacionalizaciji SKP;

26.   ponovno izraža prepričanje, da akcijski načrt Komisije za ekološko hrano in kmetovanje - kot okvir za trajnostno kmetovanje in možno alternativo bolj tradicionalnim metodam - predstavlja ključni element politike razvoja podeželja in mu je zato potrebno nameniti posebno mesto v strateških smernicah EU za razvoj podeželja;

27.   poziva Komisijo, naj stališče Parlamenta polno upošteva pri pripravi zakonodajnih predlogov za reformo sladkornega sektorja za ohranitev proizvodnje sladkorja v EU, hkrati pa ublaži posledice, ki jih bo reforma imela za trgovinske partnerje v državah v razvoju; od Komisije pričakuje, da bo Parlament nemudoma in podrobno obvestila o tem, kako bo odločitev STO, ki se pričakuje v aprilu 2005, vplivala na reformne predloge;

28.   ob upoštevanju bistvenega pomena, ki ga ima ribištvo za gospodarstvo številnih regij v Evropi, obžaluje dejstvo, da v letnem zakonodajnem in delovnem programu ni nikakršnih predlogov v zvezi s skupno ribiško politiko; ugotavlja, da so številne zadeve - kot npr. podaljšanje sporazumov o ribolovu, tehnični ukrepi za upravljanje ribolova Skupnosti in novi načrti za obnovitev ogroženih ribolovnih vrst - še nerešene;

29.   pričakuje, da bo Komisija nadaljevala s procesom reforme skupne ribiške politike in to na način, ki bo omogočal časovno ustrezno, polno in uspešno izvedbo reforme;

30.   izraža obžalovanje nad tem, da Komisija predlaga le redke pobude s področja turizma; poziva Komisijo, naj razmisli o pripravi dodatnih ukrepov za spodbujanje tega, za zaposlitvene možnosti zelo pomembnega, sektorja;

Demografski trendi

31.   pozdravlja napovedano zeleno knjigo o demografskih trendih v EU in konkretne ukrepe kot njeno nadgradnjo, ki naj bi znotraj skladne celote nakazali konkretne smernice za ustrezno odzivanje na številne izzive, povezane s staranjem prebivalstva; pričakuje, da bo zelena knjiga predstavila različne načine zagotavljanja kar največje kakovosti življenja za ostarele, hkrati pa ponudila odgovor na vprašanje, kako zagotoviti trajnostni sistem pokojninskega in zdravstvenega sistema, ki bo vključeval tudi izdatke za dolgotrajno zdravstveno oskrbo; poudarja nujno potrebo po tem, da se posebna pozornost nameni raziskavam in iskanju rešitev zdravstvenih vprašanjih, povezanih s starostjo (kot so degenerativne bolezni živčnega sistema, artritis in težave s premikanjem);

32.   poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami prvenstveno deluje na področju povečanja deleža ljudi, starih nad 55 let, ki so še delovno aktivni preko pozitivnih spodbujevalnih ukrepov, dviga zahtevane starosti za upokojitev in/ali ponovne ocene sistemov zgodnjega upokojevanja, da bi tako zagotovila trajnost pokojninskih sistemov; meni, da je v interesu družbe izhajati iz izkušenj in prispevka starejših generacij k splošni dobrobiti vseh;

33.   izraža prepričanje, da je istočasno potrebno nameniti večji poudarek vzpostavitvi "otrokom prijaznega" okolja bodisi z davčnimi spodbudami, boljšimi zmogljivostmi s področja otroškega varstva bodisi s prožnejšo organizacijo delovnega časa, ki naj omogoči lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja;

Socialna politika

34.   ponovno izraža mnenje, da je trdna in živahna socialna dimenzija pomemben sestavni del uspešnega in dinamičnega gospodarstva in da ukrepi, ki prinašajo ustrezno ravnotežje med konkurenčnimi potrebami na delovnem mestu, lahko bistveno prispevajo k gospodarskemu uspehu;

35.   pričakuje, da bo novi načrt Komisija o socialni politiki za obdobje 2006-2010 temeljil predvsem na sposobnosti EU in vlad držav članic, da izvedejo obstoječe dogovorjene cilje EU, vključno z višjo stopnjo zaposlovanja, bolj prožnimi delovnimi pogoji in lažjim usklajevanjem družinskega in poklicnega življenja;

Politika s področja izobraževanja, kulture in mladih

36.   poudarja potrebo Unije, da zagotovi ustrezna in zadostna finančna sredstva EU za naslednjo generacijo programov s področja izobraževanja, kulture, mladih in medijev, kar je pogoj za dejansko izvedbo ambicioznih ciljev. vseeno izraža obžalovanje nad dejstvom, da letos ni predvidenih nobenih večjih pobud na področju izobraževanja in kulture, čeprav ti dve področji v enaki meri kot lizbonska strategija igrata osrednjo vlogo pri evropski integraciji;

37.   sprejema namero Komisije, da objavi sporočila o politiki o mladih, s katerim naj bi bila ta veja politike deležna bolj celostnega pristopa in bi postopno vodila k vzpostavitvi "evropskega pakta" na tem področju; meni, da bi sporočilo moralo biti objavljeno hkrati z zeleno knjigo o demografskih trendih;

38.   poudarja nujno potrebo po pospešitvi vzajemnega priznavanja srednješolskih kvalifikacij in univerzitetnih diplom kot tudi potrebo po spodbujanju večje mobilnosti mladih, kar bi jim omogočalo pridobivanje izkušenj v tujini, lažje prehajanje z enega izobraževalnega področja na drugega in prestopanje med različnimi poklicnimi potmi;

Enakost spolov

39.   od Komisije pričakuje, da bo v okviru napovedanega sporočilo o "pristopu politike za odpravo diskriminacije" natančno opredelila, na kakšen način se namerava v prihodnjih letih spopasti z vprašanjem razlike med spoloma na področju osebnih dohodkov;

Varnejša Evropa za državljane
Območje svobode, varnosti in pravice

40.   poudarja potrebo po utrditvi napredka, doseženega na poti oblikovanja območja svobode, varnosti in pravice na osnovi določil programa iz Tampereja in poudarja pomen, ki ga je na tem področju potrebno nameniti nadgradnji haaškega programa, pri čemer je treba najti ravnotežje med povečano varnostjo državljanov in ustrezno zaščito njihovih temeljnih pravic; zaradi zagotavljanja skladnosti nadaljnjih korakov na tem področju poziva k ustrezni oceni že sprejetih ukrepov;

Terorizem in organizirani kriminal

41.   meni, da je domači in mednarodni boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu - in strukturam, ki ju vzdržujejo - izjemnega pomena za izgradnjo varnejše Evrope za naše državljane, in da bi morala Komisija nadaljevati z obravnavo tega vprašanja na osnovi jasnejših skupnih opredelitev nekaterih resnih kaznivih dejanj s čezmejnimi razsežnostmi (zlasti terorizma, trgovine z drogami in ljudmi, pranja denarja in kibernetske kriminalitete), po potrebi pa jih dopolniti še z minimalnimi pravili glede kaznovanja; v tej luči pozdravlja načrte Komisije o predložitvi nove pobude o raziskavah na področju varnosti;

Politika na področju meja, azila, priseljevanja in vizumov

42.   pozdravlja poudarek, namenjen vzpostavitvi skupnega pristopa k vprašanjem nadzora na mejah, azilne politike in priseljevanja, še posebej pa izpostavlja stalno potrebo po krepitvi varnosti zunanjih meja EU, skladnejših in bolj doslednih pravilih s področja vizumov, pa tudi učinkovitem partnerstvu s tretjimi državami za omejevanje nezakonitega priseljevanja pri njegovem izvoru;

43.   poziva Komisijo, naj okrepi skupno vizumsko politiko in poveča varnost potovalnih dokumentov, v katere naj bodo vključeni biometrični podatki, naj po sprejetju v Svetu nadzoruje učinkovito izvajanje sistema VIS (vizumski informacijski sistem) in pospeši oblikovanje in razvoj SIS II (schengenskega informacijskega sistema); v tem pogledu vztraja pri potrebi po zakonodaji na ravni EU s področja varovanja podatkov; meni, da bi morala Komisija nemudoma predložiti okvirni sklep o varstvu podatkov, ki v okviru tretjega stebra zagotavlja enako raven varovanja kot v okviru prvega stebra;

44.   nadalje poziva nacionalne vlade, naj druge države članice obvestijo, če nameravajo sprejeti obsežnejše enostranske pobude v zvezi s priseljevanjem;

45.   izraža prepričanje, da bo novi akcijski načrt o drogah zagotovil boljši okvir za spopadanje s problemom odvisnosti od drog in trgovino z njimi znotraj Unije, in pričakuje, da se bo program osredotočil na najboljšo prasko in sledil že preverjenim pristopom;

46.   poziva Komisijo, naj predlaga ustrezno EU pravno osnovo za Europol, kar bi okrepilo njegovo prihodnjo vlogo in zagotavlja njegovo učinkovitost; poudarja potrebo po krepitvi zaupanja v pravosodne sisteme držav članic, temelječem na načelu vzajemnega priznavanja, minimalnih standardov in jamstev pravic vseh udeleženih;

47.   spremlja pobudo o preoblikovanju Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije (EUMC) v evropsko agencijo za temeljne pravice, čeprav izraža zaskrbljenost nad možnim podvajanjem v primerjavi z drugimi organizacijami za človekove pravice;

Varnost prometa

48.   pozdravlja politične cilje Komisije v zvezi s prometnim sektorjem, ki posebni poudarek namenjajo izboljšani varnosti v morskem, zračnem in cestnem prometu na sploh, še posebej pa varnosti znotraj vseevropskega prometnega omrežja; ta vidik mora biti dopolnjen še zlasti v okviru tretjega paketa o pomorski varnosti;

49.   poziva Komisijo, naj pri pripravi vmesne ocene skrbno preveri, če se izpolnjujejo zastavljeni cilji iz bele knjige ali pa so potrebne prilagoditve;

Zdravje in preprečevanje nesreč

50.   poziva Komisijo, naj naredi vse potrebno za to, da bo Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni v čim krajšem času polno operativen in učinkovit, zlasti glede na nevarnost nalezljivih bolezni, možnosti izbruha epidemije gripe in hitrega porasta bolezni, odpornih proti številnim zdravilom, zlasti AIDS in tuberkuloza;

51.   poudarja, da je nujno potrebno zagotoviti mehanizme zgodnjega opozarjanja in takojšnjega odziva ter dolgoročno preventivo, kar bo državljanom prineslo ustrezno zaščito, ki bo temeljila na zmanjšani nevarnosti naravnih nesreč in okoljskih ali zdravstvenih kriznih razmer;

52.   poudarja, da mora Komisija zagotoviti ustrezno nadgradnjo sporočila na temo evropskega programa o prehrani in zdravju, in sicer s konkretnimi ukrepi za boj proti debelosti, slabemu načinu prehranjevanja, premajhni telesni aktivnosti ter zlorabi drog in alkohola, kar vodi v sladkorno bolezen in zdravstvene težave;

53.   poziva Komisijo, naj v okviru 7. okvirnega raziskovalnega programa velik poudarek nameni pospešenemu raziskovanju novih/alternativnih načinov zdravljenja za boj proti HIV/AIDS;

54.   poziva Komisijo, naj predlaga, države članice pa sprejmejo, odločitev o časovnem razporedu priprave skladne politike o mobilnosti bolnikov, katere cilj naj bi bil opredelitev jasnih pravil o povračilu stroškov zdravljenja v državi članici, v kateri bolnik sicer ni zavarovan;

Varstvo potrošnikov

55.   poudarja pomen jasnih, preprostih in ustreznih pravil tako za potrošnike kot proizvajalce na enotnem trgu in s tem v zvezi posebej predlaga nadaljnjo poenostavitev pravil za sklepanje čezmejnih pogodb; v tem okviru izraža prepričanje, da bi morala zakonodaja s področja zaščite potrošnika načeloma temeljiti na novem pristopu minimalnih standardov in vzajemnega priznavanja;

56.   meni, da ni ustrezno, da bi po preteku sedanje strategije o varstvu potrošnikov in programa za javno zdravje (leta 2007 in 2008) v okviru iste strategije združili tako potrošniško kot zdravstveno politiko; čeprav morata obe politiki slediti istim političnim smernicam, pa vseeno trdno verjame, da potrebujeta vsaka svojo strategijo in sredstva;

Močnejša Evropa v varnejšem svetu
Širitev

57.   izraža pričakovanje nad vztrajnim in odločnim oblikovanjem skupne zunanje, varnostne in obrambne politike Unije, ki bo evropske vrednote razširila na svetovno prizorišče in ščitila skupni interes EU v mednarodnih zadevah; namenja velik poudarek potrebi po hitri dosegi sporazuma glede vzpostavitve službe za skupno zunanje ukrepanje, ki bo ščitila posebne pravice Komisije in Parlamenta, vključevala nacionalne diplomacije in ministru za zunanje zadeve Unije posredovala vire, podatke in instrumente, potrebne za njegovo učinkovito delo;

58.   prosi, da v prihodnjih mesecih Komisija natančno obvešča Parlament o napredku pri pripravah pristopnih pogajanj s Hrvaško in Turčijo;

59.   izraža prepričanje, da je ob začetku aktivne faze pogajanj s Hrvaško (na osnovi mandata, ki ga bo Komisija kmalu sporočila) potrebno nadaljevati in razširiti stabilizacijsko-pridružitveni proces kot politični temelj za odnose z zahodnim Balkanom;

Sosedska politika

60.   izpostavlja veliko pozornost, ki jo pripisuje izvajanju celovite sosedske politike, katere cilj je razvijanje območja demokracije, stabilnosti in blaginje v državah, ki na Unijo mejijo na jugu in vzhodu; poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju s Parlamentom ponovno pregleda koncept te politike s ciljem omogočanja nadaljnjega razlikovanja med različnimi zemljepisnimi območji in državami;

61.   meni, da je posebej pomembno v tem kontekstu (i) razviti močno novo vzhodno dimenzijo sosedske politike in nadaljevati s pošiljanjem pozitivnih signalov Ukrajini in drugim državam ko le-te vzpostavljajo močno in delujočo demokracijo; in (ii) okrepiti in poglobiti obstoječi evro-sredozemski dialog in z njim povezane ukrepe ter še posebej zagotoviti nov zagon Barcelonskemu procesu v okviru letošnje 10. obletnice konference ter v ta namen analizirati in po možnosti nadaljevati s ponovno oceno tega procesa, da bi zagotovili večjo učinkovitost sistema;

62.   poziva, še posebej Komisijo, da predlaga in Svet, da obravnava, nadaljnjo nadgradnjo odnosov med EU in Ukrajino, in sicer z načrtovanjem drugih oblik povezovanja, ki bi dal jasno evropsko perspektivo državi ter na ta način izpolnil pričakovanja in upe, ki jih je vzbudila oranžna revolucija;

63.   ponovno opozarja, da mora EU nemudoma razviti skupno sosedsko politiko, da bi svojim sosedom pomagala doseči liberalno demokracijo, pravno državo in spoštovanje človekovih pravic ter visoko raven socialnega, ekonomskega in okoljskega razvoja;

64.   meni, da je treba storiti vse za ponovno združitev Cipra; poziva Komisijo, da okrepi medskupnostne projekte ter tako spodbudi začetek pogajanj;

Dvostranski odnosi

65.   pripisuje veliko pomembnost nadaljnjemu razvoju dvostranskih odnosov EU s posodobitvijo sporazumov s tretjimi državami, kjer je to primerno; zatorej ugotavlja pomembnost krepitve odnosov z vzhodnimi in sredozemskimi državami, še posebej z izboljšanim strukturnim dialogom v okviru parlamentarne skupščine članic Euromeda;

66.   ponovno poudarja svoje pozive h krepitvi odnosov med EU in ZDA in sicer tako, da obstoječo Novo čezatlantsko agendo nadomesti pravo "čezatlantsko partnerstvo", ki ga podpira zaveza, da bodo do leta 2015 odstranjene preostale ovire za trgovino in vlaganja; opozarja, da je iskren in trajen dialog naravni temelj za oblikovanje čezatlantskih odnosov ter da ustrezno sredstvo za dosego tega predstavlja čezatlantski dialog zakonodajalcev (TLD); ugotavlja stalno potrebo, da EU in ZDA skleneta čezatlantski letalski sporazum tudi kot primer razvijanja prave zunanje prometne politike;

67.   se je seznanil z namero Komisije, da ponovno oceni strategijo odnosov z Latinsko Ameriko ter prične z novim pristopom do dvostranskih odnosov in v zvezi s tem poudarja potrebo po ponovni oživitvi koncepta "Bi-kontinetalnega povezovanja" za odnose med dvema kontinetoma;

68.   je prepričan, da dokler Kitajska ne pokaže bistvenega napredka na področju varovanja človekovih pravic, EU ne bi smela razmišljati o ukinitvi embarga na prodajo orožja Kitajski, ki ga je uvedla leta 1989; zahteva, da Komisija uradno nasprotuje takšnemu koraku, ko o tem razpravlja Svet;

Regionalna vprašanja

69.   poziva Komisijo in države članice, da izkoristijo možnost za mir na Bližnjem vzhodu, ki jo omogoča podpis deklaracije o premirju v Sharm el Sheikhu, ter v okviru kvarteta zagotovijo jasen in uravnotežen prispevek k procesu iskanja trajnega miru med Izraelom in demokratično Palestinsko državo, da bosta ti dve državi lahko živeli druga ob drugi v miru in varnosti na osnovi celovite rešitve bližnjevzhodnega vprašanja, kot je določeno v časovnem načrtu pogajanj;

70.   pozdravlja pozitivno vlogo EU pri obnovi Iraka in naporih, da bi Iranu preprečili razvoj jedrskega orožja;

Razvojna politika

71.   izraža veliko zaskrbljenost nad dejstvom, da pet let po tem, ko je OZN sprejel razvojne cilje tisočletja, podsaharska Afrika še ni izpolnila nobenega od osmih ciljev in tudi ne kaže, da se bo to zgodilo do zastavljenega datuma, to je do leta 2015; poudarja, da bodo za številne najmanj razvite države, zlasti v podsaharski Afriki, razvojni cilji tisočletja ostali nedosegljivi, če mednarodna skupnost ne bo drastično povečala tako kakovosti kot obsega razvojne pomoči;

72.   podpira posebno pozornost, ki jo Komisija namenja Afriki, in njeno namero, da pripravi "Strategijo za Afriko", ki bo odražala specifične potrebe kontinenta in še posebej potrebe podsaharske Afrike, da bi na ta način tej regiji omogočila napredek pri izpolnjevanju razvojnih ciljev tisočletja;

73.   poziva institucije EU, da prevzamejo vodilno vlogo pri hitrem izvajanju izsledkov poročila OZN o doseganju ciljev tisočletja z naslovom "Vlaganje v razvoj: praktični načrt za doseganje razvojnih ciljev tisočletja";

74.   pozdravlja zavezo k večstranskim odnosom na splošno in še posebej z Združenimi narodi, vendar opozarja pred tem, da bi počasnost mednarodnega sodelovanja vplivala na hitrost naših lastnih pobud za preprečitev globalnega segrevanja, revščine in bolezni;

Mednarodni ukrepi glede okolja in trajnostnega razvoja

75.   poziva Komisijo, da podvzame praktične ukrepe za ustanovitev "Evropske diplomacije za okolje in trajnostni razvoj" ter predloži posebno strategijo za to področje;

76.   podpira cilj Komisije, da ta ohrani vodilno vlogo pri gradnji močne koalicije za prihodnje mednarodne obveznosti po Kjotu, t.j. po letu 2012, saj obravnava klimatske spremembe nudi tudi priložnosti in spodbude za inovacije, ki so v skladu z lizbonskimi cilji; poudarja, da je treba oblikovalcem gospodarske politike dati priložnost, da vključijo določene logične kazalce možne situacije po letu 2012 v prihodnje gospodarsko načrtovanje ter da se ZDA spodbudi, da predstavi lastne predloge;

Trgovinska politika

77.   obravnava mednarodno trgovinsko politiko kot ključni element pri spodbujanju konkurenčnosti in rasti tako znotraj Unije kot v državah v razvoju; poudarja pomembnost multilateralnega pristopa h trgovinski politiki in uspešnega zaključka razvojne agende iz Dohe decembra 2005; obravnava dvostranske trgovinske sporazume kot uporabno sredstvo za krepitev trgovinskih povezav s specifičnimi partnerji, če ti sporazumi ne ovirajo sistema WTO;

78.   poziva Komisijo, da razjasni smernice pogajanj o kmetijstvu znotraj WTO, da bi kar se da povečala izglede za dosego sporazuma decembra 2005; v zvezi s tem ponovno poziva, da je treba nujno prilagoditi geografske oznake ali garancije glede izvora potrebam trga in potrošnikov; poudarja pomembnost postopne ukinitve omejitev za uvoz blaga iz držav v razvoju in postopne ukinitve vseh oblik izvoznih subvencij EU za kmetijske proizvode;

Učinkovitejša Evropa - bližja državljanu
Boljše sprejemanje zakonov in boljša pravna ureditev

79.   poziva, da se v prihajajočem letu v celoti izvaja medinstitucionalni sporazum o boljšem sprejemanju zakonov(2); pozdravlja načelno zavezo Komisije k dejanski uporabi postopka presoje vpliva, ki ga predvideva medinstitucionalni sporazum za vse pomembne zakonodajne ukrepe; je prepričan, da bi sporazum o skupni metodologiji presoje vpliva, ki bi ga v bližnji prihodnosti sprejele tri institucije, pomenil bistven korak naprej;

80.   podpira napore za zagotovitev takojšnjega in dejanskega prenosa, izvajanja in uveljavljanja direktiv EU v nacionalno zakonodajo; poziva Komisijo, da je bolj ambiciozna pri zagotavljanju, da države članice izpolnjujejo obveznosti znotraj časovnega okvira, ki ga predvideva posamezen zakonodajni dokument;

81.   je prepričan, da ostaja poenostavitev zakonodaje in izboljšanje kvalitete osnutkov najpomembnejši prednostni cilj; izraža zaskrbljenost glede skromnega seznama področij zakonodaje, predvidenih za poenostavitev, ter zato poziva Komisijo, da ugotovi in pospeši programe za poenostavitev, preoblikovanje in konsolidiranje obstoječe zakonodaje, ki so bili prvič predvideni leta 2003 v akcijskem načrtu za boljšo pravno ureditev, da bi zagotovili bolj koherentno in tekstovno manj obsežno zakonodajo EU;

82.   poudarja, da je daleč najpomembneje narediti Evropo bolj učinkovito in jo približati državljanom in sicer z oblikovanjem bolj odprte, dovzetne in demokratične Unije, zato poudarja potrebo po ustrezno koordinirani kampanji Sveta, Parlamenta in Komisije, katere namen je ratifikacija Ustave in vstop le te v veljavo 1. novembra 2006;

Peticije

83.   poudarja pomembnost peticij kot vira podatkov o pomanjkljivem izvajanju in/ali uveljavljanju zakonodaje EU; je razočaran nad pomanjkanjem učinkovite in hitre reakcije Komisije pri obravnavi peticij, ki jasno odražajo organizacijske probleme znotraj Komisije in pomanjkanje koordinacije znotraj držav članic;

Proračunska odgovornost in administrativne reforme

84.   pozdravlja, da Komisija v svojih sporočilih daje poudarek učinkovitosti in odgovornosti ter opozarja, da je treba pripraviti učinkovit načrt za zagotovitev pozitivne izjave o zanesljivosti izvajanja letnih proračunov;

85.   ponovno zahteva, da Komisija vloži predlog za revizijo finančne uredbe EU in pravil za izvajanje le te, da bi odpravili vse ovire za izvajanje, ki onemogočajo sprejemanje odločitev in nemoteno izvajanje proračuna;

86.   poziva k hitri vzpostavitvi zanesljive in celovite notranje kontrole proračuna EU, pri čemer izpostavlja med drugim probleme, povezane z odgovornostjo v primeru "deljenega upravljanja" (vključno z razvojem "enotnega modela revizije") ter bolj nepopustljiv odnos do decentraliziranih plačilnih agencij;

87.   poudarja, da ima Parlament do določenih pilotskih projektov in pripravljalnih ukrepov posebno pravico in poziva Komisijo, da v celoti izvaja s tem povezane sklepe Parlamenta, sprejete v proračunskem postopku za leto 2005 ter pripravi ustrezne nadaljnje ukrepe;

88.   poziva Komisijo, da v zvezi s tem izrabi proračunsko postavko za posebne letne priložnosti ter odobri finančna sredstva za letno kampanjo EU za demokracijo, 15. Sredozemske igre, 25. obletnico gibanja Solidarnost ter nameni 1,5 milijona EUR za 20. Svetovni dan mladih v letu 2005. poziva organizatorje 20. Svetovnega dneva mladih, da pri načrtovanju projektov in dogodkov upoštevajo tudi katastrofo, ki jo je povzročil cunami;

89.   zahteva, da Komisija, kot je bilo že predvideno leta 2003, predloži uradni predlog zakonodajne osnove za t.i. "Info-points/Carrefours" kot tudi za novo generacijo konvencij med Komisijo in državami članicami ter programov subvencij po letu 2006;

90.   poziva Komisijo, da čim prej obvesti Parlament o statusu izvajanja svojih notranjih reform, ki jih je začela njena predhodnica, ter o nadaljnjih načrtih za izvajanje in dokončanje reform;

Boj proti goljufijam

91.   poudarja pomembnost vključevanja ukrepov za ugotavljanje goljufij v vsa ustrezna zakonodajna besedila in v povezavi s tem pričakuje, da bo revizija predpisov Evropskega urada za boj proti goljufijam prinesla temu uradu neodvisen status; poziva Komisijo, naj bo proaktivna pri spodbujanju sodelavcev, ki opozarjajo na nepravilnosti;

92.   vztraja, da mora celovito in uspešno uvajanje novega računovodskega sistema ostati prioriteta tudi v prihodnjem letu;

o
o   o

93.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2004)0109. (2) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.