Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o praktičnem izvajanju določb direktiv o varnosti in zdravju pri delu 89/391/EGS (okvirna direktiva), 89/654/EGS (delovna mesta), 86/655/EGS (delovna oprema), 89/656/EGS (osebna varovalna oprema), 90/269/EGS (ročno premeščanje bremen) in 90/270/EGS (oprema za delo s slikovnimi zasloni) (KOM(2004)0062),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije o izvajanju Direktive 91/383/EGS s katero se dopolnjujejo ukrepi za spodbujanje izboljšav glede varnosti in zdravja pri delu za delavce z delovnim razmerjem za določen čas ali z začasnim delovnim razmerjem (SEC(2004)0635),

–   ob upoštevanju 27. letnega poročila Komisije o dejavnostih Svetovalnega odbora za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu za leto 2002 (KOM(2004)0539),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije "Prilagajanje spremembam pri delu in v družbi: nova strategija Skupnosti o zdravju in varnosti na delovnem mestu 2002 - 2006" (KOM(2002)0118),

–   ob upoštevanju členov 112(2) in 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in mnenja Odbora za pravice žensk in politiko enakih možnosti (A6-0029/2005),

A.   ker člen 31(1) Listine o temeljnih pravicah Evropske unije(1) določa: "Vsak delavec ima pravico do delovnih pogojev, primernih njegovemu zdravju, varnosti in dostojanstvu",

B.   ker si je v členu 137(1)(a) Pogodbe ES Evropska skupnost zastavila cilj podpirati in dopolnjevati dejavnosti držav članic na področju izboljšanja delovnega okolja za varovanje zdravja in varnosti delavcev,

C.   ker člen 152(1) Pogodbe ES določa: "Pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Skupnosti se zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi",

D.   ker zdravje in varnost pri delu, ki ju je treba obravnavati kot glavni cilj, predstavljata enega najvažnejših sektorjev politike EU; ker sta varno in zdravo delovno okolje ter varna in zdrava organizacija dela tudi dejavnika učinkovitosti za gospodarstvo in družbo,

E.   ker so širitev Evropske unije, boljše možnosti za prosto gibanje tako podjetij kot delovne sile, prilagodljiv delovni čas vključno s krajšim delovnim časom, razdrobitev trga dela, podizvajalstvo, zaposlovanje za določen delovni čas in priložnostno zaposlovanje, staranje in zmanjševanje prebivalstva spremenili mnogo značilnosti evropskega trga dela in njegovega prebivalstva, kar je treba upoštevati kot velike izzive pri doseganju cilja oblikovanja gospodarstva, ki bo ustvarjalo več in boljša delovna mesta,

F.   ker so prizadevanja Skupnosti na področju delovnega okolja zelo pomembna z vidika doseganja cilja lizbonske strategije ustvarjanja večih in boljših delovnih mest; ker boljše delovno okolje ne ustvarja samo boljših pogojev za evropske delavce, ampak tudi pospešuje produktivnost in rast v Evropi,

G.   ker se direktive Skupnosti na področju zaščite zdravja in varnosti ne uporabljajo za delavce na domu, med katerimi so predvsem ženske,

H.   ker tri od prvotnih 15 držav članic EU, kljub številnim opominom s strani Komisije niso predložile nacionalnega poročila o izvajanju Direktive 91/383/EGS(2),

1.   pozdravlja analizo Komisije o izvajanju zdravstvene in varstvene zakonodaje ter njeno oceno o načinu uporabe direktiv na delovnem mestu in pričakuje oceno Komisije ostalih posameznih direktiv; kot pozitiven rezultat opaža zmanjševanje števila nesreč na delovnem mestu in opaža, da ukrepi za zaščito zdravja in varnosti na delovnem mestu prispevajo k boljšim delovnim pogojem in spodbujajo produktivnost, konkurenčnost in zaposlovanje; vendar obžaluje zapoznelo objavo poročila Komisije, saj so morala nacionalna poročila držav članic o izvajanju biti objavljena že leta 1997; poziva k temu, da bi bodoča ocenjevalna poročila v večji meri vsebovala ocenjevanje obsega usklajenosti zdravstvene in varnostne zakonodaje s prakso v državah članicah;

2.   pozdravlja splošne sklepe Komisije, vendar meni, da so za bodočo strategijo Skupnosti o zdravju in varnosti potrebne bolj osredotočene in sistematične usmeritve; v zvezi s tem poziva Komisijo in Svet naj preučita možnost širitve obsega okvirne direktive na izključene skupine, kakršna so samozaposleni; poudarja tudi potrebo po natančnem pregledu položaja v sektorjih, kot so gradbeništvo, ribištvo in kmetijstvo, kakor tudi v zdravstvenem sektorju; poleg tega poziva Komisijo, naj čim prej oceni izvajanje strategije Skupnosti o delovnem okolju 2002 - 2006;

3.   pozdravlja načrt Komisije za izvedbo študije za analizo in oceno praktičnega izvajanja Direktive 91/383/EGS; podpira predlog Komisije o predstavitvi enotnega poročila o praktičnem izvajanju vseh direktiv v vseh 25 državah članicah; poziva Komisijo, naj dejavno spodbuja večjo primerljivost nacionalnih sistemov zbiranja podatkov; tudi z namenom izboljšanja zbiranja podatkov o primerni ocenitvi tveganj in nadzora ter učinka zunanjega izvajanja, podizvajalstva ter konjunkturnega zaposlovanja;

4.   meni, da je bistvenega pomena izboljšati statistični sistem za spremljanje nesreč pri delu, ker odsotnost zanesljivih in združljivih statistik otežkoča načrtovanje in učinkovito pospeševanje politik Skupnosti, zlasti po vključitvi 10 novih držav članic;

5.   meni, da mora biti Svetovalni odbor za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu popolnoma vključen v pogajanja o enotnem poročilu in v njegovo pripravo, kakor tudi v pogajanja o ustanovnih poročilih in njihovo pripravo, ter da bi morala biti nacionalna poročila napisana kot rezultat tristranskih posvetovanj, kar trenutno ni vedno primer;

6.   poudarja ključno vlogo socialnih partnerjev, pooblaščenih v okviru nacionalne, kakor tudi evropske zakonodaje, ki morajo sodelovati v socialnem dialogu; opozarja, da je potrebno kulturo preventive okrepiti z večjo vključitvijo vprašanj zdravja in varnosti zaposlenih v temeljno izobraževanje, vajeniške programe in nadaljnje izobraževanje; poziva tudi Komisijo, naj spodbuja socialni dialog med socialnimi partnerji o zdravju in varnosti ter poziva države članice naj spodbujajo socialni dialog na delovnem mestu v zvezi z delovnim okoljem;

7.   meni, da Direktiva 89/391/EGS(3) o zdravju in varnosti pri delu nudi boljše možnosti za enakopravno sodelovanje zaposlenih in delodajalcev pri pripravi preventivne strategije neprestanega izboljševanja zdravja in varnosti; poudarja potrebo po večji zastopanosti žensk v vodstvenih organih sindikatov in delodajalcev, saj bo tako zagotovljeno upoštevanje njihovih zdravstvenih in varnostnih potreb, s tem pa se omogoči tudi sprejetje primernih ukrepov za zadovoljevanje teh potreb;

8.   poudarja, da v skladu z nedavno raziskavo približno 50 % delavcev v EU nima dostopa do preventivnih storitev, da večina obstoječih storitev ni popolnoma multidisciplinarna in da veliko teh storitev ne odraža ustrezno hierarhije preventivnih ukrepov, določenih v okvirni direktivi; poziva Komisijo, naj podrobneje preuči položaj preventivnih sistemov držav članic in naj v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi predstavi predloge za oblikovanje usklajenih nacionalnih preventivnih politik, ki temeljijo na splošni strategiji EU, pri čemer naj ima prednost obveščanje delavcev;

9.   poziva države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za povečanje ravni uporabe ustreznih direktiv v MSP in v javnem sektorju; potrjuje svojo resolucijo z dne 23. oktobra 2002(4), v kateri je podprl razvoj smernic o načinu uporabe obstoječih direktiv, katerim bi moralo biti priloženo boljše gradivo in informacije za usposabljanje, zlasti za MSP v sektorjih z visokim tveganjem in situacijah, kjer so prisotna specifična, stalna in ponavljajoča se tveganja; meni, da je treba spodbujati države članice, da vključujejo področja, ki obravnavajo preprečevanje tveganj, v programe usposabljanja za MSP; poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo spol, starost in kulturne dejavnike, da bi uveljavile zakonodajo na enoten, učinkovit in enakovreden način ter naj namenijo posebno pozornost diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

10.   opaža, da je raven obveščanja MSP, zlasti glede Direktive 89/391/EGS nezadostna in jo je treba izboljšati;

11.   meni, da je treba sredstva EU za programe, namenjene izboljšanju varstva, obveščanja, udeležbe, sodelovanja v socialnem dialogu o zdravju in varnosti na delovnem mestu delavcev na splošno in zlasti v ali za MSP, organizirati na podlagi preprostejših postopkov ter da je potrebno pravočasno dodeliti primerna sredstva, predvidena v proračunskih načrtih za takšne programe;

12.   poziva države članice, naj povečajo število, kakovost in pristojnosti inšpektoratov za delo in naj povečajo ter razširijo obseg usposabljanja in kvalifikacij inšpektorjev dela; poziva Komisijo, naj vzpodbuja dejavnosti Odbora višjih inšpektorjev za delo (SLIC); vendar meni, da preprečevanje industrijskih tveganj ne sme temeljiti na vlogi inšpektorja dela, ampak na sodelovanju med socialnimi partnerji, zlasti med delodajalci in delavci na delovnem mestu;

13.   opozarja, da so kljub pogosto uspešnim postopkom kršitve še vedno prisotne napake v nekaterih državah članicah (npr. glede opredelitve sposobnosti in zmožnosti preventivnega servisnega osebja, opredelitve varnostnih obveznosti delodajalca in delavskih predstavnikov ter prevzema raznih direktiv); poziva Komisijo, naj nadaljuje z vzpostavljanjem postopkov kršitve proti napakam držav članic;

14.   poudarja ključni pomen načela enakih možnosti. to je vključitve vprašanj enakosti spolov v dejavnosti in analize na področju zdravja in varnosti na delovnem mestu; poudarja, da "strategija Skupnosti za zdravje in varnost" spodbuja vključevanje enakosti spolov v zdravje in varnost pri delu; poziva države članice, naj sistematično in učinkovito uresničujejo in spodbujajo enakost spolov;

15.   poudarja, da diskriminacija, ki jo trpijo ženske na trgu delovne sile in v delovnem okolju, vpliva na njihovo zdravje in varnost; poziva države članice, naj začnejo izvajati Direktivo 2002/73/ES(5), ki si prizadeva odpraviti diskriminacijo, še posebej spolno nadlegovanje in druge oblike diskriminacije, povezane z materinstvom; prav tako poziva Komisijo, naj izvede primerjalno presojo kakovosti uvedenih zakonskih določb in spodbudi izmenjavo in širjenje dobre prakse, potem ko bo prenos v nacionalno zakonodajo končan;

16.   poziva Komisijo, naj vključi v svoj akcijski program posebne težave v zvezi s spolno enakostjo, s katerimi se soočajo moški in ženske, in naj bo zlasti pozorna na naslednje:

17.   opozarja na potrebo po pospeševanju raziskav in preprečevanja z delom povezanih bolezni s primernim poudarkom na boleznih psihosocialne narave, ne da bi ob tem omejili takšna prizadevanja izključno nanje;

18.   ugotavlja, da direktive Skupnosti o zdravju in varnosti pri delu ne pokrivajo gospodinjskega dela in dela, ki ga opravljajo zakonci pri pomoči v družinskih podjetjih, zlasti v sektorju trgovine, obrti in kmetijstva; poziva Komisijo, naj sprejme pobude za zaščito zdravja in varnosti vseh delavcev, predvsem tako, da končno predlaga spremembe, ki jih je v resolucijah z dne 21. februarja 1997(6) in z dne 3. junija 2003(7) zahteval Evropski parlament k Direktivi 86/613/EGS(8);

19.   izraža globoko zaskrbljenost zaradi prekomerno visoke stopnje nesreč med delavci za določen in kratek čas, ki je v nekaterih državah članicah vsaj dvojna v primerjavi s stopnjo nesreč delavcev za nedoločen čas; opozarja, da Direktiva 91/383/EGS kot splošno pravilo določa, da imajo delavci za določen čas enake zdravstvene pravice kot drugi delavci, vendar ta direktiva ne določa posebnih mehanizmov za praktično uveljavitev tega načela; poziva Komisijo, naj odpravi te pomanjkljivosti; poziva vlade držav članic, naj čim prej dosežejo sporazum o predlogu Komisije za direktivo o delavcih za določen čas;

20.   ugotavlja, da zadnje statistike(9) kažejo na sicer majhno povečanje nesreč v sektorjih, kjer so zaposlene predvsem ženske; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo nove ukrepe v zvezi s specifičnimi problemi, s katerimi se soočajo ženske na delovnem mestu; nadalje poziva države članice, naj med kazalce za opazovanje zdravja in varnosti pri delu (nacionalna poročila o nesrečah, raziskave in študije) uvrstijo tudi poklicna tveganja za ženske;

21.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da države članice izvajajo posebne preventivne ukrepe, potrebne za zaščito zdravstvenih delavcev pred poškodbami, ki jih povzročajo injekcijske igle in drugi ostri medicinski inštrumenti, z vidika tveganja infekcij s potencialno usodnimi krvno prenosljivimi patogeni (skupina 3: biološki dejavniki); ugotavlja, da morajo ti ukrepi vključevati primerno uporabo usposabljanja, varne delovne prakse in medicinske tehnologije, ki vključuje mehanizme za zaščito pred ostrimi inštrumenti ter da je potrebno slediti uporabnim navodilom Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (FACTS 29, ISSN 1681-2123), da bi določili minimalni standard zaščite; vendar meni, da je za Direktivo 2000/54/ES(10) potreben nadaljnji pregled, da bi zagotovili posebno obravnavo tveganja, ki je posledica dela z iglami in drugimi ostrimi medicinskimi inštrumenti;

22.   poziva Komisijo, naj s primernimi ukrepi zmanjša zdravstvena tveganja, ki jih povzročajo "atipične" pogodbe o zaposlitvi;

23.   poudarja pomen in obseg zadnje širitve in je zlasti zaskrbljen glede včasih nezadostne ravni izvajanja direktiv EU v novih državah članicah in opaža, da so nove države članice imele zelo malo časa za prenos in praktično izvajanje zakonodaje, medtem ko so se ob istem času morale soočati s težavami gospodarske in družbene preobrazbe; meni, da mora biti delavcem v celotni EU zagotovljena vsaj tista raven zaščite, ki je predvidena v direktivah;

24.   opaža, da bo visoka raven zaščite delavcev pomenila oviro za konkurenčno starih držav članic Skupnosti, razen če ne bo v novih državah članicah zagotovljeno polno izvajanje pravnega reda Skupnosti in dejanska uporaba direktiv o varovanju zdrava;

25.   poziva Komisijo in Svet, naj najprej s pomočjo izmenjave najboljše prakse ter povečanega sodelovanja v vseh 25 državah članicah vztrajata pri neomejenem izvajanju pravnega reda Skupnosti in naj sprejmeta primerne ukrepe za njuno dejansko izvajanje, kjer je to potrebno; zagotovita naj praktično podporo za vse države članice, še posebej nove, ki morajo upoštevati zahtevane standarde, z zagotavljanjem primernih sredstev, izmenjavo najboljše prakse in izkušenj ter z okrepljenim sodelovanjem; s tem v zvezi poziva Komisijo, naj v sodelovanju s Svetovalnim odborom za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu preuči možnost uvedbe posebne odprte metode usklajevanja za zdravje in varnost na delovnem mestu;

26.   poziva Komisijo, naj brez odloga predstavi akcijski načrt, ki določa, kateri naslednji koraki bodo sprejeti za reševanje vsaj težav, predstavljenih v njeni lastni analizi, in naj čim prej razvije srednjeročno in dolgoročno strategijo za nadaljnje ukrepe; prav tako poziva Komisijo, naj bolj natančno preuči možnost predstavitve globalnega pristopa do zdravja na delovnem mestu, naj vključi vse vrste tveganja, kot so stres, ustrahovanje, nadlegovanje in nasilje, ob čemer pozdravlja ukrepe, ki jih je Komisija že sprejela v zvezi s spolnim nadlegovanjem in stresom; poziva socialne partnerje v državah članicah, naj izoblikujejo svoje lastne strategije tako na ravni EU kot na bilateralni ravni, naj se borijo proti ustrahovanju in nasilju na delovnem mestu ter naj si izmenjujejo izkušnje s tega področja na podlagi najboljše prakse;

27.   naproša Komisije, naj zagotovi informacije o sprejetih ukrepih za kaznovanje tistih držav članic, ki niso v zahtevanem času zagotovile informacij, ki so se jih obvezale zagotoviti;

28.   izraža zaskrbljenost glede predlaganih direktiv o delovnem času in storitvah, zlasti kar zadeva večjo intenzivnost dela in možnosti nadzora, tveganje glede skrajne prilagodljivosti delovnega časa in izvzetja posameznikov; izraža svoje nasprotovanje vsaki ponovni ureditvi na področju zdravja in varnosti, ki ne jamči enakovredne ravni varstva za vse delavce v EU;

29.   opozarja na prizadevanja Komisije, da bi predložila zakonodajne predloge za poenostavitev in racionalizacijo obstoječih direktiv o varovanju zdravja, z namenom izboljšati njihovo učinkovitost in zmanjšati stroške za podjetja pri izvajanju teh direktiv;

30.   meni, da socialna odgovornost podjetij velja tako za družbo kot za podjetja sama; poziva delodajalce in delavske sindikate, da zagotovijo, da se zakonodaja o zaščiti zaposlenih žensk izvaja v celoti, še posebej pa naj jim pomagajo uskladiti družinsko in poklicno življenje; hkrati poziva socialne partnerje, da za nosečnice in doječe matere ustvarijo ugodne pogoje in primerno delovno okolje;

31.   meni, da je nesprejemljivo, da tri države niso izpolnile svojih obveznosti glede poročanja o izvajanju določb v zvezi s pogodbami za določen čas;

32.   meni, da še vedno obstaja precejšnja potreba po specifičnih in povečanih obveščanju ter navodilih in po tehnični podpori za podjetja;

33.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 364, 18.12.2000, str. 1. (2) Direktiva Sveta 91/383/EGS z dne 25. junija 1991 s katero se dopolnjujejo ukrepi za spodbujanje izboljšav glede varnosti in zdravja pri delu za delavce z delovnim razmerjem za določen čas ali z začasnim delovnim razmerjem (UL L 206, 29.7.1991, str. 19). (3) Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1). (4) UL C 300 E, 11.12.2003, str. 290. (5) Direktiva 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o spremembi Direktive Sveta 76/207/EGS o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev (UL L 269, 5.10.2002, str. 15). (6) UL C 85, 17.3.1997, str. 63. (7) UL C 68 E, 18.3.2004, str. 90. (8) Direktiva Sveta 86/613/EGS z dne 11. decembra 1986 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki se ukvarjajo z neko dejavnostjo, vključno s kmetijstvom, ali pa so samozaposleni, ter o varstvu samozaposlenih žensk med nosečnostjo in materinstvom (UL L 359, 19.12.1986, str. 56). (9) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o praktičnem izvajanju določb direktiv o varnosti in zdravju pri delu (KOM(2004)0062). To se dogaja v tekstilnem sektorju in sektorju oblačil, v trgovini, v sektorju popravil, hotelskem in gostinskem sektorju, sektorju finančnih storitev ter v upravi. (10) Direktiva 2000/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (UL L 262, 17.10.2000, str. 21).