(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2004)0473)(1),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 80(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C6-0076/2004),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0038/2005),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti člena 80(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Izvajanje zakonodaje Enotnega evropskega neba zahteva oblikovanje bolj natančne zakonodaje, posebno predpisov glede licenciranja kontrolorjev zračnega prometa, da bi zagotovili najvišje standarde odgovornosti in sposobnosti, izboljšali razpoložljivost kontrolorjev zračnega prometa in spodbudili vzajemno priznavanje licenc, kot je predvideno v členu 5 Uredbe (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o zagotavljanju storitev zračne plovbe na enotnem evropskem nebu (Uredba o zagotavljanju storitev)(4), ob prizadevanju za dosego cilja splošnega izboljšanja varnosti zračnega prometa in sposobnosti osebja.

(2)  Uvajanje takšne licence Skupnosti je sredstvo za prepoznavanje različnih vlog, ki jih imajo kontrolorji zračnega prometa pri zagotavljanju varnosti zračnega prometa. Poleg tega bo oblikovanje standardov usposobljenosti v Skupnosti zmanjšalo razdrobljenost na tem področju tako, da bo zagotovilo učinkovitejšo organizacijo dela v okviru naraščajočega regionalnega sodelovanja med izvajalci storitev zračne plovbe. Ta direktiva tako predstavlja bistven del zakonodaje Enotnega evropskega neba.

(3)  Direktiva je najprimernejše orodje za oblikovanje standardov usposobljenosti, ki omogoča, da se o načinih, kako doseči skupne standarde, odločajo države članice.

(4)  Kot so pokazale analize zadnjih letalskih nesreč, je varnost odvisna od zanesljivosti vsakega elementa v verigi upravljanja varnosti zračnega prometa. To pomeni, da je treba sposobnost osebja, ki dela na tem področju, spremljati bolj učinkovito. V skladu z izvajanjem te direktive bi Skupnost morala sprožiti pobudo, namenjeno urejanju sistema za licenciranje in kvalifikacije za poklice s področja upravljanja varnosti zračnega prometa.

(5)  Ta direktiva naj gradi na obstoječih mednarodnih standardih. Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) je sprejela odločbo o licenciranju kontrolorjev zračnega prometa, vključno z jezikovnimi zahtevami. Evropska organizacija za varnost zračne plovbe (Eurocontrol), ki je bila ustanovljena z mednarodno konvencijo 13. decembra 1960 je v povezavi z Zvezo za varnost zračne plovbe sprejela varnostne regulativne zahteve Eurocontrol-a. V skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 550/2004 ta direktiva prenaša zahteve, predpisane v varnostni regulativni zahtevi št. 5, ki se nanaša na kontrolorje zračnega prometa.

(6)  Posebne karakteristike zračnega prometa v Skupnosti zahtevajo učinkovito uporabo standardov Skupnosti o usposobljenosti kontrolorjev zračnega prometa, ki so zaposleni pri izvajalcih storitev zračne plovbe v splošnem zračnem prometu.

(7)  Sistem Skupnosti za licenciranje naj zagotovi, da so kontrolorji zračnega prometa, ki imajo licenco, ustrezno usposobljeni o tehnikah upravljanja varnosti, varovanja in v kriznih razmerah.

(8)  Veljavnost licenc, izdanih v skladu z nacionalno zakonodajo pred začetkom veljavnosti te direktive, naj se ne bi preverjala.

(9)  Kjer so za zagotavljanje skladnosti z zahtevami Skupnosti odgovorne države članice, morajo biti organi, ki izvajajo nadzor in preverjanje skladnosti, v zadostni meri neodvisni od izvajalcev usposabljanja. Prav tako morajo ti organi biti sposobni svoje naloge učinkovito izvajati.

(10)  Predpis o storitvah zračne plovbe zahteva visoko kvalificirano osebje, katerega usposobljenost je možno na različne načine dokazati. Za kontrolo zračnega prometa je primeren način licenca Skupnosti, ki predstavlja nekakšno diplomo posameznega kontrolorja zračnega prometa. Rating na licenci predstavlja vrsto storitve zračnega prometa, ki jo lahko kontrolor izvaja. Hkrati pa zaznamki na licenci izražajo tako posebne sposobnosti kontrolorja, kot tudi pooblastilo nadzornih organov, da lahko izvaja storitve v določenem sektorju ali v skupini sektorjev. Iz tega razloga morajo biti organi ob izdaji licence ali podaljšanju zaznamka na licenci, sposobni oceniti sposobnost kontrolorjev zračnega prometa, prav tako pa morajo biti sposobni razveljaviti licenco z odvzemom pooblastil, če obstaja dvom o sposobnosti. Da bi bilo to področje pravično urejeno, direktiva ne sme avtomatizirati povezave med incidentom in razveljavitvijo licence. Odvzem licence mora biti zadnje sredstvo v skrajnih primerih, kjer ne gre za dvom o usposobljenosti.

(11)  Skupnost mora za spodbuditev zaupanja v sisteme licenciranja med državami članicami, obvezno določiti pravila za pridobitev in podaljšanje licence. Zato je pomembno, da se do največje možne mere poenotijo zahteve v zvezi s kvalifikacijami, sposobnostmi in dostopom do poklica kontrolorja zračnega prometa. To bi moralo voditi k zagotavljanju varnih in visokokakovostnih storitev kontrole zračnega prometa ter priznavanju licenc v okviru Skupnosti in tako povečati možnost prostega pretoka in razpoložljivost kontrolorjev zračnega prometa.

(12)  Sposobnost mora biti strukturirana na jasen in splošno sprejemljiv način, da bi bila primerljiva znotraj Skupnosti. To bo pripomoglo k zagotavljanju varnosti, ne samo v zračnem prostoru, ki je pod kontrolo posameznega izvajalca storitev zračne plovbe, ampak predvsem v povezavi med različnimi izvajalci storitev.

(13)  Cilji začetnega usposabljanja so opisani v smernicah, ki so bile izdane na zahtevo članic Eurocontrol-a in so sprejete kot primerni standardi. V primeru osnovnega usposabljanja je potrebno pomanjkanje splošno uveljavljenih standardov nadomestiti z vrsto ukrepov, vključno z odobritvijo izpraševalcev, kar bo zagotavljalo visoke standarde sposobnosti. Ker je osnovno usposabljanje zelo drago in varnostno kritično, je vse to zelo pomembno.

(14)  Komunikacija odigra v veliko incidentih in nesrečah zelo pomembno vlogo. ICAO je zaradi tega sprejel zahteve za znanje jezika. S pomočjo te direktive bodo ti mednarodno sprejeti standardi uveljavljeni.

(15)  Na zahtevo držav članic Eurocontrol-a so bile oblikovane zdravstvene zahteve, ki veljajo za sprejemljivo obliko sporazuma.

(16)  Zahteva za certificiranje usposabljanja bi morala veljati za eno od varnostno-kritičnih osnov, ki prispeva h kvaliteti usposabljanja. Usposabljanje pa bi moralo, podobno kot storitve zračne plovbe, prav tako biti stvar certifikacijskega procesa. Ta direktiva bi morala s povezovanjem storitev usposabljanja med seboj, ali s povezavo storitev usposabljanj in storitev zračne plovbe, omogočiti certificiranje usposabljanja glede na vrsto usposabljanja. Potrebno bi bilo primerno obravnavati tudi institucije, ki izvajajo usposabljanje za pridobitev licence v vojnem letalstvu ter tako, kolikor se le da, pokriti tudi področje kontrolorjev vojnega zračnega prometa.

(17)  Ta direktiva potrjuje dolgoletno sodno prakso Evropskega sodišča na področju vzajemnega priznavanja diplom in prostega pretoka delovne sile. Načelo sorazmernosti, potreba po ugotavljanju enakovrednosti, utemeljeni razlogi za izvajanje nadomestnih ukrepov in zahteva po primernih postopkih pritožb, sestavljajo osnovna načela, ki bodo morala postati bolj vidno uporabna v sektorju upravljanja zračnega prometa.

(18)  Pri poklicu kontrolorja zračnega prometa gre za tehnični napredek, ki zahteva redno nadgrajevanje sposobnosti kontrolorjev. Direktiva bi morala dopuščati takšne prilagoditve tehničnemu in strokovnemu napredku z uporabo komitologije.

(19)  Ta direktiva lahko vpliva na dnevno prakso dela kontrolorjev zračnega prometa. Socialni partnerji morajo biti o vseh ukrepih, ki imajo pomemben socialen vpliv, na primeren način obveščeni, z njimi se je potrebno posvetovati. Zato se je Komisija pri tem posvetovala z Odborom za panožni dialog, ustanovljenim s Sklepom Komisije 98/500/ES z dne 20. maja 1998 o ustanovitvi Odbora sektorskega dialoga med socialnimi partnerji na evropski ravni(5), in se bo z njim posvetovala pri vsakem nadaljnjem razvoju.

(20)  Države članice morajo določiti pravila o kaznih za kršitve nacionalnih zahtev, ki izhajajo iz te direktive in izvesti vse potrebne ukrepe, da se kazni tudi izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne ter odvračilne.

(21)  Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive, bi morali biti sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljeni izvedbenih pooblastil.(6)

(22)  Dveletno obdobje za prenos se zdi dovolj za podaljšanje veljavnosti licenc sedanjim imetnikom, v skladu z določbami o pogojih za ohranjanje ratingov in veljavnosti zaznamkov, saj so zahteve iz teh določb skladne z obstoječimi mednarodnimi obveznostmi. Nadalje bi se moralo odobriti dodatno dvoletno obdobje za prenos zaradi uresničevanja jezikovnih zahtev –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Cilji in področje uporabe

1.  Cilj te direktive je povečati varnostne standarde in izboljšati delovanje sistema kontrole zračnega prometa Skupnosti z izdajo licence kontrolorja zračnega prometa v Skupnosti.

Licenca ustvari pogoje za pridobitev in izvajanje poklica kontrolorja zračnega prometa.

2.  Ta direktiva se uporabi za prosilce za pridobitev licence kontrolorja zračenega prometa in za kontrolorje, zaposlene pri izvajalcih storitev zračne plovbe ali tistih, ki opravljajo svojo dejavnost, za katere je odgovoren izvajalcev storitev zračne plovbe, ki svoje storitve izvajajo v glavnem v splošnem zračnem prometu.

Člen 2

Opredelitve pojmov

12.   "Zahteve za zdravniška spričevala evropskega razreda 3 kontrolorjev zračnega prometa" so zahteve, ki jih predpisuje Eurocontrol v zahtevah za zdravniška spričevala evropskega razreda 3 kontrolorjev zračnega prometa, HUM.ET1.ST08.10000-STD-02, prva izdaja z dne 31.1.2003;

Člen 3

Nacionalni nadzorni organi

1.  Države članice imenujejo ali ustanovijo organ ali organe nacionalnega nadzora, da bi omogočile izvajanje nalog, ki jih nalaga direktiva, dodeljenih takšnim organom.

2.  Nacionalni nadzorni organi so neodvisni od izvajalcev usposabljanja in izvajalcev storitev zračne plovbe. To neodvisnost se doseže z zadostnim ločevanjem nadzornih organov od izvajalcev usposabljanja in izvajalcev storitev zračne plovbe, vsaj na funkcionalni ravni.

Države članice zagotovijo, da nacionalni nadzorni organi svoje naloge izvajajo nepristransko in transparentno.

3.  Države članice Komisijo obvestijo o nazivih in naslovih nacionalnih nadzornih organov, kot tudi o spremembah le-teh, ter o ukrepih, izvedenih za zagotovitev skladnosti z 2. odstavkom.

Člen 4

Načela licenciranja

1.  Države članice in Komisija zagotovijo, da se kontrolorji zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa dovolj usposobijo za upravljanje varnosti, varovanja in v kriznih razmerah.

2.  Države članice zagotovijo, da bodo storitve kontrole zračnega prometa izvajali le kontrolorji zračnega prometa, katerim je licenca podeljeno v skladu s to direktivo.

3.  Licence se dodelijo vsem osebam, ki so usposobljene za delo kontrolorja zračnega prometa ali za študenta kontrole zračnega prometa.

4.  Licenca mora biti podeljena na podlagi:

5.  Prosilci za licenco priskrbijo vsa potrebna dokazila o svojih sposobnostih za delo kontrolorja zračnega prometa ali za študenta kontrole zračnega prometa. Ta dokazila, ki dokazujejo njihove sposobnosti, se nanašajo na znanje, izkušnje, spretnosti in jezikovna znanja.

6.  Licenca ostane last osebe, ki ji je bila podeljena in, ki jo podpiše.

Licenco je mogoče razveljaviti, če obstaja dvom o usposobljenosti kontrolorja zračnega prometa ali v primeru očitne nepazljivosti. Odvzeti pa jo je mogoče le v primeru zlorabe.

7.  Licenca študenta kontrole zračnega prometa pooblašča nosilca za opravljanje storitev kontrole zračnega prometa pod nadzorom inštruktorja za usposabljanje na delovnem mestu. V ta namen se na licenci študenta navede rating, ki določa za katero vrsto storitve kontrole zračnega prometa se usposablja.

8.  Licenca je veljavna le, če vsebuje veljavno zdravniško spričevalo.

Člen 5

Pogoji za pridobitev licence

1.  Licence za študenta kontrole zračnega prometa z vsaj enim ratingom, se dodelijo kandidatom, ki:

2.  Licence za kontrolorja zračnega prometa z ratingi, za katere je bilo usposabljanje uspešno zaključeno in s potrebnimi pooblastili, se dodeli kandidatu, ki:

3.   pooblastilo na licenci, ki dovoljuje izvajanje usposabljanja na delu se dodeli imetnikom licence za kontrolo zračnega prometa, ki:

Člen 6

Pogoji za vzdrževanje ratingov in ohranjanje veljavnosti pooblastil

1.  Države članice zagotovijo podaljšanje veljavnosti zaznamkov za naslednjih 12 mesecev, če izvajalec storitev zračne plovbe dokaže, da:

2.  Ne glede na določila v odstavku 1, so pooblastila za izvajanje usposabljanja ob delu veljavna za podaljšljivo obdobje 36 mesecev.

3.  Imetnik ratinga, ki v obdobju petih let ni izvajal nalog kontrole zračnega prometa po pooblastilih, povezanih s tem ratingom, ne sme izvajati nalog v skladu s tem ratingom, brez, da bil pred tem pozitivno ocenjen in dokazal izpolnjevanje zahtev, ki dokazujejo, da je imetnik sposoben pričeti z osnovnim usposabljanjem po tem ratingu.

4.  Ne glede na odstavek 3, pa veljavnost pooblastila preneha, če imetnik ni izvajal nalog kontrole zračnega prometa po tem pooblastilu v minimalnem obsegu ur, ki jih določa shema usposobljenosti v enoti.

5.  Dovoljen minimalen obseg delovnih ur neizvajanja inštruktorskih nalog, ki so zahtevane za vzdrževanje veljavnosti pooblastila, se lahko inštruktorjem za usposabljanje na delovnem mestu zmanjša za čas, v katerem poučuje kandidate na delovnem mestu, na katerega se nanaša pooblastil, ki ga želi podaljšati.

Člen 7

Rating in pooblastila za kontrolorje zračnega prometa

1.  Na licencah naj bo naveden eden ali več ratingov, opisanih v odstavkih 2 do 7, ki navajajo vrsto storitve, ki jo lahko imetnik licence izvaja. Poleg zaznamkov o ratingu, ki so navedeni v tem členu, pa se rating potrdi z zaznamkom, ki dokazuje znanje jezika, ICAO indikator lokacije in enoto, delovno mesto, sektor ali skupino sektorjev.

2.  Rating vizualna letališka kontrola (ADV) dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za izvajanje storitve kontrole zračnega prometa v letališkem prometu na letališčih, ki za priletne in vzletne postopke ne uporabljajo inštrumentov.

3.  Rating instrumentalna letališka kontrola (ADI) dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za izvajanje storitve kontrole zračnega prometa za letališki promet na letališčih, na katerih za priletne in vzletne postopke uporabljajo inštrumente, ta licenca pa naj vsebuje tudi enega od naslednjih pooblastil:

4.  Rating proceduralna priletna kontrola (APP), ki dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za izvajanje storitve kontrole zračnega prometa ob pristanku, vzletu ali preletu zrakoplova brez uporabe opreme za nadzor.

5.  Rating nadzorna priletna kontrola (APS), ki dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za izvajanje storitve kontrole zračnega prometa ob pristanku, vzletu ali preletu zrakoplova z uporabo opreme za nadzor, ta rating pa naj vsebuje vsaj enega od naslednjih zaznamkov:

6.  Rating proceduralna območna kontrola letenja (ACP) dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za izvajanje storitve kontrole zračnega prometa zrakoplovom brez uporabe nadzorne opreme.

7.  Rating nadzorna območna kontrola letenja (ACS) dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za izvajanje storitve kontrole zračnega prometa za zrakoplove z uporabo nadzorne opreme in mora vsebovati vsaj eno od naslednjih pooblastil:

8.  Brez poseganja v odstavek 1 lahko države članice v izjemnih primerih, ki nastanejo le zaradi specifičnih značilnosti zračnega prometa v zračnem prostoru, ki je v njihovi pristojnosti, oblikujejo tudi nacionalne zaznamke. Takšni zaznamki morajo biti objektivno utemeljeni, nediskriminatorni, sorazmerni in pregledni ter ne smejo na noben način omejevati prostega pretoka kontrolorjev zračnega prometa.

9.  Pooblastilo za usposabljanje na delovnem mestu na licenci dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za izvajanje usposabljanja in nadzora na operativnih delovnih mestih za območja, ki jih pokriva veljaven rating.

10.  Glede na strokovni in znanstveni napredek se dopolnila k navedbam v tem členu sprejmejo v skladu s postopki, določenimi v členu 14(2).

Člen 8

Jezikovne zahteve

1.  Države članice zagotovijo, da lahko kontrolorji zračnega prometa dokažejo sposobnost govora in razumevanja angleškega jezika na zadovoljivi ravni. Njihovo znanje mora dosegati ocenjevalno lestvico, določeno v Prilogi II. Doseči mora vsaj 4. stopnjo zahtev za jezikovno znanje, navedeno v tej prilogi.

2.  Glede na strokovni in znanstveni napredek se dopolnila k navedbam v tem členu in Prilogi II sprejmejo v skladu s postopki določenimi v členu 14(2).

3.  Zahteve za znanje jezika kandidata se formalno ocenjujejo v rednih intervalih, razen pri kandidatih, ki dokazujejo znanje jezika na 6. stopnji.

Ti intervali pa ne smejo bili daljši od 3 let za kandidate, ki dokazujejo obvladovanje jezika na 4. stopnji in ne daljši od 6 let za kandidate, ki dokazujejo obvladovanje jezika na 5. stopnji.

4.  Države članice lahko zahtevajo znanje lokalnega jezika, če sodijo, da je to potrebno iz varnostnih razlogov. Ne glede na določbe iz odstavka 1 lahko države članice v določenih primerih in zaradi obvezne varnosti zahtevajo 5. stopnjo po ICAO preskusu znanja iz angleščine in/ali lokalnega jezika, kjer to zahtevajo okoliščine opravljanja zadevne kvalifikacije ali zaznamka. Vsaka takšna zahteva mora biti objektivno utemeljena, nediskriminatorna, sorazmerna in pregledna.

5.  Dokazilo za obvladovanje jezika se v licenci navede kot poseben zaznamek o znanju jezika.

Člen 9

Zdravstvene zahteve

1.  Zdravstvena spričevala se izdajo v skladu z zdravstvenimi zahtevami Evropskega razreda 3 zdravstvene certifikacije kontrolorjev zračnega prometa.

Osebje za ocenjevanja zdravstvenega stanja, ki ga odobri nacionalni nadzorni organ, oblikuje poročila na podlagi teh zahtev.

Ocenjevanje kandidatov se izvaja primerno starosti kandidata in posebnim značilnostim delovnega mesta po načelu sorazmernosti.

2.  Države članice zagotovijo, da se oblikujejo učinkoviti postopki pritožb, ki zagotavljajo pravično obravnavanje kandidatov in izvajanje potrebnih ukrepov izvajalcev storitve zračne plovbe kadar imetniki ne pridobijo veljavnega zdravniškega poročila.

3.  Države članice zagotovijo, da se oblikujejo ustrezni postopki za ravnanje v primeru zmanjšanja zdravstvenih sposobnosti in, ki bodo omogočili imetniku licence, da svoje delodajalce obvestijo o zaznavi kakršnegakoli pojemanja zdravstvenih sposobnosti ali vpliva katerihkoli psihoaktivnih snovi ali zdravil, ki lahko omajajo njihovo sposobnost varno in pravilno opravljati naloge, tako, da lahko izvajalci storitev zračne plovbe pri kontrolorjih nadzirajo uporabo oz. zlorabo psihoaktivnih snovi in svetuje kontrolorjem glede jemanja zdravil.

4.  Glede na strokovni in znanstveni napredek se dopolnila k navedbam v točki 12 člena 2 sprejmejo v skladu s postopki določenimi v členu 14(2).

Člen 10

Certifikacija izvajalcev usposabljanja

1.  Priprava usposabljanja kontrolorjev zračnega prometa v Skupnosti je predmet certifikacije nacionalnega nadzornega organa.

2.  Zahteve za certifikacijo morajo biti povezane s strokovno in operativno sposobnostjo in primernostjo za organizacijo usposabljanja na pedagoško učinkovit način, tako kot je to določeno v točki (1) Priloge III.

3.  Prošnje za certifikacijo se predložijo nacionalnim nadzornim organom v državi članici, v kateri se nahaja glavni kraj delovanja in v kateri sedež podjetja, če le-ta obstaja.

Nacionalni nadzorni organi izdajo spričevalo, če so izpolnjene zahteve navedene v točki (1) Priloge III.

Spričevala se lahko izdajajo za vsako vrsto usposabljanja, kot je to določeno v točki (9) člena 2, ali v kombinaciji z drugimi storitvami zračne plovbe, kjer se določena storitev zračne plovbe in določeno usposabljanje certificirata kot povezana storitev.

4.  Spričevala določajo pravice in dolžnosti izvajalca usposabljanja.

Certifikacija je lahko le stvar pogojev, določenih v točkah (2) in (3) Priloge III. Ti pogoji pa morajo biti objektivno opravičeni, nepristranski, sorazmerni in transparentni.

5.  Nacionalni nadzorni organi spremljajo skladnost z zahtevami in pogoji navedenimi v spričevalu. Če nacionalni nadzorno organ ugotovi, da imetnik ne izpolnjuje več teh zahtev in pogojev, ustrezno ukrepa, lahko tudi z odvzemom spričevala.

6.  Država članica priznava vsa spričevala, izdana v drugi državi članici.

Člen 11

Računovodske obveznosti izvajalcev usposabljanja

1.  Izvajalec usposabljanja letno poročilo objavi in so redno podvrženi neodvisni finančni reviziji. Računovodski izkazi izvajalcev usposabljanja so usklajeni z mednarodnimi računovodskimi standardi, ki jih je sprejela Skupnost, kolikor je to le mogoče ob omejitvah, ki jih narekuje pravna narava posameznega izvajalca usposabljanja.

2.  Pri izvajanju različnih vrst usposabljanja, morajo izvajalci, za potrebe svojega internega računovodstva, določiti stroške in prihodek od storitev usposabljanja in, kjer je to potrebno, voditi konsolidirana poročila za ostale storitve, ne storitve usposabljanja, kot bi jih morali, če bi storitve opravljali dve ločeni podjetji.

3.  Države članice morajo imenovati pooblaščen organ, ki ima pravico dostopa do poročil izvajalcev usposabljanja.

4.  Države članice lahko prehodne določbe člena 9 Uredbe (ES) št. 1606/2002(7) uporabijo za izvajalce usposabljanja, ki spadajo v okvir te Uredbe.

5.  Izvajalci usposabljanja za pridobitev vojaške licence so prosti obveznosti, določenih v odstavkih 1 in 2.

Člen 12

Zagotavljanje skladnosti s standardi usposobljenosti

1.  Da bi zagotovile, da bodo ravni usposobljenosti neizogibne za kontrolorje zračnega prometa pri opravljanju dela v skladu z visokimi varnostnimi standardi, države članice zagotovijo, da nacionalni nadzorni organi usposabljanje kontrolorjev spremljajo in nadzirajo.

2.  Nacionalni nadzorni organ oblikuje podatkovno bazo, kjer se hranijo podatki o usposobljenosti vseh imetnikov licenc in veljavnosti njihovih pooblastil. Poleg tega pa morajo operativne enote izvajalcev storitev zračne plovbe hraniti podatke o efektivnih urah opravljenih na sektorju, skupini sektorjev ali na operativnih položajih za vsakega imetnika licence, ki dela v enoti, in te podatke na zahtevo predložiti nacionalnim nadzornim organom.

3.  Nacionalni nadzorni organ potrdi imetnike licenc, ki so pooblaščeni za izvajanje nalog kot izpraševalci ali ocenjevalci, za osnovno in nadaljevalno usposabljanje. Potrditev je veljavna za podaljšljivo dobo 3 let.

4.  Nacionalni nadzorni organi za zagotovitev ustrezne skladnosti s standardi, predpisanimi v tej direktivi, redno revidirajo vse elemente sistema licenciranja.

Poleg rednega preverjanja pa lahko nacionalni nadzorni organ izvaja oglede na mestu, ter tako preverja učinkovito izvajanje te direktive in skladnost s standardi, navedenimi v njej.

Nacionalni nadzorni organ mora Komisiji pošiljati letno poročilo o uporabi te direktive, vključno z ugotovitvami revizij.

5.  Nacionalni nadzorni organi se lahko odločijo da, polno ali delno izvajanje revizijskih nalog in pregledov omenjenih v odstavku 4 tega člena, prepustijo priznanim organizacijam omenjenim v členu 3 Uredbe (ES) št. 550/2004.

Člen 13

Vzajemno priznavanje licenc za kontrolo zračnega prometa

1.  Vsaka država članica priznava licenco in na njej navedene ratinge in pooblastila, ki jo je izdal nacionalni nadzorni organ druge države članice v skladu s predpisi v tej direktivi.

2.  Da lahko nacionalni nadzorni organ kandidatu odobri pooblastila, za katera je zaprosil, mora kandidat izpolniti določene pogoje povezane s pooblastilom in z značilnostmi enote, sektorja ali delovnega mesta. Ko ocenjuje enakovrednost pooblastil, ki jih kandidat že ima s tistimi, ki jih mora pridobiti, mora izvajalec storitev zračne plovbe pri oblikovanju načrta usposabljanja v enoti, upoštevati pridobljena znanja in izkušnje kandidata.

3.  Če je kandidat nosilec licence, ki jo je odobrila tretja država ali vojaške licence, ki jo je izdala država članica, lahko nacionalni nadzorni organ zahteva, da kandidat izpolni pogoje za pridobitev določenega ratinga ali pooblastila. Pri ocenjevanju enakovrednosti licenc je potrebno upoštevati znanja pridobljena v skladu z mednarodnimi standardi.

4.  Nacionalni nadzorni organi osnovni načrt usposabljanja, ki vsebuje predlagano usposabljanje za kandidata, potrdijo in utemeljijo najkasneje v štirih tednih po predložitvi dokazil, ne glede na odloge zaradi kakršnihkoli prizivov. Pri odločanju zagotavljajo nacionalni nadzorni organi nepristranskost in sorazmernost.

5.  Nacionalni nadzorni organi zagotovijo, da pravice in dolžnosti, ki veljajo v zaposlitvenem razmerju med prosilcem in delodajalcem, urejajo nacionalni predpisi, ki se uporabljajo za kontrolorje zračnega prometa države, v kateri prosilec opravlja svoje delo.

Člen 14

Odbor

1.  Komisiji pomaga Odbor za Enotno nebo, ustanovljen v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 549/2004(8).

2.  Ob sklicevanju na ta odstavek, se uporabita člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb v členu 8 sklepa.

Rok, določen v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES se definira v času enega meseca.

3.  Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 15

Kazenske določbe

Države članice si prizadevajo za popolno uskladitev kazni za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje izvajanja kazni. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo najkasneje do ...(9) obvestijo o teh ukrepih in nemudoma tudi o morebitnih naknadnih spremembah, ki vplivajo na te ukrepe.

Člen 16

Prenos

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje do ...(10). Komisiji morajo nemudoma posredovati besedilo teh predpisov in korelacijske tabele med predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice Komisiji posredujejo besedila bistvenih predpisov nacionalne zakonodaje, ki jo sprejmejo na področju, ki ga pokriva ta direktiva.

Člen 17

Veljavnost

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 8 se prične uporabljati ...(11)*.

Člen 18

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

ZAHTEVE ZA USPOSABLJANJE

DEL A

ZAHTEVE ZA ZAČETNO USPOSABLJANJE KONTROLORJEV ZRAČNEGA PROMETA

Začetno usposabljanje zagotavlja usposobljenost študentov kontrole zračnega prometa, ki ustreza vsaj osnovnim zahtevam, navedenim v ciljih Smernic za skupne temeljne vsebine in cilje usposabljanja kontrolorjev zračnega prometa in s katero lahko varno, hitro in učinkovito vodijo zračni promet. Glede na strokovni in znanstveni napredek se dopolnila k navedbam v členu 2 točki (11) sprejmejo v skladu s postopki navedenimi v členu 14(2).

Začetno usposabljanje obsega naslednje predmete: letalska zakonodaja, vodenje zračnega prometa vključno s postopki civilno-vojaškega sodelovanja, meteorologija, navigacija, zrakoplovi in osnove letenja vključno s sporazumevanjem med kontrolorjem zračnega prometa in pilotom, človeški dejavniki, oprema in sistemi, profesionalno okolje, nenavadne/težavne situacije, izpadi sistemov, znanje jezika vključno z izrazi radiotelefonije.

Predmeti se poučujejo tako, da pripravijo kandidate na različne vrste storitev zračnega prometa s poudarkom na varnostnih vidikih. Začetno usposabljanje je sestavljeno iz teoretičnih in praktičnih delov vključno s simulacijo, njihovo trajanje pa je biti določeno v veljavnem načrtu začetnega usposabljanja. Na osnovi pridobljenih znanj, se kandidat smatra kot usposobljen za obvladovanje kompleksnih in napetih prometnih situacijah in, da lahko preide na osnovno usposabljanje. Znanje kandidata po začetnem usposabljanju mora biti ovrednoteno s primernim načinom preverjanja znanja.

DEL B

ZAHTEVE ZA OSNOVNO USPOSABLJANJE KONTROLORJEV ZRAČNEGA PROMETA

Načrt osnovnega usposabljanja natančneje opredeljuje zahtevane procese in čas, po katerem lahko kandidat za licenco za kontrolo zračnega prometa opravlja osnovne naloge na lokalnem območju pod nadzorom inštruktorja za usposabljanje na delovnem mestu. V veljavnem načrtu morajo biti navedeni vsi elementi sistema vrednotenja sposobnosti vključno z razporeditvijo dela, ocenjevanjem napredka in izpiti ter postopki obveščanja nacionalnega nadzornega organa.

Trajanje osnovnega usposabljanja je določeno v načrtu osnovnega usposabljanja. Zahtevana znanja bodo s pomočjo primernega načina preverjanja znanja ali sistemov trajnega ocenjevanja ocenjevali pristojnimi izpraševalci ali ocenjevalci, ki morajo biti pri svoji presoji nepristranski in objektivni. Nacionalni nadzorni organ pa mora določiti prizivne postopke, ki bodo zagotavljali pošteno obravnavanje kandidatov.

DEL C

ZAHTEVE ZA NADALJEVALNO USPOSABLJANJE KONTROLORJEV ZRAČNEGA PROMETA

Veljavnost ratingov in pooblastil navedenih na licenci za kontrolorja zračnega prometa se vzdržuje z izvajanjem veljavnega nadaljevalnega usposabljanja, ki ga sestavljajo usposabljanja za vzdrževanje zaposlenosti kontrolorjev zračnega prometa, obnovitveni tečaji, krizno usposabljanje in, kjer je to potrebno jezikovni tečaji.

Nadaljevalno usposabljanje je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela vključno s simulacijo. V ta namen izvajalec usposabljanja oblikuje shemo usposobljenosti v enoti, ki bo nadrobno opredelila procese, kadre in čas, potreben, da lahko izvajalec uspešno izvede nadaljevalno usposabljanje in, da lahko usposobljenost dokaže. Te sheme se pregledajo in odobrijo vsaj vsake tri leta. Trajanje nadaljevalnega usposabljanja je odvisno od funkcionalnih potreb kontrolorjev zračnega prometa zaposlenih v enoti, posebno od sprememb ali načrtovanih sprememb procesov ali opreme, ali od splošnih varnostnih zahtev. Znanje vsakega kontrolorja zračnega prometa se ocenjuje vsaj vsake tri leta. Izvajalec storitev zračne plovbe pa zagotovi uporabo mehanizmov, ki bodo zagotavljali pravično obravnavo imetnikov licence, katerih pooblastil ni možno podaljšati.

PRILOGA II

ZAHTEVE ZA ZNANJE JEZIKOV

Zahteve za znanje jezikov, predpisane v členu 8 so uporabne tako za rabo frazeologije kot tudi v vsakdanjem pogovoru. Da bi izpolnili zahteve za obvladovanje jezika, se kandidati za licenco ali imetniki licence ustrezno ocenijo, dokazati morajo znanje jezika vsaj na uporabniški stopnji (4.stopnja) lestvice ocenjevanja znanja jezika, ki je opisana v tej prilogi.

Lestvica za ocenjevanje znanja jezika: Strokovna, napredna, uporabna raven.

Lestvica za ocenjevanje znanja jezika: pred-uporabniška, osnovna in začetna raven.

Opomba.‐Uporabniška stopnja (Stopnja 4) je najnižja zahtevana stopnja znanja, potrebna za komunikacijo v radiotelefoniji. Stopnje 1 do 3 opisujejo začetno, osnovno in pred-uporabniško stopnjo znanja jezika, oziroma vse opisujejo stopnjo znanja, ki je pod ICAO zahtev za znanje jezika. Stopnje 5 in 6 opisujejo napredno in strokovno stopnjo, ki sta po ravni znanja naprednejši od minimalno zahtevanega standarda. V celoti bo lestvica služila kot referenca za usposabljanje in testiranje pri podpori kandidatom, da bodo dosegli uporabniško stopnjo (stopnjo 4).

PRILOGA III

ZAHTEVE IN POGOJI, KI JIH JE POTREBNO PRILOŽITI SPRIČEVALOM, DODELJENIM IZVAJALCEM USPOSABLJANJA

(1)  Zahteve, ki jih navajata člena 10 in 11 se nanašajo predvsem na:

(2)  Spričevala določajo:

3)   dodatni pogoji, priloženi k certifikatu, se lahko nanašajo na:

(1) UL C (2) UL C (3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 8.3.2005. (4) UL L 96, 31.3.2004, str. 10. (5) UL L 225, 12.8.1998, str. 27. Sklep, kakor je bil spremenjen z Aktom o pristopu iz leta 2003. (6) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. (7) Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1). (8) Uredba (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o vzpostavitvi okvira za oblikovanje Enotnega evropskega neba ("okvirna uredba") (UL L 96, 31.3.2004, str. 1). (9) * Dve leti od dneva začetka veljavnosti te direktive. (10) * Dve leti od dneva začetka veljavnosti te direktive. (11) ** Štiri leta od dneva začetka veljavnosti te direktive.