Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 103 svojega Poslovnika,

1.   izraža prepričanje, da lahko Evropska unija v okviru globalnega cilja trajnostnega razvoja postane nosilec gospodarskega, družbenega in okoljskega napredka v svetu; ponovno izpostavlja veljavnost strateških ciljev, opredeljenih na zasedanjih Evropskega sveta v Lizboni in Göteborgu, za pospeševanje zaposlovanja, gospodarske reforme, spodbujanja konkurenčnosti, dokončnega oblikovanja notranjega trga, socialne kohezije in varstva okolja kot gibal stabilnega gospodarstva, osredotočenega na rast; izraža prepričanje, da mora biti Lizbonska strategija najpomembnejša prednostna naloga EU v naslednjih petih letih;

2.   poudarja svojo zavezanost Lizbonski strategiji in njeni viziji dinamičnega gospodarstva ter boljše družbe z višjim življenjskim standardom kot temelja za pospeševanje rasti in zaposlovanja ter posledično okvira za socialno kohezijo in okoljsko politiko; izraža prepričanje, da trajnostna rast in zaposlovanje predstavljata najbolj nujna cilja za Evropo ter sta temelj družbenega in okoljskega napredka; poudarja, da močne in dobro načrtovane socialne in okoljske politike predstavljajo bistveni element za okrepitev evropske gospodarske učinkovitosti;

3.   priznava, da prosti pretok blaga že uspešno deluje, medtem ko notranji trg še vedno ni izoblikovan in bodo potrebna večja prizadevanja za njegovo dokončno vzpostavitev;

4.   meni, da je za dosego lizbonskih ciljev potrebno, da se države članice soočijo s strukturnimi reformami, potrebnimi za ohranitev evropskega socialnega modela; meni, da je za uspeh potreben tudi makroekonomski okvir, ki podpira rast, in da mora ta okvir združiti stabilnost s spodbudami za naložbe v okviru lizbonskih ciljev;

5.   priznava, na eni strani pozitivni prispevek okoljske politike k rasti in zaposlovanju, zlasti z razvojem ekoloških inovacij, na drugi strani pa ugotavlja, da je nujno, da se EU odzove na številne izzive v zvezi z naravnimi viri in okoljem, kot so podnebne spremembe in upadanje biološke raznovrstnosti, ki bodo imeli neposredne finančne in druge posledice za lizbonske cilje rasti, če se z njimi ne bomo spopadli nemudoma; zato izraža prepričanje, da je v pregledani lizbonski proces treba vključiti razmišljanja v zvezi z okoljem; vztraja, da bodo trdne politike na področju okolja, zdravja in varnosti hrane imele pozitiven učinek na rast in konkurenčnost;

6.   izraža prepričanje, po zgledu Komisije, da je za oživitev Lizbonske strategije bistvenega pomena premagati neuspešno doseganje ciljev, zastavljenih marca 2000, in postaviti Lizbonsko strategijo v središče nacionalne in evropske razprave; izraža prepričanje, da je to odvisno od:

7.   izraža prepričanje, da mora spomladanski vrh Evropskega sveta Lizbonsko strategijo opredeliti tako, da se bo osredotočila na doseganje ključnih ciljev za spodbuditev rasti in ustvarjanja delovnih mest prek ukrepov za vzpostavitev na znanju temelječe družbe, spodbujanja javnih in zasebnih naložb v lizbonske cilje, ustvarjanja poslovno prijaznega okolja, socialne politike, temelječe na vključenosti, varnosti, solidarnosti in prilagodljivosti, ter oblikovanja evropske okoljske politike kot vira konkurenčnosti;

8.   meni, da mora biti zagotovljeno v rast usmerjeno, trajnostno makroekonomsko okolje, da bi tako dosegli gospodarske, socialne in okoljske cilje ter da je to predpogoj za mednarodno konkurenčnost Evrope; ugotavlja, da so osnove tega procesa dinamičen razvoj gospodarstva in trga delovne sile, stabilna valuta, zmanjšanje državne zadolženosti in državnih primanjkljajev ter trajnostno zagotavljanje pokojninskega zavarovanja;

9.   meni, da je treba spodbujati podjetniški duh, kulturo pripravljenosti na tveganje kot tudi lastno pobudo in odgovornost ter da mora biti zakonodaja, ki se nanaša na gospodarstvo, razumljiva in nebirokratska, sistem obdavčevanja pa enostaven in pravičen; ugotavlja, da bi morala gospodarska politika nuditi visoko stopnjo predvidljivosti;

10.   poudarja, da je za oblikovanje široke koalicije, naklonjene spremembam, potrebno vsesplošno razumevanje Lizbonske strategije kot strategije, od katere bo veliko ljudi imelo koristi in katere razvoj temelji na sodelovanju vseh pomembnih socialno-ekonomskih akterjev; ki si prizadeva za vzpostavitev trga delovne sile, ki spodbuja tako dinamičnost kot varnost; ki si prizadeva za posodobitev - in ne oslabitev - socialne varnosti; in ki na doseganje visokih socialnih in okoljskih standardov gleda kot na del evropskega konkurenčnega modela;

11.   poudarja pomen, ki ga za konkurenčnost Evrope predstavlja oblikovanje enotnega trga na področju storitev, na katerem vlada ravnotežje med odpiranjem trga, javnimi storitvami, socialnimi pravicami in pravicami potrošnikov; poudarja vlogo storitev splošnega interesa pri spodbujanju socialnega vključevanja, ozemeljske kohezije in učinkovitejšega notranjega trga; poziva spomladanski vrh Evropskega sveta, naj se zavzame za sprejetje pravnega okvira Skupnosti za storitve splošnega interesa in tako zagotovi njihovo kakovost in dostopnost vsem Evropejcem, pri čemer naj za storitve splošnega interesa veljata načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

12.   ponovno poudarja, da visoko kakovostne, vsem dostopne in učinkovite javne storitve pomembno prispevajo h kakovosti življenja in socialni koheziji kot temeljnim ciljem Lizbonske strategije; meni, da bi med lizbonske cilje morala spadati učinkovita izvedba ukrepov s področja javnih naročil;

13.   meni, da je nujno potrebno nedvoumno priznati izredno pomemben prispevek malih in srednje velikih podjetij k doseganju ciljev Lizbonske strategije; ugotavlja, da sektor malih in srednje velikih podjetij zagotavlja ne le največji delež zaposlitev v celotni EU, ampak se je poleg tega v tem sektorju v zadnjih nekaj letih odprlo največ novih delovnih mest; posledično zahteva še dodatne ukrepe za ustvarjanje prijaznejšega okolja za mala in srednje velika podjetja, kar pomeni zmanjševanje nepotrebnih birokratskih obremenitev in zagotavljanje lažjega dostopa do finančnih virov za naložbe;

14.   izraža prepričanje, da bo bolj globalen način gospodarskega odločanja bistven za oblikovanje družbe, naklonjene spremembam; opozarja, da je Evropski svet v Bruslju vztrajal pri umestitvi visoke ravni socialne zaščite v središče Lizbonske strategije; ponovno izraža prepričanje, da je nesprejemljivo, da ljudje živijo pod pragom revščine in so žrtve socialne izključenosti; podpira poziv Evropskega sveta v Bruslju k okrepitvi politike boja proti revščini in družbeni izključenosti z namenom sprejetja globalnega pristopa, s katerim bi dali nov odločni zagon odpravi revščine do leta 2010, in k omogočanju dostopa do temeljnih pravic vsem evropskim državljanom; poziva spomladanski vrh Evropskega sveta, da si zastavi visoke cilje na socialnem področju;

15.   meni, da bi zadovoljiv dogovor o novi zakonodaji na področju kemičnih snovi (REACH) predstavljal jasen primer konkretnega udejanjanja Lizbonske strategije, kjer bi se uravnoteženo izražali cilji s področja konkurence, okolja, sociale in javnega zdravja;

16.   meni, da je konkurenčni energetski trg, temelječ na izbiri trajnostnih virov energije, eden od pogojev za konkurenčno in trajno evropsko gospodarstvo in poziva Komisijo, naj predlaga novo pobudo, s katero bi zagotovili enakovredne pogoje za vse akterje in vse oblike energije, vključno z obnovljivimi; nadalje opaža, da povečana produktivnost surovin znižuje stroške industrije in gospodinjstev, pri čemer ostane več sredstev za druge naložbe in je EU manj odvisna od nezadostnih virov surovin in velikih nihanj na trgu surovin;

17.   izraža prepričanje, da mora vmesni pregled dati primerno težo prispevku, ki ga lahko tehnologije z obetavno prihodnostjo (kot npr. nano- in mikrotehnologije, medicinske in laserske tehnologije, transportne in logistične tehnologije) kot tudi okoljske tehnologije in visoki okoljski standardi doprinesejo k oblikovanju zmagovalne strategije konkurenčnosti; poziva k večji podpori ekološkim tehnologijam in ekološko učinkovitim inovacijam; širše gledano poudarja pomen kakovosti življenja kot dejavnika pri naložbah in lokaciji industrije; izraža prepričanje, da bo namerno neupoštevanje podnebnih sprememb in izgube biološke raznovrstnosti resno škodilo doseganju zastavljenih ciljev;

18.   v pričakovanju sklepa Evropskega sveta o prihodnji podnebni politiki ponavlja svoja stališča, ki jih je izrazil v svoji resoluciji z dne 13. januarja 2005(1) o izidu Konference o spremembi podnebja v Buenos Airesu;

19.   poziva Komisijo, naj nudi močno vodstvo s predlaganjem strategij za izboljšanje delovanja trga delovne sile in zagotovitev prihodnjih sprememb za našo mladino z izboljšanjem njenih možnosti na področju priznavanja diplom, izobraževanja v tujini ter poklicnih priložnosti, ob spoštovanju načela solidarnosti med generacijami in upoštevanju demografskih razmer; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo obsežne ukrepe, ki so potrebni za spodbujanje dopolnilnih shem financiranja kot načina dopolnjevanja obstoječih nacionalnih pokojninskih sistemov; meni, da bi moralo biti bolj prožno delovanje trga delovne sile usmerjeno v povečevanje priložnosti za zaposlovanje ljudi, s posebnim poudarkom na specifičnih potrebah majhnih in srednje velikih podjetij;

20.   skladno s tem podpira evropsko pobudo za mlade, ki jo je predlagala vrsta držav članic in ki je vključena v sporočilo Komisije spomladanskemu vrhu Evropskega sveta;

21.   meni, da so kmetijski izdatki za razvoj podeželja bistven del Lizbonske strategije, še posebej za usposabljanje mladih kmetov, kar je posebnega pomena za nove države članice;

22.   meni, da ima zakonito priseljevanje pomembno vlogo pri spodbujanju na znanju temelječega gospodarstva v Evropi, kakor tudi pri krepitvi gospodarskega razvoja;

23.   izraža prepričanje, da je evropska odličnost v ekonomiji znanja odvisna od visoko izobražene in usposobljene delovne sile ter od občutne širitve področij in povečanja učinkovitosti raziskav ter inovacij; meni, da je visoko kakovostno izobraževanje, dostopno vsem, bistvenega pomena za močno gospodarstvo in pravično družbo; poziva Komisijo in države članice, naj dejavno podprejo znanstvene raziskave na vseh stopnjah inovacijskega procesa, od razvoja zamisli do njene izvedbe na ravni podjetij;

24.   poziva, da vmesni pregled postavi izobraževanje, usposabljanje, izboljšanje človeškega kapitala in vseživljenjsko učenja v središče Lizbonske strategije, ter meni, da mora spomladanski vrh Evropskega sveta opredeliti visoke cilje;

25.   opozarja, da v nekaterih državah članicah ženske predstavljajo največjo skupino med izključenimi delavci in da je za mnoge med njimi odločitev, ali sprejeti plačano delo, odvisna od razpoložljivosti in privlačnosti zaposlitve; zato spomladanski vrh Evropskega sveta poziva, naj znotraj lizbonskih ciljev ustrezno opredeli potrebo po integraciji načela enakosti spolov, vključno z ukrepi za spodbujanje družini prijaznih modelov zaposlovanja in delovnega časa, varne zaposlitve in enake obravnave, za širši dostop do usposabljanja in odpravo razlik med spoloma na področju plač ter razširitev ponudbe za varstvo otrok in nego ostarelih;

26.   podpira idejo integrirane raziskovalne in industrijske politike in njene finančne dostopnosti s posebnim poudarkom na malih in srednje velikih podjetjih; meni tudi, da potrebuje Evropa trdne industrijske temelje ter da je treba njeno konkurenčnost okrepiti z vzpostavitvijo obširnih tehnoloških pobud na podlagi zasebnih pobud in/ali javnih in zasebnih partnerstev;

27.   poziva vse države članice, naj se na spomladanskem vrhu Evropskega sveta obvežejo, da bodo sprejele ukrepe, potrebne za povišanje deleža izdatkov za raziskave in razvoj na najmanj 3 % nacionalnega dohodka (2 % za zasebni in 1 % za javni sektor), ob zagotavljanju, da se preveri ustreznost vseh spodbujevalnih ukrepov glede na lizbonske cilje; poudarja, da je treba prav tako podvojiti evropska sredstva za raziskave in razvoj v skladu z lizbonskimi cilji, vključno z odobritvijo ustanovitve Evropskega raziskovalnega sveta kot neodvisnega svetovalnega telesa na področju raziskav;

28.   poziva k prednostnemu obravnavanju ukrepov, ki olajšujejo čezmejno izmenjavo raziskovalcev;

29.   poziva Svet in Komisijo, da povečata svoja prizadevanja, namenjena oblikovanju predloga za stroškovno učinkovit, donosen in ustrezno delujoč patent EU, ki zagotavlja pravno varnost, spodbuja nove priložnosti za majhna in srednje velika podjetja ter resnično spodbuja raziskave in razvoj v Evropi;

30.   podpira Komisijo pri prizadevanjih, da skupaj s Parlamentom opredeli zanesljiv načrt z jasnimi zakonodajnimi in proračunskimi prednostmi za tri stebre v okviru Lizbonske strategije; vztraja pri obširnem posvetovanju s Parlamentom o vsebini načrta in vzpostavitvi učinkovitega mehanizma med Komisijo in Parlamentom za skupno načrtovanje;

31.   zahteva, da se Komisija bolj dosledno poslužuje presoje vplivov na gospodarstvo, družbo, zdravje in okolje, z namenom sodelovanja z Evropskim parlamentom pri nadzoru in izboljševanju obstoječe zakonodaje, učinkovitega in prednostnega izvajanja Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje(2), vključno z ustreznimi mehanizmi za učinkovito posvetovanje z vsemi interesnimi skupinami; kljub temu pa vztraja, da mora presoja vplivov vedno upoštevati stroške neaktivnosti ter dolgoročnejše stroške in koristi v monetarnem in kakovostnem smislu; poziva tudi k boljšemu naknadnemu ocenjevanju sprejetih in izvršenih ukrepov;

32.   zahteva, da Komisija preveri, ali so vsi osnutki zakonodajnih predlogov v skladu s cilji Lizbonske strategije, in tako zagotovi popolno ustreznost prihodnje zakonodaje s potrebnimi demokratičnimi postopki, tudi če se uporabijo instrumenti komitologije, da okrepi svoje načrte za poenostavitev obstoječega pravnega reda, s tem pa zmanjša stroške usklajevanja ter sprosti sredstva za spodbujanje inovativnosti in odpiranje delovnih mest;

33.   podpira idejo nacionalnih akcijskih načrtov za izvajanje Lizbonske strategije, ki predvidevajo, da vsaka vlada imenuje ministra, zadolženega za usklajevanje ukrepov;

34.   pozdravlja idejo o pripravi konsolidiranih poročil in poziva k uporabi manjšega števila kakovostnejših kazalcev, ki naj omogočijo preglednejše merjenje napredka gospodarskih, socialnih in okoljskih elementov Lizbonske strategije ter vključujejo javno dostopno bazo podatkov s seznamom stopenj prenosa za vsako državo članico, kot tudi primerjave in najboljše prakse za sofinancirane programe; poziva, da Komisija Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom redno sporoča oceno, kako države članice izvajajo Lizbonsko strategijo;

35.   zahteva, da se letna poročila Komisije o napredku kakor tudi njene gospodarske strateške smernice pošljejo Evropskemu parlamentu še preden se predložijo Svetu, da bi omogočili Parlamentu, da poda svoje mnenje;

36.   poziva spomladanski vrh Evropskega sveta, da oblikuje preprostejše in doslednejše sisteme upravljanja, z namenom poenostaviti javni in parlamentarni nadzor;

37.   predlaga organizacijo tristranskega srečanja med tremi institucijami, da bi opredelili pomembne politične prednostne naloge pred letnim spomladanskim vrhom Evropskega sveta;

38.   poudarja, da je treba s Parlamentom razviti izvirno kulturo dialoga, da bi ustvarili čut skupne udeležbe, pri čemer sta komunikacija in budno izvajanje prav tako pomembna za Parlament; zato izraža prepričanje, da je močno partnerstvo med Parlamentom in Komisijo ter med Parlamentom in nacionalnimi parlamenti, skupaj s širšim sodelovanjem regionalnih in lokalnih oblasti, ključ do uspeha;

39.   opozarja na medparlamentarno konferenco, ki se bo odvijala v Bruslju 16. in 17. marca 2005 z namenom spodbujati sodelovanje v tem smislu med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom; poziva spomladanski vrh Evropskega sveta, da predstavi predloge za okrepitev parlamentarne dimenzije in vloge javne razprave v Lizbonski strategiji;

40.   zahteva, da nacionalni in evropski proračuni ter tudi prihodnji finančni načrt 2007-2013 odražajo cilje, zastavljene v okviru lizbonskega procesa;

41.   priznava edinstveno dodano vrednost regionalne politike pri doseganju lizbonskih ciljev ter ponovno opozarja, da so za učinkovit in uravnotežen odgovor na ta izziv potrebna ustrezna finančna sredstva; opozarja, da so preoblikovani strukturni skladi sedaj osredotočeni na lizbonske cilje, ter vztraja, da mora to vlogo odražati tudi finančni načrt;

42.   priznava pomen projektov TEN ter njihove pospešene gradnje pri doseganju lizbonskih ciljev; zato podpira Komisijo pri njenih prizadevanjih prepričati države članice, da morajo biti ti projekti načrtovani in financirani s podporo proračuna EU in preko javnih in zasebnih partnerstev;

43.   zahteva globalni trajnostni pristop k vprašanju prometne politike, ki naj temelji na povečani uporabi novih tehnologij;

44.   izraža prepričanje, da je treba uvesti novo pobudo za informacijsko družbo, ki bo naslovila izzive vse do leta 2010, in da bi morala ta pobuda vzpostaviti stabilno okolje za razvoj elektronskih komunikacij in digitalnih storitev ter se osredotočiti na razvoj prizadevanj EU na področju raziskav, inovativnosti in uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije;

45.   ugotavlja, da kreativna industrija postaja najbolj obetaven sektor našega gospodarstva in da obstajajo veliki zaposlitveni potenciali na področju novih medijev in digitalne kulture;

46.   poziva spomladanski vrh Evropskega sveta, da prizna, da bodo naložbe bistvene za posodobitev Evrope, in sprejme skupne ukrepe za spodbuditev javnih in zasebnih naložb, s posebnim poudarkom na tistih oblikah naložb, ki so najbolj nujne za lizbonski proces;

47.   poziva spomladanski vrh Evropskega sveta, da okrepi vlogo Evropske investicijske banke s poudarkom na boljši osredotočenosti posojil na naložbe, ki podpirajo lizbonski proces, ter povečanju posojil v zvezi s tveganim kapitalom in boljši podpori malih in srednje velikih podjetij, še posebej tistih, ki jih kapitalski trg zanemarja;

48.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0005. (2) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.