Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2003 o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju z Libanonsko republiko(1),

–   ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o Evro-sredozemskem partnerstvu, zlasti tiste z dne 23. februarja 2005(2),

–   ob upoštevanju resolucije št. 1559 Varnostnega sveta OZN z dne 2. septembra 2004 o Libanonu,

–   ob upoštevanju izjave predsednika Varnostnega sveta OZN z dne 15. februarja 2005 o Libanonu,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 21. februarja 2005 o mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu,

–   ob upoštevanju svojih resolucije z dne 20. novembra 2003 o "Širši Evropi – soseščini: nov okvir za odnose z našimi vzhodnimi in južnimi sosedi"(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije o ponovni krepitvi ukrepov EU na področju človekovih pravic in demokratizacije s sredozemskimi partnerji z dne 12. februarja 2004(4),

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   globoko pretresen ob atentatu 14. februarja 2005 v Bejrutu, v katerem je življenje izgubil nekdanji libanonski ministrski predsednik Rafik Hariri in drugi nedolžni civilisti,

B.   ker je bil Rafik Hariri eden najvplivnejših politikov, izredno predan vprašanju sprave v Libanonu in odločen zagovornik umika tujih čet iz države,

C.   ker ima Libanon močne zgodovinske, kulturne in gospodarske povezave z Evropo; ker je pomemben partner Evropske unije na Bližnjem vzhodu in sodeluje v evropski politiki sosedstva; ker trenutna tragedija predstavlja napad na demokratična načela, ki jih zagovarja tako Libanon kot Evropska unija,

D.   opogumljen z velikostjo množičnih mirnih in demokratičnih demonstracij prebivalstva, s čemer se kaže visoka stopnja nacionalne enotnosti med različnimi političnimi in verskimi tokovi v državi,

E.   pozdravljajoč dejstvo, da je generalni sekretar OZN Kofi Annan sklenil odposlati posebno misijo, katere naloga je pojasniti okoliščine, vzroke in posledice smrti nekdanjega libanonskega ministrskega predsednika Rafika Haririja,

F.   ker je med parlamentarno razpravo o predlogu opozicije glede izglasovanja nezaupnice vladi in zaradi pritiska javnosti, izraženega na demonstracijah za umik sirskih čet, 28. februarja 2005 odstopil libanonski ministrski predsednik Omar Karami,

G.   ker so parlamentarne volitve v Libanonu predvidene maja 2005 in ob upoštevanju volje libanonskega ljudstva, da odloča o svoji politični prihodnosti,

H.   ob upoštevanju sklepa sirskega in libanonskega predsednika o razglasitvi umika sirskih sil v vzhodno libanonsko dolino Beka do konca marca, čeprav je mednarodna skupnost zahtevala popolni, hitri in dokončni umik iz države,

I.   ker je zaradi obnovitve pogovorov med izraelsko vlado in palestinsko nacionalno oblastjo še toliko bolj nujno sodelovanje Sirije in Libanona v mirovnem procesu, da bi tako dosegli celovito in trajno rešitev spora na Bližnjem vzhodu,

J.   poudarjajoč, da bo bližnji podpis Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Sirijo slednjo obvezal k političnemu dialogu, ki bo temeljil na podpori demokraciji, človekovim pravicam in pravni državi ter spoštovanju mednarodnega prava,

K.   poudarjajoč, da je treba preprečiti, da bi Libanon ponovno zapadel v obdobje nemirov, in je zato potrebno podpreti in utrditi njegove krhke demokratične ustanove in nadaljevati s procesom obnove,

L.   poudarjajoč vlogo, ki jo lahko demokratični in suvereni Libanon odigra v razvoju Evro-sredozemskega partnerstva in v okviru evropske politike sosedstva,

1.   enoglasno obsoja bombni napad 14. februarja 2005 v Bejrutu, v katerem je življenje izgubil nekdanji libanonski ministrski predsednik Rafik Hariri in drugi nedolžni civilisti; izraža jezo in ogorčenost nad tem barbarskim dejanjem in pošilja izraze iskrenega sožalja Haririjevi družini ter družinam drugih žrtev;

2.   poziva, skladno z izjavo predsednika Varnostnega sveta OZN z dne 15. februarja 2005, da se razjasnijo vzroki, okoliščine in posledice napada; želi, da libanonske oblasti še naprej sodelujejo s posebno misijo OZN;

3.   verjame, da zločin ne bo ogrozil volilnega postopka v Libanonu in poudarja, kako zelo pomembna je izvedba svobodnih, demokratičnih in preglednih parlamentarnih volitev v tej državi; ponovno izraža zahtevo o možni napotitvi delegacije opazovalcev Evropske unije na zakonodajne volitve v Libanonu in prosi Komisijo, da pripravi vse potrebno v ta namen;

4.   poziva Komisijo, naj v okviru programa MEDA in evropske pobude za demokracijo in človekove pravice nemudoma naveže stike in podpre civilno družbo in neodvisne NVO;

5.   poziva Komisijo, naj dokončno oblikuje akcijski načrt za Libanon, v katerem bodo zajeta vsa vprašanja v zvezi s politično stabilnostjo države, utrjevanjem demokratičnih institucij in pospešeno obnovo;

6.   toplo pozdravlja pozitivni razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu v zadnjih tednih, tudi ponovni začetek pogajanj med Izraelom in Palestino, in poziva Sirijo, da ne dopušča nobene oblike terorizma, vključno s podporo dejavnosti Hezbolaha in drugih oboroženih skupin;

7.   meni, da bo ob obstoju očitnih dokazov o teroristični dejavnosti Hezbolaha, Svet moral sprejeti vse potrebne ukrepe za njihovo zajezitev;

8.   meni, da je ponovni pričetek neposrednega dialoga med Sirijo in Izraelom izrednega pomena za mir, varnost, suverenost in ozemeljsko celovitost teh držav, v skladu z resolucijami Varnostnega sveta;

9.   poziva Sirijo, naj polno sodeluje z Evropsko unijo v okviru evropske politike sosedstva in na ta način pripomore k miru in stabilnosti celotne regije; opozarja na velik pomen začetka izvajanja resolucije OZN št. 1559, ki je ponovni dokaz zavezanosti mednarodne skupnosti ozemeljski celovitosti, suverenosti in neodvisnosti Libanona; poziva Sirijo, naj se vzdrži vsakršnega vmešavanja v notranje zadeve Libanona; upošteva odločitev, da se sirske sile umaknejo do konca marca, a vseeno zahteva popolni umik sirskih čet in obveščevalnih služb iz Libanona, kakor je to navedeno v resolucijah Varnostnega sveta OZN; meni, da sta sprejetje Pridružitvenega sporazuma s Sirijo in nadaljnji razvoj evropske politike sosedstva v odnosu do Sirije v celoti odvisna od jasne zavezanosti Sirije na tem področju;

10.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter libanonski vladi in parlamentu.

(1) UL C 38 E, 12.2.2004, str. 307. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0046. (3) UL C 87 E, 7.4.2004, str. 506. (4) UL C 97 E, 22.4.2004, str. 656.