Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trga za sladkor(1),

–   ob upoštevanju sporočil Komisije Svetu in Parlamentu o vzpostavitvi trajnega kmetijskega modela za Evropo, zlasti da bi se preoblikoval sektor sladkorja (KOM(2003)0554(2) in KOM(2004)0499),

–   ob upoštevanju analiz vpliva, povezanih z možnostmi reform, predvidenih za ureditev Skupnosti na področju sladkorja (SEK(2003)1022),

–   ob upoštevanju pogajanj z državami AKP, kot izhaja iz Protokola št. 3 o sladkorju iz držav AKP k Prilogi V k Sporazumu o sodelovanju AKP-ES(3), posebnih tarifnih kvot v korist Indiji, kot izhajajo iz Sklepa Sveta 2001/870/ES z dne 3. decembra 2001(4) o sklenitvi sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Republiko Indijo, Uredbe (ES) št. 2501/2001(5) o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in Uredbe (ES) 416/2001 o podaljšanju brezcarinskega dostopa brez kakršnih koli količinskih omejitev za proizvode, ki izvirajo iz najmanj razvitih držav (6),

–   ob upoštevanju resolucij, povezanih s sladkorjem, ki jih je sprejela Skupna parlamentarna skupščina AKP-EU dne 1. novembra 2001(7) in 21. marca 2002(8),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2000 z dne 18. septembra 2000 o uvedbi izjemnih trgovinskih ukrepov za države in ozemlja, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije(9),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2563/2000 z dne 20. novembra 2000 o spremembi Uredbe (ES) št. 2007/2000 z razširitvijo izjemnih trgovinskih ukrepov za države in ozemlja, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije, na Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Zvezno republiko Jugoslavijo(10),

–   ob upoštevanju reforme sistema splošnih preferencialov, ki jo predlaga Komisija (KOM(2004)0461(11) in KOM(2004)0699(12)),

–   ob upoštevanju člena 299(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.   ker so za obveznosti, za katere se je Evropska unija obvezala v krogu pogajanj iz Dohe, potrebne manjše carinske dajatve in manjši ukrepi pomoči na področju proizvodnje ter izvoza; ker je zaradi teh obveznosti in potrebe po modernizaciji celotnega sektorja, da postane bolj konkurenčen, nujna reforma skupne ureditve trga za sladkor,

B.   ker bo izid pritožbe zoper odločitev STO vplival na obseg zmanjšanja kvot, zaradi česar je potrebno razmišljanje o prihodnosti sladkorja C,

C.   ker se je Evropska unija po sporazumih o preferencialih z državami AKP in Indijo obvezala, da bo uvozila določeno količino sladkorja z izvorom v teh držav po zajamčeni ceni,

D.   ker pobuda "vse, razen orožja" (EBA), če se uporabi v obstoječi obliki, lahko povzroči velik pritok sladkorja na evropski trg, zlasti preko nezakonite tristranske trgovine, kjer se sladkor, kupljen po ceni na svetovnem trgu, ponovno uvaža v Evropo; ker je odkrivanje takih dejavnosti skoraj nemogoče, ker ti izvozi ogrožajo skladnost in ravnovesje skupne ureditve trga in ker je ta goljufija v škodo evropskih davkoplačevalcev,

E.   ker pobuda EBA, kljub temu da ima izredno velikodušne cilje, ne zagotavlja gospodarskega in socialnega razvoja najmanj razvitih držav, saj bodo od predvidene rasti tristranske trgovine imele koristi samo tiste tretje države, ki so že konkurenčne; ker je to v primeru sladkorja z gospodarskega vidika zavajajoče, saj bo v prihodnosti vsako povečanje izvoza sladkorja iz najmanj razvitih držav v Evropo povzročilo zmanjšanje evropske cene, kar je v nasprotju z interesi najmanj razvitih držav,

F.   ker zaradi tega najmanj razvite države zahtevajo novo ureditev pobude EBA in ker bo hkrati večletni sistem splošnih preferencialov potekel 31. decembra 2005,

G.   ker sta Uredbi Sveta (ES) št. 2007/2000 in št. 2563/2000, ki državam Zahodnega Balkana zagotavljata brezcarinski in neomejen dostop do trga sladkorja Evropske unije, povzročili izjemno povečanje uvoza sladkorja iz teh držav, zlasti preko nezakonite tristranske trgovine, kjer se sladkor, kupljen predhodno po ceni na svetovnem trgu, ponovno uvaža v Evropsko unijo,

H.   ker je v prihodnosti možna vključitev držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo, ni zaželeno in ne bi bilo razumno, da bi ustvarili presežne in gospodarsko neupravičene zmožnosti proizvodnje sladkorja s spodbujanjem na podlagi sistema preferencialov,

I.   ker je cilj skupne kmetijske politike (SKP) zlasti spodbujanje večfunkcijskega značaja kmetijstva na celotnem ozemlju Unije in ker mora SKP prispevati k zagotavljanju ustrezne življenjske ravni za kmetijsko prebivalstvo, tako kot na to opozarjata Ustava za Evropo in Lizbonska strategija; ker slednja med drugim poudarja kvantitativno in kvalitativno izboljšanje zaposlovanja in zagotavljanje večje družbene povezanosti; ker ocenjuje, da mora kmetijstvo po resolucijah, ki jih je Evropski svet sprejel v Luxembourgu (12.-13. december 1997) in Berlinu (24.-25. marec 1999), ostati vseevropska dejavnost, vključno z manj razvitimi regijami,

J.   poudarja pomen resolucije Evropskega sveta v Bruslju (24.-25. oktober 2002), ki navaja, da morajo biti reforme izvedene na način, ki ustrezno upošteva specifične probleme manj razvitih regij; ker morajo vzporedno potekati prizadevanja za ohranjanje evropske konkurenčne proizvodnje na visoki ravni,

K.   ker je treba v skladu s sklepi Evropskega sveta iz Bruslja še naprej upoštevati potrebe proizvajalcev iz manj razvitih regij Evropske unije,

L.   ker mora reforma skupne ureditve trga za sladkor omogočati cenovno raven, ki zagotavlja primerno nadomestilo tako proizvajalcem v Skupnosti kot tudi dobaviteljem iz držav AKP in najmanj razvitih držav,

M.   ker splošna usmeritev sporočil Komisije ruši ravnovesje v sladkornem sektorju (v škodo proizvajalcev v Skupnosti in dobaviteljev iz najmanj razvitih držav ter proizvajalcev iz AKP ter grozi, da bo izginilo gojenje sladkorne pese, sladkorna industrija ter s tem povezane gospodarske dejavnosti v številnih regijah Evropske unije),

N.   ker bo znižanje cen in kvot, ki ga omenja Komisija, v sektorju sladkorja povzročilo velike izgube prihodkov vpletenih v sladkornem sektorju, ne da bi od tega imeli koristi potrošniki, kot so to pokazale prejšnje reforme, ko se z znižanjem cen surovin niso znižale cene končnih izdelkov,

O.   ker ima sladkorni trs vodilno družbeno-ekonomsko vlogo v nekaterih najbolj oddaljenih regijah in igra nezamenljivo vlogo v zvezi z dohodkom kmetovalcev v teh regijah, ki so že prizadete zaradi specifičnih in trajnih strukturnih težav, ki jih priznavajo Pogodbe,

P.   ker rast proizvodnje sladkorja v nekaterih poglavitnih državah, ki proizvajajo sladkorni trs, resno vpliva na okolje, zlasti z uničevanjem deževnih gozdov, erozijo zemlje in izkoriščanjem naravnih virov, vode, tal itd.,

Notranji vidiki reforme

1.   poudarja, da akterji na področju sladkorja potrebujejo dovolj veliko predvidljivost, da lahko izpeljejo potrebna vlaganja za povečanje konkurenčnosti; zato ocenjuje, da je nujno, da Komisija takoj določi svoje namene za obdobje po letu 2008; predlaga, da reforma skupne ureditve trga za sladkor ostane nespremenjena do konca leta 2012;

2.   pozdravlja pripravo študije o ocenitvi vpliva različnih možnosti te reforme s strani Komisije; vendar pa obžaluje, da v tem dokumentu niso vključene jasne posledice osnutka reforme v posameznih državah članicah in različnih proizvodnih regijah sladkorja, zlasti v zvezi z zaposlitvijo v sektorju;

3.   od Komisije zahteva, da čim prej izvede poglobljeno študijo o ocenitvi vplivov, ki bo obravnavala socialno-ekonomske posledice te reforme za proizvajalce pese in delavce v tem sektorju ter posledice opustitve nekaterih kmetijskih območij v EU; poziva Komisijo, da razširi študijo o presoji vplivov na mogoče učinke reforme na trg žitaric;

4.   opozarja, da je zmanjšanje cene sladkorja, ki ga predlaga Komisija, večje kot bi bilo potrebno za prilagajanje pravilom STO; zato zahteva, da se to zmanjšanje omeji na nujno potrebno, da se v EU doseže in vzdržuje trajna, učinkovita in trdna proizvodnja sladkorja v skladu s pravili STO; meni, da mora biti zmanjšanje kvot podrejeno enakemu načelu in da skupni učinek zmanjšanja cen in kvot izpostavlja možnost za preživetje sektorja, tako v najbolj ranljivih kot tudi v najbolj konkurenčnih regijah;

5.   zavrača predlog Komisije o povečanju kvot za izoglukozo, ker bi zaradi tega bilo potrebno nadalje zmanjšati kvote za sladkor;

6.   ocenjuje, da sistem referenčnih cen, ki ga predlaga Komisija, ni ustrezen in ne zagotavlja stabilnosti trga; zato predlaga, da se trenutno veljaven sistem podpore cen vzdržuje kot varnostna mreža, namenjena preprečevanju večjega neravnovesja na trgu sladkorja;

7.   obžaluje, da vprašanje lastništva kvot še ni pravno opredeljeno, in poziva Komisijo, naj določi, da so lastniki kvot posamezni pridelovalci sladkorne pese in sladkornega trsa;

8.   ocenjuje, da sistem prenosa kvot, ki ga predlaga Komisija, ne ustreza ciljem na področju konkurence, zaposlovanja in solidarnosti Skupnosti; ga zavrača, ker ogroža najbolj ranljive, zlasti s prenosom zaposlitev in nesprejemljivo premestitvijo dejavnosti proizvodnje;

9.   od Komisije zahteva, da razmisli o oblikovanju posebnega sklada, ki ga upravlja Evropska unija in ki bi omogočal tistim, ki to želijo, da zapustijo sistem pod razumnimi pogoji s prostovoljno prodajo kvot Evropski uniji po spodbudni ceni in s postopnim zmanjševanjem v omejenem obdobju, pri čemer bi te kvote bile takoj nato izbrisane; predlaga proračunsko nevtralno obliko financiranja v povezavi z akterji na tem področju in trgu;

10.   meni, da kvote predstavljajo ustrezno sredstvo za uravnotežen razvoj proizvodnje v Skupnosti in da jih je treba za ta namen tudi uporabljati; predlaga, da zakonodajni predlog vključuje pojem najnižje proizvodne kvote, ki se ohrani znotraj države članice;

11.   poziva Komisijo, naj umakne predlog v zvezi s prenosom kvot med državami članicami;

12.   poudarja, da so se nove članice pridružile Evropski uniji na temelju obveznosti, za spoštovanje katerih je bilo potrebno veliko truda; predlaga, da Komisija razmisli o možnosti, ki tem državam omogoča, da ne trpijo zaradi obsežnih ukrepov za zmanjšanje kvot; v tej zvezi opozarja na bistveno razliko v zvezi z načinom določitve kvote B za nove države članice; z zadovoljstvom sprejema predlog Komisije o dodelitvi nadomestila v celoti za proizvajalce sladkorne pese v novih državah članicah;

13.   poudarja, da mora biti reforma usklajena s pravili STO in zagotavljati ponovno ravnovesje trga Skupnosti na področju sladkorja ter vzdrževati proizvodnjo in varovanje življenjske ravni kmetov;

14.   ocenjuje, da zmanjšanje ali ukinitev pomoči za izvoz ne sme voditi k varčevanju pri proračunskih sredstvih Skupnosti, temveč mora sektorju koristiti in omogočiti najboljše nadomestilo za izpad dohodka iz kmetijstva ali sprejetje drugih ukrepov za vzpostavitev ravnovesja na trgu;

15.   od Komisije zahteva, da upošteva rezultate v okviru STO pri pripravi zakonodajnega predloga; zato želi, da dokument predlaga rešitve v zvezi s prihodnostjo sladkorja C; na primer zahteva, da Komisija nujno ukrepa na področju razvoja alternativnih trgov za porabo sladkorja, da bi ponudila nove prodajne možnosti za proizvodnjo Skupnosti, ob upoštevanju možnosti, predstavljenih v zvezi z razvojem biogoriv; med drugim poziva Komisijo, da se usmeri h gospodarskim in ekološkim vidikom morebitne uporabe sladkorja kot biogoriva;

16.   zahteva, da je proizvodnja sladkorja kot živila in biogoriva predmet socialno-ekonomskih meril ter vsaj predpisov, ki določajo vzajemno spoštovanje kmetijskih in okoljskih potreb, pa tudi predmet povečanega števila kultur, ki zahtevajo kolobarjenje, kar kmetom omogoča izboljšavo zemlje in zagotavlja večfunkcionalnost kmetijstva z vidika proizvodnje sladkorja;

17.   meni, da nadomestila za predviden izpad dohodka niso ustrezna; predlaga, da se v primeru omejenega znižanja cen, kot predlagano v odstavku 4, ohranja in dodeli proračun, ki ga predvideva Komisija, posebej lastnikom plantaž in gojiteljem pese, tako da prejmejo največje možno nadomestilo; poziva Komisijo, da pri izračunih nadomestil zaradi znižanja cen upošteva nižje cene v državah članicah, kjer se te cene uporabljajo;

18.   upa, da bo del sklada, omenjenega v odstavku 8 (ali drug poseben sklad), bil namenjen za dohodke kmetovalcev kot nadomestilo za izgubo njihovih pravic dostave in v smislu preusmeritve njihove dejavnosti; hkrati zahteva sprejetje ukrepov socialne zaščite, ki bodo koristili delavcem, prizadetim zaradi zaprtja podjetij, ki se ukvarjajo s sladkorjem;

19.   pozdravlja obvezo Komisije v korist posebnega ravnanja pri najbolj oddaljenih regijah; kljub temu obžaluje ukinitev pomoči za prodajo; zahteva ponovno vzpostavitev tega mehanizma in povrnitev celotne odškodnine zaradi izpada dohodka, s čimer bi se v resnici upoštevale težave najbolj oddaljenih regij;

20.   upa, da bo Komisija z vso pozornostjo obravnavala položaj proizvodnje v manj razvitih regijah Evropske unije in prepoznala ukrepe, potrebne za izogibanje izginjanju proizvodnje pese in sladkorja v teh območjih v zvezi z reformo;

21.   poziva Komisijo in države članice, da podrobno spremljajo socialne posledice možnega zapiranja tovarn v zvezi s prihodnjo reformo ureditve na trgu sladkorja in da sprejme ustrezne ukrepe, če bodo socialni načrti nezadovoljivi;

Zunanji vidiki reforme

22.   opozarja, da ima zmožnost Unije, da nadzira ponudbo sladkorja na trgu, temeljno vlogo pri ravnovesju in delovanju skupne ureditve trga za sladkor;

23.   poziva Komisijo, da zadosti zahtevam držav AKP in najmanj razvitih držav ter preuči možnosti ureditve pobude EBA na način, ki bi omogočal Evropski uniji ohraniti njeno sposobnost upravljanja ponudbe in se izogniti temu, da raven proizvodnje v Skupnosti ne bo postala obligatorna sprejemljivka prilagajanja v novi skupni ureditvi trga; predlaga, da ta oblika vzpostavi sredstva za količinski nadzor uvoznih kvot, ki so lahko redno ocenjene na podlagi resničnega vpliva pobude EBA za razvoj zadevnih držav, zlasti v zvezi z lokalno zaposlenostjo in proizvodnjo; predlaga, da so te kvote določene na ravni, ki omogoča nadaljnjo proizvodnjo živil, namenjenih za zagotavljanje oskrbe z živili za zadevno državo;

24.   zahteva, da zakonodajni predlog Komisije onemogoči kakršen koli izvoz sladkorja iz tretjih držav v Evropsko unijo, ki bi bil izveden v okviru tristranske trgovine prek najmanj razvitih držav;

25.   zahteva, da proizvodnja uvoženega sladkorja ustreza enakim socialno-ekonomskim merilom kot proizvodnja sladkorja v EU; v primeru, če države dobaviteljice ne spoštujejo teh meril, predlaga dajatev na uvožen sladkor, s katerim se bo polnil novi sklad EU, namenjen spodbujanju kmetijstva, prijaznega človeku in okolju, v državah v razvoju, ki dobavljajo sladkor;

26.   poziva Komisijo, da takoj določi kvote za države Zahodnega Balkana, izračunane na podlagi potrjenih pridobljenih podatkov, in sicer tako, da te kvote ne rušijo ravnotežja domače proizvodnje in porabe in zato ne omogočajo ponovnega izvoza v EU;

27.   poziva Komisijo, da izboljša uveljavljen sistem nadzora za zagotavljanje spoštovanja pravil o poreklu, zlasti v zvezi z dejstvom, da razširjen dostop do evropskega trga v skladu z režimom EBA lahko povzroči cenovne razlike, ki bi lahko spodbudile goljufivo ravnanje;

28.   poziva Komisijo, da nujno predloži ustrezne spremljajoče ukrepe, namenjene pomoči državam AKP, ki so zelo odvisne od izvoza sladkorja v EU, za povečevanje njihove konkurenčnosti in zmogljivosti za raznolikost gospodarstva;

29.   zahteva zagotovilo Komisije, da stališče Evropske unije pri pogajanjih v okviru STO vključuje trenutno reformo, tako da prihodnje večstranske obveznosti ne bodo zahtevale nadaljnje reforme, ki bi povzročila, da bi proizvajalci plačevali dvakrat;

30.   prosi Komisijo, da še zlasti upošteva posledice reforme, zlasti v Braziliji, kjer sta proizvodnja in predelava sladkorja v rokah majhne skupine posameznikov in v škodo številnih delavcev na plantažah in v tovarnah; ocenjuje, da je EU moralno odgovorna za nadzor nad tem, da njene reforme ne podpirajo nevzdržnega latifundijskega načina proizvodnje sladkorja, ki se odvija v Braziliji;

31.   poziva Komisijo, da se pogodi o povezovanju reforme o skupni evropski ureditvi trga za sladkor s podobnimi reformami ureditve trga sladkorja v drugih državah, zlasti v Združenih državah Amerike;

32.   poziva Komisijo, da naredi vse za sklenitev mednarodnih sporazumov v okviru STO za nadzor nad proizvodnjo in ceno sladkorja;

o
o   o

33.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom držav članic EU ter vladam in parlamentom držav AKP in najmanj razvitih držav.

(1) UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16). (2) UL C 96, 21.4.2004, str. 17. (3) UL L 195, 1.8.2000, str. 46. (4) UL L 325, 8.12.2001, str. 21. (5) UL L 346, 31.12.2001, str. 1. (6) UL L 60, 1.3.2001, str. 43. (7) UL C 78, 2.4.2002, str. 79. (8) UL C 231, 27.9.2002, str. 49. (9) UL L 240, 23.9.2000, str. 1. (10) UL L 295, 23.11.2000, str. 1. (11) UL C 242, 29.9.2004, str. 8. (12) UL C 52, 2.3.2005, str. 47.