Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2000 o Sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o razvoju pomorskih prevozov na kratkih razdaljah v Evropi: dinamična alternativa v trajnostni prometni verigi – drugo dvoletno poročilo o napredku(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. februarja 2003 o Beli knjigi Komisije o evropski prometni politiki do leta 2010: čas za odločitev(2),

–   ob upoštevanju Bele knjige Komisije o evropski prometni politiki do leta 2010: čas za odločitev (KOM(2001)0370 – C5-0658/2001),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije o programu spodbujanja pomorskih prevozov na kratkih razdaljah (KOM(2003)0155),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije o pomorskem prevozu na kratkih razdaljah (KOM(2004)0453),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije "Smernice Skupnosti o državni pomoči za pomorski promet" (C(2004)0043),

–   ob upoštevanju rezultatov neuradnega Sveta za promet z dne 9. in 10. julija 2004,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0055/2005),

A.   ker predstavljajo pomorski prevoz na kratkih razdaljah prevoz tovora in potnikov po morju ali celinskih plovnih poteh ter del logistične transportne verige v Evropi in z njo povezanih regij, ker je pomorski prevoz na kratkih razdaljah sestavni del logistične transportne verige med dobavitelji in uporabniki ter je način vodnega prevoza v geografski Evropi znotraj Skupnosti ali med Evropsko unijo in tretjimi državami, kot so sredozemske države ali države ob Črnem morju;

B.   ker naj bi novo vzpostavljeno transevropsko omrežje "pomorskih avtocest", še zlasti poti na območju Baltika, zahodne Evrope, jugovzhodne Evrope in jugozahodne Evrope, združevalo prevoz blaga na pomorskih logističnih poteh na način, ki bi izboljšal obstoječe storitve pomorskega prevoza na kratkih razdaljah ali ustvaril nove, trajne, redne in pogoste storitve pomorskega prevoza na kratkih razdaljah za prevoz blaga in potnikov med državami članicami, z namenom zmanjšanja cestnih zastojev in/ali izboljšanja prometnih povezav z obrobnimi ali otoškimi regijami in državami,

C.   ker je pomorski prevoz na kratkih razdaljah, ki predstavljajo več kot 40 % celotnega prevoza v Skupnosti, sestavni del evropskega prometnega sistema, saj pomeni pretok blaga in potnikov po morju in po celinskih plovnih poteh med evropskimi pristanišči ali med temi pristanišči in pristanišči neevropskih držav, ki imajo obalo ob zaprtih morjih, ki mejijo na Evropo,

D.   ker ima pomorski prevoz na kratkih razdaljah precejšnje možnosti za razvoj potniškega prometa,

E.   ker se mora pomorski prevoz na kratkih razdaljah razširiti, da bo lahko izpolnili svojo gospodarsko, tržno, družbeno in okoljsko vlogo; ker bodo morale nacionalne vlade, skupaj z regionalnimi in lokalnimi oblastmi, zagotoviti ustrezno politično, gospodarsko in finančno pomoč, da bi dosegle to širitev v sodelovanju z zadevnimi industrijami,

F.   ker lahko postane pomorski prevoz na kratkih razdaljah v Evropi zaradi svojih možnosti na področju varstva okolja, boja proti zastojem na številnih cestnih oseh in zmanjševanja stroškov še bolj pomemben člen v sistemu intermodalnega prevoza v Evropi, če bosta javna oblast in zasebni sektor sprejela niz ukrepov na ravni Skupnosti ter nacionalnih, regionalnih in lokalnih ukrepov, s katerimi bosta zagotovila celovit razvoj,

G.   ker ima pomorski prevoz na kratkih razdaljah pomembno vlogo pri gospodarskem in družbenem razvoju vseh evropskih regij, zlasti obalnih in obrobnih morskih regij, ter posledično za povezanost Skupnosti,

H.   ker razvoj pomorskega prevoza na kratkih razdaljah v prihodnjih letih ponuja edinstveno priložnost ustvarjanja tisočih delovnih mest v pomorskem sektorju,

I.   ker pomorski prevoz na kratkih razdaljah s pospeševanjem trgovine prav tako spodbuja družbeno in gospodarsko rast v tretjih državah, ki mejijo na obrobne morske regije in se zanimajo za povezovanje z infrastrukturo evropskega prometnega omrežja,

J.   poudarjajoč, da sicer izhaja razvoj pomorskega prevoza na kratkih razdaljah zlasti iz odgovornosti pomorske in logistične industrije, vendar je sodelovanje evropskih, nacionalnih in regionalnih oblasti bistveno za ustvarjanje ugodnih pogojev za ta razvoj: ker je bilo poudarjeno, da so bile že sprejete pozitivne pobude, na primer določitev nacionalnih težišč, sporazumi, doseženi na področju zakonodaje Evropske unije v zvezi s programom Marco Polo, in poenostavitev uporabe obrazcev IMO-FAL (Mednarodna pomorska organizacija – Olajšave v mednarodnem pomorskem prometu),

K.   spoštujoč regionalne pobude o spodbujanju pomorskega prevoza na kratkih razdaljah in oblikovanju povezav pomorskega prevoza na kratkih razdaljah, kot so na primer pobuda za sredozemsko regijo, v kateri sodelujejo Španija, Italija, Francija, Portugalska in Grčija, pobude držav članic, ki spodbujajo vzpostavitev koncepta "pomorskih avtocest" na štirih področjih, določenih z Odločbo št. 884/2004/ES(3), in zlasti pobude v regijah Baltiškega morja ter pobude, ki jih dajejo države sredozemskega bazena, med njimi Francija, Španija, Grčija in Italija, ter Komisija Atlantskega loka,

1.   zahteva večje spodbujanje pomorskega prevoza na kratkih razdaljah kot zanesljive, trajne in varne povezave evropskega prometnega sistema, dobro vključenega v prevozno verigo, na primer zaradi rečne plovbe in železniških povezav, s čimer bi se zmanjšali zastoji; zahteva spodbujanje prenosa cestnega prevoza na pomorski prevoz na kratkih razdaljah in/ali izboljšanje povezav z obrobnimi in otoškimi območji, državami, ki so odvisne od prevozov po morju, in regijami, ločenimi z naravnimi ovirami, ob hkratni krepitvi povezav v okviru Evropske unije ter povezav med Evropsko unijo in njenimi sosedami;

2.   zahteva čim večjo poenostavitev upravnih postopkov, ki ovirajo razvoj pomorskega prevoza na kratkih razdaljah, ne da bi bili s tem ogroženi varnost in zanesljivost, zlasti pa zahteva poenostavitev postopkov, ki ogrožajo logistični postopek in konkurenčni položaj tega načina prevoza v primerjavi s cestnim prevozom; opozarja, da se morajo postopki poenostaviti in olajšati zlasti na področju uporabe možnosti elektronske komunikacije;

3.   zahteva za pomorski prevoz na kratkih razdaljah razvoj visokokakovostnih koridorjev med državami članicami Evropske unije s popolnim sodelovanjem vseh zainteresiranih javnih in/ali zasebnih strani na področjih, kjer je mogoče ustrezno uporabljati pripomočke, ki jih je nedavno vzpostavila Evropska unija, zlasti transevropsko prometno omrežje in program Marco Polo;

4.   zahteva prednost za vlaganja v infrastrukturo z namenom izboljšanja dostopa do pristanišč s celine in z morja, vključno s čezmejnimi projekti v okviru transevropskega prometnega omrežja;

5.   v tem smislu podpira programe Komisije, ki predvidevajo poenostavitev pravnega okvira, ki se uporablja za pomorski prevoz na kratkih razdaljah in za notranjo plovbo, prek spodbujanja oblikovanja enotnih pisarn, ki jih glede na pravne razmere v vsaki državi članici upravlja zasebno ali javno pravo, s poenostavitvijo upravnih in carinskih formalnosti te z večmodalnimi partnerstvi, na primer med cestnimi in pomorskimi prevozniki, kar bo omogočilo malim in srednje velikim podjetjem, da bodo imela v celoti koristi od intermodalnega prevoza;

6.   poudarja potrebo po sodelovanju med vsemi zainteresiranimi javnimi in zasebnimi stranmi na področju spodbujanja in razvoja kakovosti pomorskega prevoza na kratkih razdaljah na regionalni, nacionalni in evropski ravni;

7.   poudarja možnosti pomorskega prevoza na kratkih razdaljah kot dopolnilnega načina prevoza, ki je hitro dostopen in cenejši, do zaključka nekaterih infrastruktur transevropskega prometnega omrežja; poudarja na primer nujno potrebo po alternativnih načinih prevoza med Francijo in Španijo pred odprtjem povezave med Montpellierjem in Figuerasom približno leta 2020;

8.   zahteva spodbujanje pomorskega prevoza na kratkih razdaljah kot načina prevoza, ki je prijazen do okolja, in zato vzpostavitev "pomorskih avtocest" z jasnimi okoljskimi zahtevami;

Evropski enotni sistem odgovornosti:

9.   zahteva, da Skupnost ponovno razmisli o poenotenju režimov odgovornosti za multimodalno verigo, zlasti s preučevanjem različnih modelov možne civilne odgovornosti in z dejavnim sodelovanjem pri tistih delih, ki se izvajajo na mednarodni ravni (zlasti v okviru Komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL)) z namenom enotnega svetovnega in/ali evropskega režima odgovornosti, ki je prilagojen potrebam intermodalnega prevoza v Evropi in omogoča enotnejši, preprostejši in naprednejši sistem;

Intermodalne nakladalne enote (INE):

10.   vztraja pri potrebi po ureditvi vprašanja standardizacije INE z zagotavljanjem razvoja sprejemljivega sistema standardizacije, ki omogoča čim bolj splošno in učinkovito uporabo nakladalnih enot, povezanih z vsemi ostalimi vrstami, zlasti s prevozom po morju, celinskih plovnih poteh, železnici in s cestnim prevozom;

11.   v zvezi s tem ponovno opozarja, da je Evropski parlament 12. februarja 2004(4) v prvi obravnavi predloga direktive o intermodalnih nakladalnih enotah sklenil, da je treba ustanoviti evropsko intermodalno nakladalno enoto, ki bi združevala prednosti zabojnika s prednostmi zamenljivega tovorišča, in tako povečati intermodalnost; v zvezi s tem poziva Svet, da končno sprejme skupno stališče o tem predlogu, da se lahko zakonodajni postopek čim prej zaključi;

Carine:

12.   poudarja, da pomorski prevoz na kratkih razdaljah kot vrsta prevoza blaga po morju spada v okvir carinske zakonodaje Skupnosti;

13.   podpira čim večjo uporabo oprostitev, ki jih ponujata evropska carinska ureditev in spodbujanje carinskih olajšav za poenostavljene režime za blago v prosti ponudbi v okviru rednih dogovorjenih linijskih storitev;

14.   poziva vse zadevne strani, da razvijejo in uporabljajo nov računalniški tranzitni sistem (NCTS), ki so ga uvedle carinske uprave in ki omogoča učinkovitejše in krajše carinske postopke za pomorski prevoz na kratkih razdaljah;

Elektronska komunikacija:

15.  zahteva nadaljevanje vzpostavitve elektronskih pisarn v morskih pristaniščih, kjer bi se lahko vse predpisane obveznosti opravile naenkrat;

16.   zahteva od držav članic, da proučijo možnost, da bi, če je to mogoče, ponudile svojim pristaniščem opremo za elektronsko komunikacijo s potrebnim financiranjem Skupnosti, pri čemer bi pristanišča uporabljala centraliziran sistem elektronske komunikacije ("vse na enem mestu");

17.   poudarja, da je treba za pospešitev razvoja elektronske komunikacije predlagati in spodbujati ustanovitev elektronskih pristaniških skupnosti ter jih povezati v omrežje znotraj Unije in po možnosti s sosednjimi državami Unije v celotni Evropski uniji, ob upoštevanju najboljših praks, ki že obstajajo v številnih državah članicah;

Podporne strukture za pomorski prevoz na kratkih razdaljah:

18.   z odobravanjem sprejema akcijski načrt za evropsko omrežje pomorskega prevoza na kratkih razdaljah in poziva spodbujevalne urade za njegovo čimprejšnjo uresničitev;

19.   spoštuje pomembno delo, ki so ga opravili nacionalni uradi na področju spodbujanja pomorskih prevozov na kratkih razdaljah in njihovo evropsko omrežje, ter zahteva od držav članic, da v ustreznih primerih te urade podprejo v skladu z zakonodajo Skupnosti;

20.   poudarja, da morajo strateško presojo vplivov na okolje načrtovanih "pomorskih avtocest" izdelati države članice in Komisija skupaj; meni, da mora ta presoja vplivov na okolje zajemati ne le okoljske posledice proge same, temveč tudi dogajanje v pristaniščih ter posledice za premike prevoza v zaledju;

21.   poziva Komisijo, da pospeševanje pomorskega prevoza na kratke razdalje pospremi s predlogom izboljšanja socialnih standardov za zaposlene v tem sektorju;

Okoljski vidiki:

22.   opozarja na potrebo po spodbujanju pozitivne okoljske slike pomorskih prevozov na kratkih razdaljah, zlasti v zvezi z onesnaženjem vode in zraka, ter tako po določitvi minimalnih okoljskih meril, kot je uporaba goriva z nizko vsebnostjo žvepla in omejitev izpuščanja emisij (SOx, NOx, CO2 itd.) v zrak in vodo; meni, da je treba posvečati večjo pozornost pospeševanju koncepta čistih ladij, ki je bil sprejet na peti ministrski konferenci o Severnem morju leta 2002;

23.   kljub temu poudarja potrebo po strožji zakonodaji Skupnosti za izpust plinov in onesnaževanje vode, ki ga povzroča pomorski prevoz na kratkih razdaljah;

24.   ponovno poudarja potrebo po spodbujanju in nadaljevanju raziskav goriv, ki manj onesnažujejo;

25.   ponovno poudarja potrebo po posodobitvi statističnih podatkov o rasti različnih načinov prevoza v Evropi, zlasti podatkov o izvoru in namembnem kraju blaga, ki se prevaža po kopnem, kar bi pripomoglo k preusmeritvi na pomorski promet;

"Pomorske avtoceste":

26.   priznava velik pomen koncepta "pomorskih avtocest" in njihovih možnosti, da postanejo koristno orodje za spodbujanje pomorskega prevoza na kratkih razdaljah, s čimer omogočajo spodbujanje modalnega premika s cest na morje ali ustrezno izboljšanje povezav med oddaljenimi in otoškimi regijami ter središčnimi tržnimi območji, zlasti s sofinanciranjem infrastrukturnih ukrepov v upravičenih primerih;

27.   upošteva trenutne razprave o kakovostni oznaki "pomorska avtocesta", ki bi se lahko razvila za intermodalne operacije za pomorske prevoze na kratkih razdaljah in za upoštevanje vrste meril kakovosti; ugotavlja, da bi se lahko kakovostna oznaka "pomorska avtocesta" podeljevala obstoječim kakovostnim operacijam in drugim operacijam, pri katerih so podane zaveze k doseganju zahtevanega standarda kakovosti, brez podpore javnih skladov ali s to podporo, ki bi bila odobrena v skladu s pravili Skupnosti, še posebej s pravili glede konkurence;

28.   zahteva sprejetje učinkovitih, jasnih in ustreznih načinov financiranja za delovanje "pomorskih avtocest" in linij pomorskih prevozov na kratkih razdaljah, ki omogočajo čim večjo povezljivost z dodatnim financiranjem, ki bi omogočilo oblikovanje novih trajnih in zanesljivih linij (ki v nobenem primeru ne smejo škoditi obstoječim storitvam pomorskega prevoza na kratkih razdaljah), ki bi se, če bi bilo to potrebno, ob spoštovanju pravil Skupnosti povezale z javnimi storitvami;

29.   zahteva, da se mora povečanje povpraševanja vključiti kot prednostno merilo v predvidene pogoje smernic Skupnosti o državni pomoči za pomorski promet;

30.   poziva k razjasnitvi pravil Skupnosti glede podpisovanja sporazumov za izrabo operacij "pomorskih avtocest" in konkurenčnih določil glede nacionalnega javnega financiranja projektov pomorskega prevoza na kratkih razdaljah in "pomorskih avtocest";

o
o   o

31.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 121, 24.4.2001, str. 489. (2) UL C 43 E, 19.2.2004, str. 250. (3) Odločba št. 884/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o spremembi Odločbe št. 1692/96/ES o smernicah Skupnosti za razvoj evropskega prometnega omrežja (UL L 167, 30.4.2004, str. 1). (4) UL C 97 E, 22.4.2004, str. 612.