Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o stališču Evropske skupnosti o osnutku pravilnika Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o enotnih predpisih o homologaciji vozil glede namestitve in identifikacije upravljanih elementov, kontrolnih svetilk in kazalnih instrumentov (KOM(2004)0449 – 15633/2004 – C6-0032/2005 – 2004/0134(AVC))

P6_TA(2005)0019 A6-0030/2005

(Postopek privolitve)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2004)0449 – 15633/2004)(1),

–   ob upoštevanju zahteve Sveta za privolitev Parlamenta v skladu z drugo alineo člena 4(2) Sklepa Sveta 97/836/ES z dne 27. novembra 1997(2) (C6-0032/2005),

–   ob upoštevanju členov 75(1) in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino (A6-0030/2005),

1.   da privolitev k predlogu sklepa Sveta;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL L 346, 17.12.1997, str. 78.

Zakonodajna resolucija Evropskega Parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o stališču Evropske skupnosti o osnutku pravilnika Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o homologaciji sistema ogrevanja in vozila glede na njegov sistem ogrevanja (KOM(2004)0450 – 15634/2004 – C6-0033/2005 – 2004/0135(AVC))

P6_TA(2005)0020 A6-0028/2005

(Postopek privolitve)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2004)0450 -15634/2004)(1),

–   ob upoštevanju zahteve Sveta za privolitev Parlamenta v skladu z drugo alineo člena 4(2) Sklepa Sveta 97/836/ES z dne 27. novembra 1997(2) (C6-0033/2005),

–   ob upoštevanju členov 75(1) in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino (A6-0028/2005),

1.   da privolitev k predlogu sklepa Sveta;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL L 346, 17.12.1997, str. 78.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi dodatnega protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni in Romunijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji (13165/2004 – C6-0206/2004 – 2004/0814(AVC))

P6_TA(2005)0021 A6-0009/2005

(Postopek privolitve)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta in Komisije (13165/2004)(1),

–   ob upoštevanju zahteve Sveta za privolitev Parlamenta v skladu z drugim pododstavkom člena 300(3) v povezavi z drugim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in členom 310 Pogodbe ES (C6-0206/2004),

–   ob upoštevanju členov 75, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A6-0009/2005),

1.   da privolitev k sklenitvi dodatnega protokola k sporazumu z Romunijo;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Romunije.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi dodatnega protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni in Republiko Bolgarijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji (13163/2004 – C6-0207/2004 – 2004/0815(AVC))

P6_TA(2005)0022 A6-0010/2005

(Postopek privolitve)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta in Komisije (13163/2004)(1),

–   ob upoštevanju zahteve Sveta za privolitev Parlamenta v skladu z drugim pododstavkom člena 300(3) v povezavi z drugim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in členom 310 Pogodbe ES (C6-0207/2004),

–   ob upoštevanju členov 75, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A6-0010/2005),

1.   da privolitev k sklenitvi dodatnega protokola k sporazumu z Bolgarijo;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Bolgarije.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo na področju audiovizualnih komunikacij, ki določa pogoje za sodelovanje Švicarske konfederacije v programih Skupnosti MEDIA Plus in MEDIA Usposabljanje, ter Sklepne listine (KOM(2004)0649 – C6-0174/2004 – 2004/0230(CNS))

P6_TA(2005)0023 A6-0018/2005

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2004)0649)(1),

–   ob upoštevanju člena 150(4) in člena 157(3) v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerimi se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0174/2004),

–   ob upoštevanju členov 51, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0018/2005),

1.   odobri sklenitev sporazuma;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in vladi Švicarske konfederacije.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Sklep Evropskega parlamenta o zahtevi za zaščito poslanske imunitete in privilegijev Kolda Gorostiage (2004/2102(IMM))

P6_TA(2005)0024 A6-0006/2005

Evropski parlament,

‐   ob upoštevanju zahteve Kolda Gorostiage z dne 7. julija 2004 za zaščito imunitete v zvezi s sodnim postopkom pred francoskim sodiščem, ki je bila na plenarnem zasedanju objavljena 22. julija 2004,

–   ob upoštevanju členov 8, 9 in 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965 ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

‐   ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964 in 10. julija 1986(1),

‐   ob upoštevanju členov 6(3) in 7 svojega Poslovnika,

‐   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0006/2005),

A.   ker je bil Koldo Gorostiaga v Evropski parlament izvoljen na petih neposrednih volitvah, ki so potekale 13. junija 1999, in ker je bila veljavnost njegovega mandata potrjena 15. decembra 1999(2), njegov mandat pa je potekel 19. julija 2004,

B.   ker se je Koldo Gorostiaga pritožil, da mu je prvostopenjsko sodišče v Parizu zaseglo določeno vsoto denarja in ker trdi, da mu je ta znesek v obliki dodatkov izplačal Parlament,

C.   ker Koldo Gorostiaga trdi, da zaseg njegove domnevne lastnine predstavlja kršitev Protokola o privilegijih in imunitetah,

D.   ker se Koldo Gorostiaga pritožuje, da naj bi drugi preiskovalni senat pritožbenega sodišča v Parizu v sodbi z dne 11. junija 2004 odločil, da je "v preiskovalnem postopku", in da to predstavlja kršitev Protokola o privilegijih in imunitetah,

E.   ker na osnovi dokaznega gradiva, ki ga je predložil, Kolda Gorostiage ne ščiti parlamentarna imuniteta v zvezi z zahtevami, ki so bile predstavljene predsedniku Evropskega parlamenta,

1.   sklene, da ne ščiti imunitete in privilegijev Kolda Gorostiage.

(1) Glej primer 101/63: Wagner proti Fohrmannu in Krierju [1964] ECR 195 in primer 149/85: Wybot proti Faureju in drugimi [1986] ECR 2391. (2) Sklep Evropskega parlamenta o preverjanju mandatov poslancev po petih neposrednih volitvah v Evropski parlament od 10. do 13. junija 1999 (UL C 296, 18.10.2000, str. 93).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih (KOM(2003)0823 – C6-0028/2004 – 2003/0325(COD))

P6_TA(2005)0025 A6-0023/2005

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2003)0823)(1),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 285(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0028/2004),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0023/2005),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 22. februarja 2005 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2005 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 285(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 z dne 19. maja 1998 o kratkoročnih statističnih kazalcih(4) je vzpostavila skupni osnovni okvir za zbiranje, združevanje, posredovanje in vrednotenje poslovne statistike Skupnosti za analizo gospodarskega cikla.

(2)  Pri izvajanju Uredbe (ES) št. 1165/98, ki se izvaja z Uredbami Komisije (ES) št. 586/2001(5), (ES) št. 588/2001(6) in (ES) št. 606/2001(7) v zvezi z opredelitvijo Glavnih industrijskih skupin (MIGS), opredelitvami spremenljivk in odobritvijo odstopanj državam članicam, so bile zbrane praktične izkušnje, ki omogočajo določitev ukrepov za nadaljnja izboljšanja kratkoročnih statističnih kazalcev.

(3)  Ekonomsko-finančni svet je v svojem akcijskem načrtu za statistične zahteve EMU in v poznejših poročilih o napredku izvajanja tega načrta določil dodatne temelje za izboljšanje statističnih podatkov s področja uporabe Uredbe (ES) št. 1165/98.

(4)  Za monetarno politiko Evropske centralne banke (ECB) je, kot je navedeno v njenem dokumentu o statističnih zahtevah ECB na področju splošne ekonomske statistike, pomemben nadaljnji razvoj kratkoročnih statističnih kazalcev, predvsem pa banka potrebuje pravočasne, zanesljive in pomembne agregate za euro območje.

(5)  Odbor za statistične programe, ustanovljen s Sklepom Sveta 89/382/EGS(8), je določil glavne evropske ekonomske kazalce (Principle European Economic Indicators, PEEI), ki presegajo področje uporabe Uredbe (ES) št. 1165/98.

(6)  Zato je treba spremeniti Uredbo (ES) 1165/98 na področjih, ki so posebnega pomena za monetarno politiko in preučevanje gospodarskega cikla.

(7)  Ukrepi, predvideni v tej uredbi so v skladu z mnenjem Odbora za statistične programe.

(8)  Uresničevanje lizbonske strategije za rast in zaposlovanje vključuje zmanjševanje nepotrebnih obremenitev za podjetja in razširjanje novih tehnologij –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1165/98 se spremeni:

(1)  V členu 4(2) se doda naslednje besedilo:

Podrobnosti shem iz točke (d) so opredeljene v prilogah. Njihova odobritev in izvajanje se ureja s postopkom, določenim v členu 18.

Evropske sheme vzorčenja se vzpostavi, če nacionalne sheme vzorčenja ne zadostujejo evropskim zahtevam. Poleg tega se lahko države članice odločijo za sodelovanje v evropskih shemah vzorčenja, če te sheme ustvarjajo možnosti za občutno zmanjšanje stroškov statističnega sistema ali obremenitev podjetij, ki so posledica izpolnjevanja evropskih zahtev. Z udeležbo v evropski shemi vzorčenja država članica zadosti pogojem za zagotovitev zadevne spremenljivke glede na cilj evropske sheme. Evropske sheme lahko določajo pogoje glede nivoja razčlenitve in skrajnih rokov za posredovanje podatkov.

Obvezne raziskave se uporablja za pridobivanje podatkov, ki še niso na voljo (v zahtevanih rokih) v drugih virih, na primer v registrih; raziskave se izvaja z uporabo elektronskih in spletnih vprašalnikov, kjer je to primerno.

(2)  Člen 10(3) se nadomesti z:

3.  Kakovost spremenljivk se redno preverja s primerjanjem spremenljivk z drugimi statističnimi podatki, takšno primerjavo pa izvede vsaka država članica in Komisija (Eurostat). Poleg tega se spremenljivke preverjajo za notranjo doslednost.

(3)  Člen 10(4) se nadomesti z:

4.  Izvede se presoja kakovosti, pri čemer se primerjajo prednosti razpoložljivosti podatkov s stroški zbiranja in obremenitvijo za podjetja, zlasti mala podjetja. Za namen te presoje države članice na zahtevo Komisije posredujejo potrebne podatke v skladu s skupno evropsko metodologijo, ki jo je razvila Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami.

(4)  Člen 12(1) se nadomesti z:

1.  Komisija, po posvetu z Odborom za statistični program, napozneje do ...(9) izda svetovalni metodološki priročnik, ki pojasnjuje predpise, določene v prilogah, vsebuje pa tudi smernice glede kratkoročnih statističnih kazalcev.

(5)  Člen 14(2) se nadomesti z:

2.  Komisija v treh letih od dneva začetka veljavnosti te uredbe in kasneje ponovno vsaka tri leta predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o statističnih podatkih, zbranih v skladu s to uredbo, zlasti o njihovi ustreznosti in kakovosti ter reviziji kazalnikov. Poročilo se tudi izrecno posveti stroškom statističnega sistema in obremenitvi za podjetja, ki izhaja iz te uredbe, v povezavi z njenimi koristmi. Poroča o najboljših praksah za zmanjševanje obremenitve podjetij in navede načine za zmanjševanje obremenitve in stroškov.

(6)  V členu 17 se doda naslednja točka:

(7)  Prilogi A in D se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

A

Priloga A k Uredbi (ES) št. 1165/98 se spremeni:

Področje uporabe

Besedilo pod točko (a) ("Področje uporabe") se nadomesti z:

Ta priloga se uporablja za vse dejavnosti, navedene v področjih od C do E NACE oziroma za vse izdelke, navedene v področjih od C do E CPA.

Seznam spremenljivk

Besedilo pod točko (c) ("Seznam spremenljivk") se spremeni:

(1)  V odstavku 1 se doda naslednja spremenljivka:

(2)  Odstavek 2 se nadomesti z:

2.  Podatki o prodajnih cenah na tujih trgih (št 312) in uvoznih cenah (št. 340) se lahko pripravijo z uporabo povprečne vrednosti izdelkov iz zunanje trgovine ali drugih virov le, če ni znatnega poslabšanja kakovosti v primerjavi s podatki o določenih cenah. V skladu s postopkom, določenim v členu 18, Komisija določi pogoje za zagotovitev potrebne kakovosti podatkov.

(3)  Odstavek 9 se nadomesti z naslednjim besedilom:

9.  Podatek o prodajnih cenah in uvoznih cenah (št. 310, 311, 312 in 340) ni potreben za naslednje skupine NACE oziroma CPA: 12.0, 22.1, 23.3, 29.6, 35.1, 35.3, 37.1, 37.2. Seznam skupin se lahko spremeni do ...(10) v skladu s postopkom, določenim v členu 18.

(4)  Doda se odstavek 10:

10.  Spremenljivka uvozne cene se izračuna na osnovi izdelkov CPA. Uvožene enote enovrstne dejavnosti se lahko razvrsti izven dejavnosti področij C do E NACE.

Oblika

Pod točko (d) ("Oblika") se odstavki 1 do 4 nadomestijo z:

1.  Vse spremenljivke je treba posredovati v nepopravljeni obliki, če je mogoče.

2.  Poleg tega je treba spremenljivko proizvodnja (št. 110) in spremenljivko opravljene ure (št. 220) posredovati v obliki, ki je popravljena za število delovnih dni. Kjer učinki delovnega dne vplivajo na druge spremenljivke, lahko države članice tudi te spremenljivke posredujejo v obliki, ki je popravljena za število delovnih dni. Seznam spremenljivk, ki ga je treba posredovati v obliki, ki je popravljena za število delovnih dni, se lahko spremeni v skladu s postopkom, določenim v členu 18.

3.  Poleg tega lahko države članice posredujejo desezonirane podatke in tudi spremenljivke v obliki trend ciklov. Samo v primeru, če podatki niso posredovani v teh oblikah, lahko Komisija (Eurostat) pripravi in objavi desezonirane podatke in podatke trend ciklov za te spremenljivke.

4.  Spremenljivke št. 110, 310, 311, 312 in 340 se posredujejo kot indeksi. Vse druge spremenljivke pa se posredujejo kot indeksi ali kot absolutne vrednosti.

Obdobje opazovanja

Pod točko (e) ("Obdobje opazovanja") se doda naslednja spremenljivka:

Nivo razčlenitve

Besedilo pod točko (f) ("Nivo razčlenitve") se spremeni:

(1)  Odstavka 1 in 2 se nadomestita z:

1.  Vse spremenljivke, razen spremenljivke uvozne cene (št 340), se posredujejo na ravni področja (1 črka), podpodročja (2 črki) in oddelka (2 mesti) klasifikacije NACE. Spremenljivka 340 se sporoči na ravni področja (1 črka), podpodročja (2 črki) in oddelka (2 mesti) klasifikacije CPA.

2.  Poleg tega se za področje D NACE indeks proizvodnje (št. 110) in indeks prodajnih cen (št. 310, 311, 312) posredujejo na trimestnih in štirimestnih nivojih NACE. Indeksi za proizvodnjo in prodajne cene, posredovani na trimestnih in štirimestnih nivojih, morajo predstavljati vsaj 90 % skupne dodane vrednosti za vsako državo članico področja D NACE v danem baznem letu. Državam članicam, katerih skupna dodana vrednost v področju D NACE v danem baznem letu predstavlja manj kot 4 % skupne dodane vrednosti Evropske skupnosti, spremenljivk ni treba posredovati na teh nivojih razčlenitve.

(2)  Odstavek 4 se nadomesti z:

4.  Poleg tega je treba vse spremenljivke, razen za spremenljivke prihodki od prodaje in nova naročila (št. 120, 121, 122, 130, 131, 132) posredovati za celotno industrijsko dejavnost, določeno kot področje C do E NACE, in glavne industrijske skupine (MIGS), kot je določeno v Uredbi Komisije (ES) št. 586/2001*.

___________________________

* UL L 86, 27.3.2001, str. 11.

(3)  Dodajo se naslednji odstavki 5 do 10:

5.  Spremenljivke prihodki od prodaje (št. 120, 121, 122) je treba posredovati za celotno industrijsko dejavnost, določeno kot področji C in D NACE, in glavne industrijske skupine z izjemo glavne industrijske skupine za dejavnosti, povezane z energijo.

6.  Spremenljivke nova naročila (št. 130, 131, 132) je treba posredovati za celotno predelovalno industrijo, področje D NACE, in zmanjšano serijo glavnih industrijskih skupin, ki zajemajo seznam oddelkov NACE, določenih v odstavku 8 točke (c) ("Seznam spremenljivk") te priloge.

7.  Spremenljivko uvozna cena (št 340) je treba posredovati za vse industrijske izdelke, oddelki C do E CPA, in glavne industrijske skupine (MIGS), določene v skladu z Uredbo (ES) št. 586/2001 iz skupine izdelkov CPA. Tistim državam članicam, ki niso sprejele eura za svojo valuto, ni treba predložiti spremenljivke uvozna cena (št. 340).

8.  Za spremenljivko uvozna cena (št. 340) lahko Komisija v skladu s postopkom, določenim v členu 18, določi pogoje za uporabo evropskega sheme vzorčenja, opredeljenega v prvem pododstavku točke (d) člena 4(2).

9.  Spremenljivke o tujih trgih (št. 122, 132 in 312) je treba posredovati v skladu z razlikovanjem v euro-območju in izven njega. Razlikovanje se uporabi za celotno industrijsko dejavnost, določeno kot področja C do E NACE, glavne industrijske skupine, nivo področja (1 črka), podpodročja (2 črki) in oddelka (2 mesti) klasifikacije NACE. Za spremenljivko št. 122 se podatki o področju E NACE, ne zahtevajo. Poleg tega je treba spremenljivko uvozna cena (št. 340) posredovati v skladu z razlikovanjem v euro-območju in izven njega. Razlikovanje se uporabi za celotno industrijsko dejavnost, določeno kot področja C do E CPA, glavne industrijske skupine, nivo področja (1 črka), podpodročja (2 črki) in oddelka (2 mesti) klasifikacije CPA. Za razlikovanje v euro-območju in izven njega lahko Komisija v skladu s postopkom, določenim v členu 18, določi pogoje za uporabo evropskih shem vzorčenja, opredeljenih v prvem pododstavku točke (d) člena 4(2). Evropska shema lahko omeji območje spremenljivke uvozna cena na uvoz izdelkov iz držav, ki niso v euro območju. Tistim državam članicam, ki niso sprejele eura kot svojo valuto, razlikovanja v euro območju in izven njega za spremenljivke št. 122, 132, 312 in 340 ni treba posredovati.

10.  Države članice, katerih dodana vrednost na področjih C, D in E NACE za dano bazno leto predstavlja manj kot 1 % celotne dodane vrednosti Evropske skupnosti, morajo posredovati podatke le za skupno industrijsko dejavnost, glavne industrijske skupine in nivo področja NACE ali nivo področja CPA.

Skrajni roki za posredovanje podatkov

Besedilo pod točko (g) ("Skrajni roki za posredovanje podatkov") se spremeni:

(1)  V odstavku 1 se spremenijo ali dodajo nekatere spremenljivke:

(2)  Odstavek 2 se nadomesti z:

2.  Skrajni rok se lahko podaljša do 15 koledarskih dni za podatke o skupini NACE in ravneh razredov ali skupini CPA in ravneh razredov.

Za tiste države članice, katerih dodana vrednost na področjih C, D in E NACE za dano bazno leto predstavlja manj kot 3 % celotne dodane vrednosti Evropske skupnosti, se lahko skrajni rok podaljša do 15 koledarskih dni za podatke o skupni industrijski dejavnosti, glavnih industrijskih skupinah in nivoju področja in oddelka NACE ali nivoju področja in oddelka CPA.

Pilotne raziskave

Pod točko (h) ("Pilotne raziskave") se črtata točki 2 in 3.

Prvo obdobje opazovanja

V točki (i) ("Prvo obdobje opazovanja") se dodata naslednja pododstavka:

Prvo obdobje opazovanja za posredovanje razlikovanja spremenljivk o tujih trgih v euro območju in izven njega je najpozneje januar 2005.

Prvo obdobje opazovanja za spremenljivko št. 340 je najkasneje januar 2006 pod pogojem, da je kot bazno leto uporabljeno najpozneje leto 2005.

Prehodno obdobje

Pod točko (j) ("Prehodno obdobje") se dodajo naslednji odstavki:

3.  Za spremenljivko št. 340 in razlikovanje v euro območju in izven njega za spremenljivke št. 122, 132, 312 in 340 se lahko v skladu s postopkom, določenim v členu 18, dovoli prehodno obdobje, ki se zaključi najpozneje ...(11).

4.  Za spremembo skrajnih rokov za posredovanje podatkov za spremenljivko št. 110 se lahko v skladu s postopkom iz člena 18 dovoli prehodno obdobje, ki se zaključi najpozneje ...+.

5.  Za spremembo skrajnih rokov za posredovanje podatkov za spremenljivko št. 210 se lahko v skladu s postopkom iz člena 18 dovoli prehodno obdobje, ki se zaključi najpozneje ...(12)+.

B

Priloga B k Uredbi (ES) št. 1165/98 se spremeni:

Seznam spremenljivk

Besedilo pod točko (c) ("Seznam spremenljivk") se spremeni:

(1)  Odstavek 5 se nadomesti z naslednjim besedilom:

5.  Samo če spremenljivke gradbeni stroški (št. 320, 321, 322) niso na voljo, se le-te lahko ocenijo s spremenljivko prodajne cene (št. 310). To ravnanje je dovoljeno do ...(13).

(2)  Doda se odstavek 6:

6.  Države članice izvajajo študije, ki jih sproži Komisija po posvetovanjem z državami članicami. Študije se izvajajo ob upoštevanju prednosti zbiranja podatkov glede na stroške zbiranja in obremenitev za podjetje, da:

Komisija najpozneje ...(14)+ predlaga opredelitev, ki jo je treba uporabiti za spremenljivko prodajna cena.

Države članice Komisiji predložijo poročilo o rezultatih študij najpozneje ...(15)+.

V skladu s postopkom, določenim v členu 18, se Komisija najpozneje ... (16) odloči, ali se bo sklicevala na člen 17(b) in zamenjala spremenljivko gradbeni stroški s spremenljivko prodajna cena z začetkom veljavnosti v baznem letu 2010.

Oblika

Besedilo pod točko (d) ("Oblika") se nadomesti z:

1.  Vse spremenljivke je treba posredovati v nepopravljeni obliki, če je mogoče.

2.  Poleg tega je treba spremenljivke o proizvodnji (št. 110, 115, 116) in spremenljivko opravljene ure (št. 220) posredovati v obliki, ki je popravljena za število delovnih dni. Kjer učinki delovnega dne vplivajo na druge spremenljivke, lahko države članice tudi te spremenljivke posredujejo v obliki, ki je popravljena za število delovnih dni. Seznam spremenljivk, ki ga je treba posredovati v obliki, ki je popravljena za število delovnih dni, se lahko spremeni v skladu s postopkom, določenim v členu 18.

3.  Poleg tega lahko države članice posredujejo desezonirane podatke in tudi spremenljivke v obliki trend ciklov. Samo v primeru, če podatki niso posredovani v teh oblikah, lahko Komisija (Eurostat) pripravi in objavi desezonirane podatke in podatke trend ciklov za spremenljivke.

4.  Spremenljivke št. 110, 115, 116, 320, 321 in 322 se posredujejo kot indeksi. Spremenljivki št. 411 in 412 je treba posredovati kot absolutni vrednosti. Vse druge spremenljivke pa se posredujejo kot indeksi ali kot absolutne vrednosti.

Obdobje opazovanja

Besedilo pod točko (e) ("Obdobje opazovanja") se nadomesti z:

Za spremenljivke št. 110, 115 in 116 je obdobje opazovanja en mesec. Za vse druge spremenljivke v tej prilogi velja obdobje opazovanja, ki traja vsaj tri mesece.

Države članice, katerih dodana vrednost na področju F NACE za dano bazno leto predstavlja manj kot 1 % celotne dodane vrednosti Skupnosti, morajo zagotoviti spremenljivke št. 110, 115 in 116 le za četrtletno obdobje opazovanja.

Nivo razčlenitve

Pod točko (f) ("Nivo razčlenitve") se doda odstavek 6:

6.  Države članice, katerih dodana vrednost na področjih C, D in E NACE za dano bazno leto predstavlja manj kot 1 % celotne dodane vrednosti Evropske skupnosti, morajo posredovati podatke le za gradbeništvo v celoti (nivo področja NACE).

Skrajni roki za posredovanje podatkov

V točki (g) ("Skrajni roki za posredovanje podatkov") se spremenljivke št. 110, 115, 116 in 210 nadomestijo kot sledi:

Pilotne raziskave

Pod točko (h) ("Pilotne raziskave") se črtata točki 1 in 3.

Prvo obdobje opazovanja

Pod točko (i) ("Prvo obdobje opazovanja") se doda naslednje besedilo:

Prvo obdobje opazovanja za posredovanje spremenljivk št. 110, 115 in 116 na mesečni ravni je najpozneje januar 2005.

Prehodno obdobje

V točki (j) ("Prehodno obdobje") se dodata odstavka 3 in 4:

3.  Za spremembo obdobja opazovanja spremenljivk št. 110, 115 in 116 se lahko v skladu s postopkom, določenim v členu 18, dovoli prehodno obdobje, ki se zaključi ...(17).

4.  Za spremembo obdobja opazovanja spremenljivk št. 110, 115, 116 in 210 se lahko v skladu s postopkom, določenim v členu 18, dovoli prehodno obdobje, ki se zaključi ...+.

C

Priloga C k Uredbi (ES) št. 1165/98 se spremeni:

Seznam spremenljivk

V točki (c) ("Seznam spremenljivk") se doda odstavek 4:

4.  Države članice izvajajo študije, ki jih sproži Komisija po posvetovanjem z državami članicami. Študije se izvajajo ob upoštevanju prednosti zbiranja podatkov glede na stroške zbiranja in obremenitev za podjetje, da:

Države članice Komisiji predložijo poročilo o rezultatih študij najpozneje ...(18).

V skladu s postopkom, določenim v členu 18, se Komisija najpozneje ...(19)+ odloči, ali se bo sklicevala na člen 17(b) in vključila spremenljivki opravljene ure (št. 220) in bruto plače (št. 230) z začetkom veljavnosti v baznem letu 2010.

Oblika spremenljivk

Pod točko (d) ("Oblika spremenljivk") se odstavka 1 in 2 nadomestita z:

1.  Vse spremenljivke je treba posredovati v nepopravljeni obliki, če je mogoče.

2.  Tudi spremenljivka prihodki od prodaje (št. 120) in spremenljivka obseg prodaje (št. 123) se posredujeta v obliki, ki je popravljena za število delovnih dni. Tudi kjer druge spremenljivke kažejo učinke delovnega dne, lahko države članice te spremenljivke posredujejo v obliki, popravljeni za število delovnih dni. Seznam spremenljivk, ki ga je treba pripraviti v obliki, ki je popravljena za število delovnih dni, se lahko spremeni v skladu s postopkom, določenim v členu 18.

Nivo razčlenitve

Besedilo pod točko (f) ("Nivo razčlenitve") se spremeni:

(1)  Odstavek 1 se nadomesti z:

1.  Spremenljivko prihodki od prodaje (št. 120) in deflator prodaje/obseg prodaje (št. 330/123) je treba posredovati skladno z nivoji razčlenitve, opredeljenimi v odstavkih 2, 3 in 4. Spremenljivka osebe, ki delajo (št. 210), se posreduje skladno z nivoji razčlenitve, opredeljenimi v odstavku 4.

(2)  Doda se odstavek 5:

5.  Države članice, katerih prihodki od prodaje v oddelku 25 NACE v danem baznem letu predstavljajo manj kot 1 % skupne vrednosti Evropske skupnosti, morajo posredovati le spremenljivko prihodki od prodaje (št. 120) in deflator prodaje/obseg prodaje (št. 330/123) skladno z nivoji razčlenitve, opredeljenimi v odstavkih 3 in 4.

Skrajni roki za posredovanje podatkov

Besedilo pod točko (g) ("Skrajni roki za posredovanje podatkov") se nadomesti z:

1.  Spremenljivke prihodki od prodaje (št. 120) in deflator prodaje/obseg prodaje (št. 330/123) je treba posredovati v dveh mesecih za nivoje razčlenitve, določene v odstavku 2 točke (f) te priloge. Skrajni rok se lahko podaljša za največ 15 dni za tiste države članice, katerih prihodki od prodaje v oddelku 52 v danem baznem letu predstavljajo manj kot 3 % skupne vrednosti Evropske skupnosti.

2.  Spremenljivke prihodki od prodaje (št. 120) in deflator prodaje/obseg prodaje (št. 330/123) je treba posredovati v enem mesecu za nivo razčlenitve, določen v odstavkih 3 in 4 točke (f) te priloge. Države članice so lahko pri spremenljivkah prihodki od prodaje in deflator prodaje/obseg prodaje št. 120 in 330/123 ustrezno z razporeditvijo sodelujejo pri evropski shemi vzorčenja, opredeljeni v prvem pododstavku točke (d) člena 4(2). Pogoje dodelitve je treba določiti v skladu s postopkom iz člena 18.

3.  Spremenljivko osebe, ki delajo, je treba posredovati v roku 2 mesecev po koncu obdobja opazovanja. Skrajni rok se lahko podaljša za največ 15 dni za tiste države članice, katerih prihodki od prodaje v oddelku 52 v danem baznem letu predstavljajo manj kot 3 % skupne vrednosti Evropske skupnosti.

Pilotne raziskave

Pod točko (h) ("Pilotne raziskave") se črtata točki 2 in 4.

Prehodno obdobje

V točki (j) ("Prehodno obdobje") se doda odstavek 4:

4.  Za spremembo skrajnih rokov za posredovanje podatkov spremenljivke št. 210 se lahko v skladu s postopkom, določenim v členu 18, dovolil prehodno obdobje, ki se zaključi najpozneje ...(20).

D

Priloga D k Uredbi (ES) št. 1165/98 se spremeni:

Seznam spremenljivk

Besedilo pod točko (c) ("Seznam spremenljivk") se spremeni kot sledi:

(1)  V odstavek 1 se doda naslednja spremenljivka:

(2)  Dodata se odstavka 3 in 4:

3.  Spremenljivka prodajna cena (št. 310) obsega storitve, posredovane uporabnikom, ki so podjetja ali osebe, ki zastopajo podjetja.

4.  Države članice izvajajo študije, ki jih sproži Komisija po posvetovanjem z državami članicami. Študije se izvajajo ob upoštevanju prednosti zbiranja podatkov glede na stroške zbiranja in obremenitev za podjetje, da:

Države članice Komisiji predložijo poročilo o rezultatih študij najpozneje ...(21).

V skladu s postopkom, določenim v členu 18, se Komisija najpozneje ...(22)+ odloči, ali se bo sklicevala na člen 17(b) in vključila spremenljivki opravljene ure (št. 220) in bruto plače (št. 230) z začetkom veljavnosti v baznem letu 2010.

Oblika spremenljivk

Besedilo pod točko (d) ("Oblika spremenljivk") se spremeni kot sledi:

(1)  Odstavka 1 in 2 se nadomestita z:

1.  Vse spremenljivke je treba posredovati v nepopravljeni obliki, če je mogoče.

2.  Spremenljivko prihodki od prodaje (št. 120) je prav tako treba posredovati v obliki, ki je popravljena za število delovnih dni. Kjer učinki delovnega dne vplivajo na druge spremenljivke, lahko države članice tudi te spremenljivke posredujejo v obliki, ki je popravljena za število delovnih dni. Seznam spremenljivk, ki ga je treba pripraviti v obliki, ki je popravljena za število delovnih dni, se lahko spremeni v skladu s postopkom, določenim v členu 18.

(2)  Odstavek 4 se nadomesti z:

4.  Spremenljivko prodajna cena (št. 310) je treba posredovati kot indeks. Vse druge spremenljivke pa se posredujejo kot indeksi ali kot absolutne vrednosti.

Obdobje opazovanja

Pod točko (e) ("Obdobje opazovanja") se doda naslednje besedilo:

Države članice izvajajo študije, ki jih sproži Komisija po posvetovanjem z državami članicami. Izvajanje študij je ob upoštevanju prednosti skrajšanja obdobja opazovanja glede na stroške zbiranja in obremenitev za podjetje so študije namenjeno tudi ocenitvi možnosti skrajšanja četrtletnega obdobja opazovanja spremenljivke prihodki od prodaje (št. 210) na eno mesečno obdobje opazovanja.

Države članice Komisiji predložijo poročilo o rezultatih študij najpozneje ...(23).

V skladu s postopkom, določenim v členu 18, se Komisija najpozneje ...(24)+ odloči, ali se bo sklicevala na člen 17(b) v zvezi s spremembo pogostosti združevanja spremenljivke prihodki od prodaje.

Nivo razčlenitve

Besedilo pod točko (f) ("Nivo razčlenitve") se spremeni:

(1)  Odstavka 3 in 4 se nadomestita z:

3.  Za oddelke 50, 51, 64 in 74 NACE lahko države članice, katerih prihodki od prodaje v teh oddelkih NACE v danem baznem letu predstavljajo manj kot 4 % skupne vrednosti Evropske skupnosti, spremenljivko prihodki od prodaje posredujejo samo na dvomestnem nivoju.

4.  Za področje I NACE lahko države članice, katerih skupna dodana vrednost na področju I v danem baznem letu predstavlja manj kot 4 % skupne dodane vrednosti Evropske skupnosti, spremenljivko osebe, ki delajo (št. 219), posredujejo samo na nivoju področja.

(2)  Dodajo se odstavki 5, 6 in 7:

5.  Spremenljivko prodajna cena (št. 310) je treba posredovati skladno z naslednjimi dejavnostmi in razvrstitvami klasifikacije NACE:

NACE 74.4 se lahko približno navede z načini oglaševanja.

NACE 74.5 obsega celotne stroške zaposlene delovne sile in dodeljenega osebja.

6.  Seznam dejavnosti in skupin dejavnosti se lahko spremeni najpozneje ...(25) v skladu s postopkom, določenim v členu 18.

7.  Za oddelek 72 lahko države članice, katerih prihodki od prodaje v teh oddelkih NACE v danem baznem letu predstavljajo manj kot 4 % skupne vrednosti Evropske skupnosti, spremenljivko prodajna cena posredujejo samo na dvomestnem nivoju.

Skrajni roki za posredovanje podatkov

Besedilo pod točko (g) ("Skrajni roki za posredovanje podatkov") se nadomesti z:

Spremenljivke se po koncu obdobja opazovanja posredujejo v naslednjih skrajnih rokih po koncu obdobja opazovanja:

Prvo obdobje opazovanja

Pod točko (i) ("Prvo obdobje opazovanja") se doda naslednje besedilo:

"Prvo obdobje opazovanja za posredovanje spremenljivke prodajna cena št. 310 je najpozneje prva četrtina leta 2006. Odstopanje za dodatno leto se lahko dovoli za prvo obdobje opazovanja v skladu s postopkom, določenim v členu 18, pod pogojem, da je kot bazno leto uporabljeno najpozneje leto 2006.

Prehodno obdobje

V točki (j) ("Prehodno obdobje") se dodajo naslednji odstavki:

Za spremenljivko št. 310 se lahko v skladu s postopkom, določenim v členu 18, dovolil prehodno obdobje, ki se zaključi najpozneje ...(26). Za izvajanje spremenljivke št. 310 se lahko za oddelka 63 in 74 NACE v skladu s postopkom iz člena 18 dovoli nadaljnje prehodno obdobje enega leta. Poleg teh prehodnih obdobij se lahko v skladu s postopkom iz člena 18 odobri nadaljnje prehodno obdobje enega leta za tiste države članice, katerih prihodki iz dejavnosti NACE iz naslova (a), področje uporabe, v danem baznem letu predstavlja manj kot 1 % celotnih prihodkov Skupnosti.

Za spremembo skrajnih rokov za posredovanje podatkov spremenljivk št. 120 in 210 se lahko v skladu s postopkom, določenim v členu 18, dovolil prehodno obdobje, ki se zaključi najpozneje ...(27)+.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL C 158, 15.6.2004, str. 3. (3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 22. februarja 2005. (4) UL L 162, 5.6.1998, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1). (5) UL L 86, 27.3.2001, str. 11. (6) UL L 86, 27.3.2001, str. 18. (7) UL L 92, 2.4.2001, str. 1. (8) UL L 181, 28.6.1989, str. 47. (9) + Šest mesecev od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. .../2005 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. (10) + Tri leta od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. .../2005 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. (11) + Dve leti od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. .../2005, ki spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. (12) ++ Eno leto od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. .../2005, ki spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. (13) + Pet let od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. .../2005, ki spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. (14) ++ Eno leto od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. .../2005, ki spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. (15) +++ Dve leti od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. .../2005, ki spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. (16) + Tri leta od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. .../2005, ki spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. (17) + Dve leti od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. .../2005, ki spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. (18) + Dve leti od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. .../2005, ki spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. (19) ++ Tri leta od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. .../2005, ki spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. (20) + Eno leto od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. .../2005, ki spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. (21) + Dve leti od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. .../2005, ki spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. (22) ++ Tri leta od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. .../2005, ki spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. (23) + Dve leti od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. .../2005, ki spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. (24) ++ Tri leta od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. .../2005, ki spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. (25) + Tri leta od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. .../2005, ki spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. (26) + Tri leta od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. .../2005, ki spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. (27) ++ Eno leto od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. .../2005, ki spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1035/2001 o oblikovanju sistema dokumentacije o ulovu za ribe vrste Dissostichus spp. (KOM(2004)0528 – C6-0114/2004 – 2004/0179(CNS))

P6_TA(2005)0026 A6-0019/2005

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2004)0528)(1),

–   ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0114/2004),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A6-0019/2005),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o boju proti goljufijam in vsem drugim oblikam nezakonitega ravnanja, ki škodijo njihovim finančnim interesom (KOM(2004)0559 – C6-0176/2004 – 2004/0187(CNS))

P6_TA(2005)0027 A6-0013/2005

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2004)0559)(1),

–   ob upoštevanju člena 280 in prvega stavka prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0176/2004),

–   ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za svoboščine in pravice državljanov, pravosodje in notranje zadeve (A6-0013/2005),

1.   odobri sklenitev sporazuma;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in vladam ter parlamentom držav članic in Švicarske konfederacije.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o podpisu in sklenitvi Sporazuma o sodelovanju s Kneževino Andoro v imenu Evropske skupnosti (KOM(2004)0456 – C6-0214/2004 – 2004/0136(AVC))

P6_TA(2005)0028 A6-0014/2005

(Postopek privolitve)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2004)0456)(1),

–   ob upoštevanju osnutka sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Kneževino Andoro,

–   ob upoštevanju prošnje Sveta za privolitev Parlamenta v skladu z drugim pododstavkom člena 300(3) skupaj s členom 310 Pogodbe ES (C6-0214/2004),

–   ob upoštevanju členov 75 in 83(7) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A6-0014/2005),

1.   da privolitev k sklenitvi sporazuma;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Kneževine Andore.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o izmenjavi podatkov, izpisanih iz kazenske evidence (KOM(2004)0664 – C6-0163/2004 – 2004/0238(CNS))

P6_TA(2005)0029 A6-0020/2005

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije (KOM(2004)0664)(1),

–   ob upoštevanju členov 31 in 34(2)(c) Pogodbe EU,

–   ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0163/2004),

–   ob upoštevanju členov 93 in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0020/2005),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES ustrezno spremeni svoj predlog;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Spremembe Parlamenta Sprememba 1 Člen 3 Vsak osrednji organ nemudoma obvesti osrednje organe drugih držav članic o obsodbah državljanov navedenih držav članic, evidentiranih v nacionalni kazenski evidenci in o pomembnih naknadnih vpisih v kazensko evidenco, ki se nanjo nanašajo. Vsak osrednji organ takoj, v vsakem primeru pa najpozneje v treh mesecih, obvesti osrednje organe drugih držav članic o obsodbah državljanov teh držav članic, evidentiranih v nacionalni kazenski evidenci. Sprememba 2 Člen 4, odstavek 2 2.  Osrednji organ zaprošene države članice pošlje odgovor osrednjemu organu države prosilke takoj in v vsakem primeru v roku, ki ne presega pet delovnih dni od prejema zahtevka pod pogoji, ki jih določa nacionalna zakonodaja, na temelju obrazca za odgovor B, ki je priložen temu sklepu. Vključuje podatke, posredovane v skladu s členom 3. 2.  Osrednji organ zaprošene države članice pošlje odgovor osrednjemu organu države prosilke takoj, v vsakem primeru v 48 urah v nujnih primerih, drugače pa v roku, ki ne presega deset delovnih dni od prejema zahtevka pod pogoji, ki jih določa nacionalna zakonodaja, na podlagi obrazca za odgovor B, ki je priložen temu sklepu. Vključuje podatke, posredovane v skladu s členom 3. Sprememba 3 Člen 4, odstavek 3 3.  K obrazcu za odgovor se priloži izjava o obsodbah. 3.  K obrazcu za odgovor se priloži izjava o obsodbah, vpisanih v kazenski evidenci. Sprememba 4 Člen 5, odstavek 1, točka (b) (b) za druge namene v mejah, ki jih določi zaprošena država, in v skladu z nacionalno zakonodajo države prosilke. (b) za druge namene v mejah, ki jih na obrazcu določi država članica prosilka in jih potrdi zaprošena država članica, in v skladu z nacionalno zakonodajo države članice prosilke. Sprememba 5 Člen 5, odstavek 2 2.  Kadar so osebni podatki posredovani v skladu z odstavkom 1b) tega člena, zaprošena država članica lahko zaprosi državo članico prosilko, da jo obvesti o uporabi teh podatkov. 2.  Kadar so osebni podatki posredovani v skladu z odstavkom 1(b) tega člena, država članica prosilka obvesti zaprošeno državo članico glede uporabe teh podatkov. Sprememba 6 Člen 5, odstavek 3a (novo) 3a. Konvencija Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede avtomatske obdelave osebnih podatkov z dne 28. januarja 1981 in člen 23 Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije1 z dne 29. maja 2000 se uporabita za ta člen. _______________________ 1 UL C 197, 12.7.2000, str. 3. Sprememba 7 Člen 8 Države članice začnejo izvajati ta sklep čim prej in v vsakem primeru najpozneje 30. junija 2005. Države članice začnejo ta sklep izvajati čim prej, v vsakem primeru pa v roku šestih mesecev od datuma njegove objave v Uradnem listu Evropske unije. Sprememba 8 Obrazec A, točka (a), tretja alinea Kontaktna oseba: Kontaktna služba:

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Priporočilo Evropskega parlamenta Svetu o kakovosti kazenskega pravosodja in usklajenosti kazenske zakonodaje v državah članicah (2005/2003(INI))

P6_TA(2005)0030 A6-0036/2005

Evropski parlament,

‐   ob upoštevanju predloga priporočila Svetu, ki ga predlaga António Costa v imenu Skupine PSE o kakovosti kazenskega pravosodja v Evropski uniji (B6-0234/2004),

‐   ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov v svoji resoluciji 217 A (III) dne 10. decembra 1948, in zlasti členov 7, 8, 9, 10 in 11 Deklaracije,

‐   ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je tudi sprejela Generalna skupščina v svoji resoluciji 2200 A (XXI) dne 16. decembra 1966 in je začel veljati 23. marca 1976, zlasti členov 2, 7, 9, 10 in 14 Pakta,

‐   ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z dne 4. novembra 1950 (EKČP), ki je začela veljati 3. septembra 1953, in zlasti členov 6 in 13 Konvencije,

‐   ob upoštevanju naslova VI Pogodbe o Evropski uniji, in zlasti členov 29, 31(1)(c) ter 34(2)(a) in (b) Pogodbe,

‐   ob upoštevanju Pogodbe o Ustavi za Evropo, ki so jo države članice podpisale v Rimu dne 29. oktobra 2004, še zlasti njenih členov I-42 in III-260 (mehanizmi ocenjevanja), III-270 in III-271 (pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah) ter od II-107 do II-110, ki povzemajo člene od 47 do 50 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije,

‐   ob upoštevanju pravnega reda Skupnosti na področju kazenskega pravosodja, še zlasti Konvencije o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah(1), Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem pripornem nalogu in postopkih izročitve med državami članicami(2), Okvirnega sklepa Sveta 2003/577/PNZ z dne 22. julija 2003 o o izvrševanju sklepov o zasegu premoženja ali dokazov v Evropski uniji(3), predloga Okvirnega sklepa Sveta o evropskem dokaznem nalogu za pridobivanje predmetov, listin in podatkov za uporabo v kazenskih postopkih (KOM(2003)0688) in predloga Okvirnega sklepa Sveta o določenih procesnih pravicah v kazenskih postopkih na celotnem območju Evropske unije (KOM(2004)0328),

‐   ob upoštevanju členov Pristopne pogodbe, ki predvidevajo možnost prekinitve izvajanja nekaterih določb na področju svobode, varnosti in pravice v primeru neupoštevanja nekaterih norm (norme morajo biti vnaprej določene),

‐   ob upoštevanju Priporočila o prihodnosti območja svobode, varnosti in pravice ter o pogojih za krepitev njegove legitimnosti in učinkovitosti, ki ga je Evropski parlament sprejel 14. oktobra 2004(4),

‐   ob upoštevanju Haaškega programa, ki ga je sprejel Evropski svet na zasedanju v Bruslju dne 4. in 5. novembra 2004,

‐   ob upoštevanju členov 114(3) in 83(5) svojega Poslovnika

‐   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0036/2005),

A.   ker členi od II-107 do II-110 Pogodbe o Ustavi za Evropo ter člena 6 in 13 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin določajo obseg "pravice do sodnega varstva", ki jo mora Unija in njene države članice v skladu s svojimi pristojnostmi zagotavljati evropskim državljanom,

B.   ker pravica do sodnega varstva vsebuje še zlasti pravico do učinkovitega pravnega sredstva, do nepristranskega sojenja, do pravičnega sojenja, do sojenja v razumnem roku, pravico do pravne pomoči ter vključuje tudi upoštevanju temeljnih pravic osumljenih oseb pred začetkom kazenskega postopka kot tudi pravico do dostojne in humane obravnave obsojenih oseb ob koncu postopka v skladu z mednarodnimi standardi OZN in standardi Evropske konvencije o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja,

C.   ker je zaščita teh pravic še pomembnejša v kazenskih postopkih, ki zadevajo temeljne pravice,

D.   ker je to varstvo v prvi vrsti odvisno od pristojnosti vsake države članice, ki ga ta zagotavlja v skladu s svojo ustavno ureditvijo in pravno tradicijo; ker morajo države članice poiskati rešitve za težave, ki obstajajo v njihovih pravnih sistemih, predvsem za tiste, na katere je opozorilo Evropsko sodišče za človekove pravice; ker resnično evropsko območje svobode, varnosti in pravice zahteva, da je treba svojim državljanom zagotoviti podobno obravnavo po vsej Uniji ter krepiti medsebojno zaupanje med državami članicami, da bodo vzajemno priznavale sodbe ter tudi izročale svoje državljane sodiščem druge države,

E.   ob upoštevanju tako sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti v Luksemburgu kakor tudi Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu in dejstva, da morata biti sodni praksi obeh sodišč skladni;

F.   ker je po sprejemu programa iz Tampereja (odstavek 33) načelo medsebojnega priznavanja sodb sodišč postalo temeljni kamen pravosodnega sodelovanja v Uniji,

G.   ker Pogodba o Ustavi za Evropo (člen III-260) in Haaški program (še posebej njegov odstavek 3.2) priznavata pomen vzajemnega ocenjevanja med državami članicami za krepitev vzajemnega zaupanja, ki je potrebno za vzajemno priznavanje, kot to velja za sprejetje minimalnih vsebinskih in postopkovnih standardov in postavljanje razumnih časovnih rokov;

H.   ker mora ocenjevanje kakovosti sodstva v EU zadevati tudi metode dela sodnikov in različne pravosodne sisteme v državah članicah; s čimer se ne sme spodbijati primernega spoštovanju neodvisnosti pravosodnih oblasti,

I.   ker mora to ocenjevanje temeljiti na skupnem referenčnem okvirju, ki zagotavlja njegovo skladnost in objektivnost,

J.   ker je za kakovost kazenskega pravosodja v Evropi treba določiti najustreznejša orodja in postopke takega ocenjevanja in pospeševati izmenjavo informacij ter možnosti usposabljanja,

K.   ker so bile v zadnjih letih v EU ustanovljene različne evropske mreže, kot so Združenje državnih svetov in vrhovnih upravnih enot, Mreža predsednikov vrhovnih sodišč, Mreža vrhovnih sodišč in Evropska mreža višjih upravnih sodišč, kar priča o rastočem zavedanju potrebe za skupno delovanje pri izboljšanju kakovosti sodstva, ki je na razpolago državljanom Unije,

L.   ob upoštevanju ključne vloge, ki jo ima pri razvoju skupne pravne kulture in kulture temeljnih pravic v Uniji usposabljanje, predvsem preko delovanja Evropske mreže za pravno usposabljanje,

M.   ker mora izboljšanje kakovosti pravosodja na podlagi ocenjevanja po eni strani voditi h krepitvi kakovosti kazenskih in postopkovnih norm ter po drugi strani h krepitvi kakovosti njihove uporabe, s čimer se ne sme spodbijati pojma primernega spoštovanju neodvisnosti pravosodnih oblasti,

N.   ker je za vzajemno ocenjevanje potrebna specifična metodologija, ki upošteva zapletenost tega procesa,

O.   ker Haaški program priznava, da je potrebno sprejeti Pogodbo o Ustavi za Evropo kot referenčni okvir in začeti s pripravljalnimi deli, da se bodo v Ustavni pogodbi predvideni ukrepi lahko izvajali, ko bo stopila v veljavo,

P.   ker upošteva javni seminar, ki ga je organiziral Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve dne 18. januarja 2005 o spodbujanju kakovostnejšega pravosodja v Evropi,

Q.   ob odobritvi smernic Haaškega programa za krepitev vzajemnega zaupanja (odstavek 3.2), predvsem preko izboljšanja kakovosti pravosodja, razvoja ocenjevanja ter preko neprecenljivih prispevkov pravosodnih institucij in organizacij,

R.   ob opozorilu na odstavek 3.2. Haaškega programa, v katerem je izpostavljena potreba po spoštovanju raznolikosti struktur in tradicionalnih značilnosti nacionalnih pravnih sistemov ter neodvisnost pravosodnih oblasti v državah članicah, ob hkratnem spodbujanju povečane kakovosti pravosodja v Evropi preko vzajemnega zaupanja,

1.   naslovi na Evropski svet in Svet naslednja priporočila:

2.   naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu in v vednost Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Svetu Evrope.

(1) Akt Sveta z dne 29. maja 2000 o sklenitvi - v skladu s členom 34 Pogodbe o Evropski uniji - Konvencije o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (UL C 197, 12.7.2000, str. 1). (2) UL L 190, 18.7.2002, str. 1. (3) UL L 196, 2.8.2003, str. 45. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2004)0022.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o skupnem stališču Sveta za sprejetje Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1419/1999/ES o ustanovitvi projekta Skupnosti "Evropska prestolnica kulture" za leta 2005 do 2019 (12029/1/2004 – C6-0161/2004 – 2003/0274(COD))

P6_TA(2005)0031 A6-0017/2005

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (12029/1/2004 – C6-0161/2004),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2003)0700)(2),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0017/2005)

1.   odobri skupno stališče;

2.   ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s skupnim stališčem;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 254(1) Pogodbe ES;

4.   naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem, ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše pravni akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, 22.4.2004, P5_TA(2004)0361. (2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Resolucija Evropskega parlamenta o XXXIII. poročilu Komisije o konkurenčni politiki – 2003 (2004/2139(INI))

P6_TA(2005)0032 A6-0024/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju XXXIII. poročila o konkurenčni politiki – 2003 (SEC(2004)0658),

–   ob upoštevanju členov 112(2) in 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0024/2005),

A.   opozarjajoč, da je povečevanje konkurenčnosti evropskih podjetij glavni cilj lizbonske strategije,

B.   poudarjajoč potrebo po stalnem in učinkovitem nadzoru izkrivljanja konkurence,

C.   zavedajoč se potrebe poslovnih skupnosti po najvišji stopnji pravne varnosti v zvezi s politiko nadzora združevanja,

D.   upoštevajoč zlasti veliko število primerov Generalnega direktorata za konkurenco Komisije, v katerih so pogodbenice v celoti sprejele odločbe Komisije ali pa so bile te potrjene s strani sodišč,

1.   pozdravlja XXXIII. poročilo Komisije o konkurenčni politiki, ki poudarja velike strukturne reforme konkurenčne politike in izvrševanje pod vodstvom komisarja Montija;

2.   čestita komisarju v zvezi z ohranjevanjem stalnega in učinkovitega spremljanja izkrivljanj konkurence, medtem ko se ukvarja z daljnosežno reorganizacijo in s prenovitvijo protimonopolnih pravil, pravil nadzora združevanja in pravil državne pomoči, ter z notranjo reorganizacijo Generalnega direktorata za konkurenco;

3.   pozdravlja sprejetje vrste aktov, vključenih v paket posodobitve, namreč pobude na področju sodelovanja med raznimi organi, ki izvršujejo pravila o konkurenci EU – Komisija, nacionalni organi za konkurenco in nacionalna sodišča; s tem v zvezi meni, da je treba omeniti imenovanje glavnega ekonomista za konkurenco, povečanje vloge pooblaščenca za zaslišanje in okrepitev protimonopolne enote, kar bo zmanjšalo čas, potreben za zaključek protimonopolnih primerov;

4.   obžaluje potrebo po obnovi "začasnega obrambnega mehanizma" s strani Sveta, ki upravičuje dodelitev pomoči do 100 milijonov EUR ladjedelnicam v Nemčiji, na Nizozemskem, na Finskem in na Danskem kot odgovor na nelojalno konkurenco s strani ladjedelnic v Južni Koreji ter si prizadeva za čimprejšnjo rešitev spora v Svetovni trgovinski organizaciji, pred dnevom prenehanja sedanjega mehanizma marca 2005;

5.   vztraja, da se omejeno število primerov, v katerih je Sodišče ponovno pregledalo in razveljavilo odločbe Komisije, ne sme šteti za sredstvo spodkopavanja zaupanja v celotnem sistemu analize in uveljavljanja;

6.   pozdravlja razvoj posebnega poglavja v Poročilu o konkurenčni politiki, ki poudarja pristop Komisije v zvezi s pogoji, pod katerimi lahko države članice nudijo finančno podporo tistim, ki jim je poverjeno opravljanje storitev splošnega pomena ter ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu svetu v Laeknu dne 14. in 15. decembra 2001, Zelene knjige o storitvah splošnega pomena (KOM(2003)0270), ki jo je sprejela Komisija 21. maja 2003 in sodbe v primeru Altmark(1), spodbuja Komisijo, da predstavi predloge za povečanje pravne varnosti, določi dobro vodenje in pomaga državnim in regionalnim organom, da so v skladu s členoma 87 in 88 Pogodbe;

7.   zahteva, da Komisija nadaljuje s pregledom delovanja sodnega sistema pri konkurenčnih primerih, zato da bi obravnavala izboljšave hitrosti dostopa do pravosodja ter povečala število izkušenj in strokovno znanje sodstva, ki se ukvarja s konkurenčnimi primeri;

8.   nadaljuje s podporo bolj proaktivne vloge Evropskega parlamenta v razvoju konkurenčne politike s spodbujanjem pristojnosti soodločanja Parlamenta, in obžaluje, da Komisija in Svet tega nista mogla podpreti v osnutku Pogodbe o Ustavi za Evropo;

9.   odobrava pregled pravil državne pomoči, ki preusmerjajo interes Komisije k primerom in vprašanjem, ki so pomembna za nadaljnji razvoj notranjega trga, ki je poenostavil objavo in izpolnjevanje pritožb ter pojasnil nadaljnja načela "de minimis", raziskovalna in razvojna načela;

10.   pozdravlja stališče, ki ga je prevzela Komisija, po katerem bo državna pomoč za raziskave in razvoj predstavljala spodbudo za MSP, da bodo bolj sodelovala na področju raziskav in razvoja ter posledično odobrava predlog spremembe Uredbe (ES) št. 70/2001(2) glede državne pomoči za MSP, katerega cilj je vključiti pomoč za raziskave in razvoj; opozarja Komisijo na različne nacionalne zmogljivosti v 25 državah članicah EU za uporabo v takšnih programih;

11.   poziva Komisijo, naj nadalje razvija dejavnosti na področju učinkovanja mehanizmov trgovanja z emisijami, kvot, nadomestil, potrdil in kreditov v okviru sporazuma o kjotskem protokolu za zasebna podjetja;

12.   pozdravlja okolju prijazna merila, ki jih je Komisija uvedla za potrjevanje številnih shem okoljske pomoči in poziva Komisijo, naj nadalje razvija pogoje preglednosti za takšne sheme, da bi takšni projekti predstavljali precedens za druge regije in države članice;

13.   čestita Komisiji v zvezi s pozitivnim odgovorom na prejšnje resolucije Parlamenta z ustanovitvijo namenske enote izvrševanja državne pomoči, ki je odgovorna za uveljavljanja odločb Komisije, zlasti na področju povračila nezakonite državne pomoči;

14.   pozdravlja nadaljnji razvoj indikatorja napredka državne pomoči v internetni obliki kot pomembnega instrumenta za preglednost in obveščanje porabnikov o dejavnostih Komisije;

15.   pozdravlja napredek pri izvajanju programa komisarja Montija za posodabljanje protimonopolnih pravil Komisije, z osredotočenjem na preiskovanju in kaznovanju stabilnih kartelov, a izraža skrb v zvezi s Poročilom o konkurenčni politiki iz leta 2003, ki še ne kaže znatnega zmanjšanja zaostankov, ki so predmet preiskave Komisije;

16.   izraža zaskrbljenost v zvezi s stalnim neuspehom pri doseganju popolne liberalizacije na trgu EU za plin in elektriko;

17.   pozdravlja pobude Komisije v zvezi z zadevnimi trgi, kot so telekomunikacije, in vzpostavitev delovnih skupin med GD za konkurenco in GD za informacijsko družbo z namenom upravljanja postopka posvetovanja;

18.   pozdravlja imenovanje uradnika Komisije za povezovanje s potrošniki, z namenom boljšega razvijanja in pospeševanja dialoga med Komisijo in potrošniki;

19.   verjame, da je učinkovita uporaba konkurenčne politike pomembno sredstvo za pridobitev učinkovite tržne strukture, ki uveljavlja interese potrošnikov ter ima pozitiven in pomemben vpliv na njihovo vsakdanje življenje; želi poudariti, da večja integracija notranjega trga včasih omogoča bolj naravno analizirati položaj konkurence na celotnem notranjem trgu, raje kot na raznih podtrgih (kot je bil primer pri več nedavnih sklepih o spojitvah) in poziva Komisijo, naj pripravi jasnejše smernice o svoji interpretaciji "trga" v takšnih primerih;

20.   pozdravlja predanost Komisije evropskim dnevom konkurence, kot pomembne priložnosti za obrazložitev pozitivnega vpliva konkurenčne politike za potrošnike iz vseh delov EU, vendar poziva državne organe, ki prirejajo te konference, da vključijo potrošniške organizacije in državne medije v program, ki načrtuje evropske dneve konkurence;

21.   odobrava nova pravila Komisije o distribuciji motornih vozil, išče večji napredek pri zmanjševanju velikih razlik cen motornih vozil med državami članicami ter obžaluje obstoj sedanjih dokazov, da ta neskladja ostajajo pomembna;

22.   zahteva nadaljnji napredek na področju trga popravil motornih vozil, zlasti v zvezi z dostopom do tehničnih podatkov in lažjim dostopom do nadomestnih delov avtomobilov;

23.   pozdravlja elemente reforme Komisije Uredbe ES o združitvah(3), a obžaluje, da Komisija ni podprla zaskrbljenosti Parlamenta v zvezi z elementi zadevnega predloga za reformo glede pravne varnosti in pravičnem postopku;

24.   pozdravlja reorganizacijo Generalnega direktorata za konkurenco Komisije v okviru nadzora združevanja, zlasti prestrukturiranje med sektorskimi vrstami, krepitev gospodarske ocenitve in boljšo opredelitev vloge potrošnikov;

25.   pozdravlja obvezo Komisije, da pomaga desetim novim državam članicam, da bi se hitro prilagodile pravilom konkurence, protimonopolni zakonodaji in zlasti predpisom o državni pomoči ter poziva Komisijo, naj nadaljuje s postopkom tehnične pomoči in sodelovanja;

26.   pozdravlja obvezo Komisije, da nadaljuje politiko okrepljenega dvostranskega sodelovanja z glavnimi trgovskimi partnerji Skupnosti in da razširi večstransko sodelovanje na področju konkurence; še posebej je treba Komisiji čestitati za zaključek sporazumov o sodelovanju na področju konkurence med Združenimi državami, Kanado in Japonsko;

27.   poziva Komisijo, naj nadaljuje s sodelovanjem z državami OECD, azijskimi državami (s posebnim poudarkom na Kitajski) in državami Latinske Amerike;

28.   poziva Komisijo, naj nadaljuje s pogajanji s STO o vzajemnem delovanju trgovine in politike konkurence v duhu Deklaracije iz Dohe novembra 2001;

29.   naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to resolucijo Svetu in Komisiji.

(1) Primer C-280/00 Altmark Trans GmbH in Regierungspräsidium Magdeburg proti Nahverkehrsgesellschaft Altmark GmbH, in Oberbundesanwalt beim Bundesverwaltungsgericht [2003] ECR I-7747. (2) UL L 10, 13.1.2001, str. 33. (3) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta o državni pomoči v obliki nadomestil javnih storitev (2004/2186(INI))

P6_TA(2005)0033 A6-0034/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju osnutka Sklepa Komisije o uporabi člena 86 Pogodbe o državni pomoči v obliki nadomestil za javne storitve, ki so dodeljena nekaterim podjetjem, ki izvajajo storitve splošnega gospodarskega pomena, z dne 18. februarja 2004, kakor je bil za pripravo mnenja posredovan Evropskemu parlamentu 8. septembra 2004,

–   ob upoštevanju osnutka Direktive Komisije o spremembi Direktive 80/723/EGS o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji z dne 18. februarja 2004, kakor je bil za pripravo mnenja posredovan Evropskemu parlamentu 8. septembra 2004,

–   ob upoštevanju delovnih dokumentov Komisije o okviru Skupnosti za državno pomoč v obliki nadomestil za javne storitve (v nadaljnjem besedilu "okvir"), kakor so bili posredovani za pripravo mnenja Evropskemu parlamentu 8. septembra 2004,

–   ob upoštevanju členov 2, 5, 16, 73, 86, 87 in 88 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o storitvah splošnega pomena, še zlasti resolucij: z dne 17. decembra 1997 o sporočilu Komisije "Storitve splošnega pomena v Evropi"(1); z dne 18. maja 2000 o osnutku Direktive o spremembi Direktive Komisije 80/723/EGS o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji(2); z dne 13. novembra 2001 o sporočilu Komisije "Storitve splošnega pomena v Evropi"(3) in resoluciji Komisije z dne 14. januarja 2004 o "Zeleni knjigi o storitvah splošnega pomena"(4),

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis pomoči(5),

–   ob upoštevanju "Zelene knjige o storitvah splošnega pomena" Komisije (KOM(2003)0270) in sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – "Bela knjiga o storitvah splošnega pomena" (KOM(2004)0374),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Lizboni z dne 23. in 24. marca 2000, Evropskega sveta v Laeknu z dne 14. in 15. decembra 2001 in Evropskega sveta v Barceloni z dne 15. in 16. marca 2002, od katerih zadnja zahtevata od Evropske komisije, da pojasni ureditev državnih pomoči v okviru člena 86(2) Pogodbe,

–   ob upoštevanju poročila, ki ga je novembra 2004 izdala skupina na visoki ravni, ki ji predseduje Wim Kok, glede lizbonske strategije, imenovane "Soočenje z izzivom – lizbonska strategija za rast in zaposlovanje"(6),

–   ob upoštevanju členov I-3, I-5, II-96, III-122, III-166, III-167 in III-238 Pogodbe o sprejetju Ustave za Evropo, ki so jo države članice podpisale v Rimu 29. oktobra 2004,

–   ob upoštevanju sodne prakse Sodišča v zvezi s storitvami splošnega pomena in še zlasti ob upoštevanju sodbe v primeru Altmark z dne 24. julija 2003(7),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 29. septembra 2004,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. oktobra 2004,

–   ob upoštevanju členov 45 in 112(2) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0034/2005),

A.   ker visoko kakovostne storitve splošnega pomena, dostopne vsem, niso pomembne samo za socialno in gospodarsko povezanost, temveč lahko tudi v veliki meri prispevajo h konkurenčnosti evropskega gospodarstva,

B.   ker Pogodba o sprejetju Ustave za Evropo priznava pravico lokalnih organov do samouprave (člen I-5) in določa teritorialno povezanost kot splošni skupni cilj Unije (člen I-3),

C.   ker mora biti interes državljana v njegovi dvojni vlogi potrošnika (storitev) in davkoplačevalca vodilno načelo; ker morajo biti nadomestila za podjetja, ki zagotavljajo storitve splošnega pomena, odobrena samo z namenom, da bi zagotovili visoko kakovostne, dostopne in cenovno ugodne storitve; druge cilje je treba doseči z drugimi oblikami pomoči,

D.   ker se, brez poseganja v obstoječa pravila notranjega trga, lokalne javne storitve izvajajo na podlagi odločitev, ki jih sprejmejo demokratično legitimirani organi, ki so blizu državljanom ter se lahko ustrezno in inovativno odzivajo na potrebe državljanov,

E.   ker so notranji trg, liberalizacija in poštena konkurenca v celoti omogočili izboljšan dostop do storitev splošnega pomena, novih storitev z večjo izbiro, boljšo kvaliteto in nižje cene za potrošnike,

F.   ker bi glede na oblikovanje politike na podlagi jasnosti, Komisija morala predstaviti trdne in izčrpne ocene procesa liberalizacije, ob upoštevanju stališča vseh interesnih skupin (uporabnikov, lokalnih oblasti, podjetij itd.),

G.   ker znaša skupni znesek državne pomoči, ki je letno dodeljen v Evropski uniji, več kot 50 % letnega proračuna Evropske unije tudi po najbolj konzervativni oceni; ker državna pomoč vpliva na sposobnost javnih financ in sposobnost zasebnih podjetij pri vlaganju v globalno gospodarsko okolje; ker nadomestila državne pomoči zberejo evropski davkoplačevalci in morajo zato biti odgovorno porabljena, ob zagotavljanju stroškovne učinkovitosti,

H.   ker pa ni vedno mogoče jasno razločevati dveh ločenih kategorij, in sicer storitev splošnega pomena in storitev splošnega gospodarskega pomena, ker ima kategorija "negospodarski" dve dimenziji: cilj in namen storitve in pravni status ponudnika (javni, zasebni ali drugo) ter gospodarski kontekst, v katerem deluje ponudnik (prosti trg, organizirani trg, državni monopol itd.); ker pri obeh vidikih med državami članicami obstajajo ogromne razlike, zaradi česar je enotna evropska opredelitev nemogoča in v nasprotju z načelom subsidiarnosti in samoupravljanja; ker je zaradi praktičnih in operativnih razlogov potrebno opredeliti merila za določitev, v kakšnih okoliščinah je možno dovoliti odstopanje od pravil konkurenčnosti; ker mora kategorija "negospodarski" temeljiti na merilih, ki zadevajo na eni strani namen storitve, na drugi pa značilnosti ponudnika storitev in gospodarski kontekst,

I.   ker ohranijo javni organi ves čas edino in glavno odgovornost pri oblikovanju okvira za merila in pogoje za izvajanje storitev, ne glede na pravni status ponudnika storitev in ne glede na to, ali se storitev zagotavlja na osnovi proste konkurence,

J.   ker je opredelitev storitev splošnega pomena, izbira ponudnikov storitev ter določanje okvirnih meril in pogojev stvar nacionalne, regionalne ali lokalne tradicije in kulturne raznolikosti ter jo je zato treba prepustiti pristojnim nacionalnim, regionalnim ali lokalnim oblastem v okviru njihove pravice do samoupravljanja in brez poseganja v obstoječa pravila notranjega trga,

K.   ker je treba takšno storitev dodeliti z uradnim dejanjem, ki določa podrobnosti obveznosti storitev na način, ki zagotavlja, da predlagane določbe veljajo samo za priznane storitve javnega interesa,

L.   ker mora dodelitev z navedenimi uradnimi akti izpolnjevati merila o preglednosti in temeljiti na pogojih, enakih za vse kandidate,

M.   ker zajema pojem nadomestila katero koli vrsto pomoči, denarno ali v obliki fizičnih ali človeških virov ali na podlagi pravnega predpisa ali pravne narave statusa upravičenca v zvezi s financiranjem pogodbe,

N.   ker se predlog Komisije uporablja samo za tiste primere, ki ne izpolnjujejo vseh štirih meril, kakor so opredeljene v sodbi Sodišča v primeru Altmark; ker se nadomestilo ne šteje za državno pomoč, če so ta štiri merila izpolnjena,

O.   ker znesek nadomestila ne sme biti večja, kot je potrebno za opravljanje storitev, in se ne sme uporabiti za financiranje dejavnosti, ki niso del zadevne storitve (tako imenovano navzkrižno subvencioniranje),

P.   ker morajo biti nadomestila dostopna vsem ponudnikom storitev, ne glede na njihov pravni status, ki so pooblaščeni za opravljanje storitev splošnega pomena,

Q.   ker dodeljevanje državne pomoči monopolu najpogosteje ovira dobro delujoč trg in mora biti zato podrobno raziskano in utemeljeno,

R.   ker je treba storitev, za katero je v skladu s predlagano ureditvijo dovoljeno nadomestilo, dodeliti ali s poštenim in preglednim razpisnim postopkom ali z uradnim aktom, ki lahko ima, odvisno od prava v državi članici, obliko enega ali večih zakonodajnih ali regulatornih instrumentov ali pogodbe,

S.   ker je težko oceniti področje uporabe in učinek predlogov brez zadevnih podatkov o številu podjetij, celotnem znesku državne pomoči in celotnem upravnem bremenu,

T.   ker bi morala biti obrazložitev za dodeljevanje državne pomoči podjetjem, odgovornim za storitve splošnega pomena,ali državnega nadomestila redno pregledana, če se pojavijo nove storitve, ali se katere ukinejo, ali nasprotno, če obstoječe storitve zastarijo ali se zaradi tehničnega napredka in družbenih sprememb opravljajo z novimi instrumenti,

U.   ker je potreben učinkovit in strog nadzor dodeljevanja državnih pomoči ali nadomestil, da se zagotovita poštena konkurenca in preglednost ter se prepreči diskriminacija,

V.   ker bi se pri uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti Komisija morala osredotočiti na nadzor kršitev, ki občutno vplivajo na notranji trg; ker lokalne javne storitve običajno ne vplivajo na čezmejno trgovino,

Splošno

1.   pozdravlja predlog Komisije in potrjuje cilj zmanjševanja nepotrebnih birokratskih zadev, pa tudi zagotavljanje pravnega pojasnila; opaža, da morajo v skladu z napovedmi Komisije v zgoraj omenjeni Beli knjigi o storitvah splošnega pomena pravno pojasnilo vključevati opredelitev, kdaj nadomestilo ne pomeni državne pomoči; vendar poziva Komisijo, da pojasni, kaj ni državna pomoč;

2.   priporoča, da se ureditve za nadomestila in državno pomoč zagotovijo nemudoma, da bi najbolj omejili pravno praznino med izrekom sklepa v primeru Altmark in datumom začetka veljavnosti predlagane ureditve; meni, da mora ta ureditev upoštevati vse primere državne pomoči, ki so bili sprejeti pred njihovim začetkom veljavnosti in ki izpolnjujejo pogoje iz členov 1 in 2 Sklepa; meni, da naj se vse državne pomoči, ki ne izpolnjujejo teh zahtev, obravnavajo v okviru zadevnih okvirnih direktiv, smernic in mnenj;

3.   poziva Komisijo, da ustrezno pojasni vse pravne posledice in soodvisnosti ter združljivost predlaganih instrumentov z obstoječo ureditvijo EU na področju javnih naročil ter v zvezi z zakonodajo EU za zadevne sektorje;

4.   poziva Komisijo, da pojasni pravni status okvira, tudi zato da Evropskemu parlamentu omogoči, da v celoti odigra svojo vlogo v tej izrazito politični razpravi;

5.   poudarja, da je za merila v razsodbi primera Altmark potrebno nadaljnje izpopolnjevanje in pojasnjevanje, zlasti za četrto merilo in njegovo sklicevanje na tipično dobro vodeno podjetje; poziva Komisijo, da zaključi delo v zvezi z napovedano razlago sodbe v primeru Altmark; predlaga izvajanje primerjalne analize, skupaj z ustreznim posvetovanjem z zainteresiranimi skupinami, da se dodatno pojasni ta merila in se zagotovi pravna varnost;

V zvezi z okvirom

6.   potrjuje splošen pristop Komisije v tem okviru;

7.   pozdravlja predvideno izvzetje v korist javnopravnih radiofuzijskih ustanov (točka 4), ker se s tem priznava posebnosti javnopravne radiofuzije v primerjavi z drugimi storitvami splošnega gospodarskega pomena ter pristojnost držav članic, kakor je bila priznana z Amsterdamskim protokolom;

8.   pozdravlja dejstvo, da se je Komisija odločila za posvetovanja z Evropskim parlamentom o predlaganem okviru;

9.   poudarja, da morajo javne storitve ter obveznosti in oceno ponudnikov storitev, ki so pooblaščeni za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena, določiti demokratično legitimirani organi ter nacionalni, regionalni in lokalni organi;

10.   poudarja nujnost po obsežnem posvetovanju, s posebnim poudarkom na uporabnikih, pri določanju obveznosti storitev in pri oceni, ali ponudnik storitev izpolnjuje te obveznosti; upošteva, da je, ker je državna pomoč dovoljena za zagotavljanje določene storitve, zadovoljstvo uporabnika glavni razlog za njeno dodelitev;

11.   poziva k strožjim pravilom za podjetja, ki z nadomestili, višjimi kot je potrebno, financirajo druge storitve splošnega gospodarskega pomena, ki jih opravlja isto podjetje; takšen prenos sredstev mora biti prikazan v računovodskih izkazih podjetja in se mora izvesti v skladu z načeli, podanimi v tem okviru; države članice morajo zagotoviti, da so taki prenosi ustrezno nadzorovani; uporabljati se morajo pravila o preglednosti, določena z Direktivo Komisije 80/723/EGS(8);

12.   poudarja, da točka 22 (vsako nadomestilo za javno podjetje, ki je večje, kot je potrebno, lahko država kot delničar vloži v to podjetje) ni v skladu z načelom nevtralnosti; predlaga njegovo ponovno oblikovanje, tako da bi vključili vse ponudnike storitev ne glede na njihovo pravno obliko;

13.   meni, da se mora "podjetje" razumeti kot vsak subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na pravni status subjekta in način njegovega financiranja; "javno podjetje" naj pomeni vsako podjetje, nad katerim imajo organi javne oblasti neposreden ali posreden prevladujoč vpliv preko lastništva, finančne udeležbe ali pravil za njegovo upravljanje, kakor je opredeljeno v členi 2(1)(b) Direktive 80/723/EGS;

14.   {0> Framework <}100{>meni, da naj okvir ostane veljaven štiri leta od začetka njegove veljavnosti;<0} {0><}97{>se zavzema za oblikovanje politike na podlagi jasnosti in zato predlaga, naj bo podaljšanje okvirja predmet presoje, vključno z obsežno presojo učinkov, temelječo na dejanskih podatkih in obširnem posvetovanju s posebnim poudarkom na uporabnikih;<0} ustrezni{0><}100{>ustrezni podatki naj bodo na voljo Evropskemu parlamentu;

15.   pozdravlja zlasti točko 11 okvira o socialnih prispevkih;

V zvezi z osnutkom Sklepa o uporabi člena 86 Pogodbe

16.   od Komisije zahteva, da jasno določi obseg osnutka Sklepa;

17.   predlaga, da se "majhne" storitve splošnega pomena opredelijo kot podjetja, ki nimajo bistvenega vpliva na razvoj trgovine in konkurence, ker je njihov promet omejen ali ker so njihove dejavnosti pretežno lokalne;

18.   razen v primerih ''majhnih'' storitev splošnega pomena, kakor je navedeno v odstavku 17, vztraja, da je, kjer je dovoljena državna pomoč za storitve splošnega pomena, morajo biti te storitve še vedno treba dodeljene prek poštenega in preglednega razpis, s katerim se objektivno določi znesek državne pomoči ali z uradnim aktom, ki lahko ima, odvisno od prava v državi članici, obliko enega ali večih zakonodajnih ali regulatornih instrumentov ali pogodbe;

19.   meni, da bi moral biti prag za izvzetje nadomestil za javne storitve iz obveznosti priglasitve dovolj visok, da se zagotovi zadostna prilagodljivost in najmanjše upravno breme, ne da bi po nepotrebnem izkrivljali konkurenco; se načeloma strinja z navedbami, ki jih je predlagala Komisija, npr. standardna opredelitev pojma malih in srednje velikih podjetij in prag za nadomestilo;

20.   meni, da naj sklep ostane veljaven štiri leta od začetka njegove veljavnosti; se zavezama za oblikovanje politike, ki temelji na dokazih in posledično predlaga, naj bo podaljšanje sklepa predmet presoje, vključno z obsežno presojo učinkov, temelječo na dejanskih podatkih in obširnem posvetovanju s posebnim poudarkom na uporabnikih; ustrezni podatki naj bodo na voljo Evropskemu parlamentu;

21.   poziva Komisijo, da pojasni, ali se prag prometa navezuje na podjetje kot celoto ali na posamezne dejavnosti podjetja;

22.   poziva k dodatnim določbam, ki bi preprečile tveganje razdelitve večjega podjetja v manjše enote, da bi se izognili pragu; meni, da isto velja za sektorje, ki jih sestavlja več manjših ponudnikov storitev, ki pravzaprav delujejo kot celota;

23.   ugotavlja, da področje uporabe osnutka Sklepa vključuje tudi bolnišnice in socialna stanovanjska podjetja, čeprav lahko velik obseg državne pomoči tudi na teh področjih pogosto prispevajo k izkrivljanju konkurence; opozarja, da gre v tem primeru za sektorje, za katere se zanimajo tudi zasebni ponudniki; nadalje opozarja, da lahko dodelitev podpore neugodno vpliva na konkurenco; glede na to meni, da morajo biti dogovorjena pravila o preglednosti in obvezi vsake države članice, da poda natančen opis organiziranosti in financiranja bolnišnic in socialnih stanovanjskih podjetij, strogo upoštevana;

24.   poziva Komisijo, da pojasni, katerih načel se bo držala pri ocenjevanju posameznih primerov;

25.   meni, da bi se na področju prevoza ta sklep moral uporabljati samo za nadomestila za javne storitve za pomorske in zračne povezave z otoki ter za zračne in kopenske povezave z izoliranimi naselji, ki so bile odobrene v skladu s pravili sektorja in na katerih letni promet potnikov ne preseže 300 000 potnikov;

V zvezi z osnutkom Direktive o preglednosti

26.   se strinja s Komisijo, da bi se morala merila iz primera Altmark še dodatno razjasniti; ker pa je direktiva o preglednosti del zakonodaje o državnih pomočeh, ki služi oblikovanju prihodnje politike, daje jasno vedeti, da se njen obseg ne sme razširiti na druga vprašanja, ki niso povezana z državno pomočjo; se strinja s Komisijo, da podjetja, ki so jim bila odobrena nadomestila na podlagi meril iz razsodbe Altmark, ne smejo biti izvzeta iz zahteve bo ločenem računovodstvu;

27.   ugotavlja časovni razkorak med izrekom razsodbe v primeru Altmark (julij 2003), predlaganim okvirom in Sklepom (prva polovica leta 2005) ter rokom držav članic za uskladitev z Direktivo o preglednosti (več kot 12 mesecev po njeni objavi v Uradnem listu); od Komisije zahteva pojasnitev v zvezi z določbami, veljavnimi v tem obdobju, in možnimi razkoraki;

Spremembe

28.   poziva Komisijo, da upošteva naslednje spremembe svojega osnutka Sklepa o uporabi člena 86 Pogodbe o državni pomoči v obliki nadomestil za javne storitve, ki so dodeljena nekaterim podjetjem, ki izvajajo storitve splošnega gospodarskega pomena:

Osnutek Sklepa   Spremembe Parlamenta Sprememba 1 Uvodna izjava 2a (novo) (2a) "Podjetje" je treba opredeliti kot vsak subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na pravni status subjekta in način njegovega financiranja. "Javno podjetje" mora ustrezati opredelitvam v Direktivi Komisije 80/723/EGS z dne 25. junija 1980 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji1, __________ UL L 195, 29.7.1980, str. 35. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/52/ES (UL L 193, 29.7.2000, str. 75). Sprememba 2 Člen 1, točka (i) (i) nadomestila za javne storitve, dodeljena podjetjem z letnim prometom pred davkom, vključno z vsemi dejavnostmi, manj kot [.]* v dveh proračunskih letih pred tistim, v katerem so bile dodeljene storitve splošnega gospodarskega pomena **, in z letnimi nadomestili za zadevne storitve v znesku, manjšem od [.]. Zadnji prag se lahko določi z letnim povprečjem, ki je sedanja vrednost nadomestil, dodeljenih med trajanjem pogodbe ali v petih letih. Za kreditne ustanove se prag [.] zamenja s pragom [.] glede na bilančno vsoto; (i) nadomestila za javne storitve, dodeljena podjetjem z letnim prometom pred odmero davka, vključno z vsemi dejavnostmi, znašajo manj kot 50 milijonov EUR tekom dveh proračunskih let pred tistim, v katerem so bile dodeljene storitve splošnega gospodarskega pomena in z letnimi nadomestili za zadevne storitve v znesku, manjšem od 15 milijonov EUR. Zadnji prag se lahko določi z letnim povprečjem, ki je sedanja vrednost nadomestil, dodeljenih med trajanjem pogodbe ali v petih letih. Za kreditne ustanove se prag 50 milijonov EUR zamenja s pragom 800 milijonov EUR glede na bilančno vsoto; Sprememba 3 Člen 1, točka (ii) (ii) nadomestila za javne storitve, dodeljena bolnišnicam, ki izvajajo dejavnosti, ki vključujejo storitve splošnega gospodarskega pomena; (ii) nadomestila za javne storitve, dodeljena bolnišnicam, ki izvajajo dejavnosti, ki vključujejo storitve splošnega gospodarskega pomena, pod pogojem, da država članica Komisiji posreduje podroben opis načina organizacije in financiranja bolnišničnega oddelka v zadevni državi članici, da lahko Komisija oceni skladnost nadomestila s Pogodbo. Zadevna država članica uradno obvesti Komisijo o kakršnih koli spremembah v organizaciji in financiranju tega oddelka. Sprememba 4 Člen 1, točka (iii) (iii) nadomestila za javne storitve, dodeljena socialnim stanovanjskim podjetjem, ki izvajajo dejavnosti, ki vključujejo storitve splošnega gospodarskega pomena; (iii) nadomestila za javne storitve, dodeljena socialnim stanovanjskim podjetjem, ki izvajajo dejavnosti, ki vključujejo storitve splošnega gospodarskega pomena, pod pogojem, da zadevna država članica Evropski komisiji posreduje podroben opis načina organizacije in financiranja ustanove socialne varnosti v zadevni državi članici, da lahko Komisija oceni skladnost nadomestila s Pogodbo. Zadevna država članica obvesti Komisijo o kakršnih koli spremembah v organizaciji in financiranju teh ustanov. Sprememba 5 Člen 1, točka (iv) (iv) na področju prometa velja ta sklep le za nadomestila za javne storitve za pomorske povezave z otoki, dodeljena v skladu s sektorskimi predpisi, po katerih letni promet ne presega 100.000 potnikov. (iv) na področju prometa se ta sklep uporablja le za nadomestila za javne storitve za pomorske in zračne povezave z otoki in za pomorske, zračne in kopenske povezave z oddaljenimi in redko poseljenimi območji, dodeljeni v skladu s sektorskimi predpisi, po katerih letni promet ne presega 300.000 potnikov. Sprememba 6 Člen 1, odstavek 1a (novo) 1a. Ta sklep se uporablja brez poseganja v pravila, določena v členih 81 in 82 Pogodbe. Sprememba 7 Člen 2 Če pomenijo državno pomoč, so nadomestila za javne storitve, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem sklepom, združljiva s skupnim trgom in so oproščena obveznosti predhodne priglasitve, določene v členu 88(3) pogodbe, brez poseganja v obstoj strožjih določb v zvezi z obveznostmi javnih storitev iz sektorske zakonodaje Skupnosti. Če pomenijo državno pomoč, so nadomestila za javne storitve, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem sklepom, združljiva s skupnim trgom in so oproščena obveznosti predhodne priglasitve, določene v členu 88(3) Pogodbe, brez poseganja v obstoj določb v zvezi z obveznostmi javnih storitev iz sektorske zakonodaje Skupnosti. Sprememba 8 Člen 4, uvod {0><}77{>Za koriščenje ugodnosti iz tega sklepa je treba naloge javne službe dodeliti z uradnim aktom, ki je lahko glede na zakonodajo države članice v obliki enega ali več pravnih ali regulatornih instrumentov ali pogodbe.<0} {0><}100{>Akt mora jasno opredeliti zlasti:<0} {0>either by way of a fair and transparent tendering procedure or<}0{>Za koriščenje ugodnosti iz tega sklepa je treba naloge javne službe dodeliti ali s poštenim in preglednim razpisnim postopkom ali z uradnim aktom, ki je lahko glede na zakonodajo države članice v obliki enega ali večih zakonodajnih ali regulatornih instrumentov ali pogodbe.<0} {0><}0{>Akt mora jasno opredeliti zlasti:<0} Sprememba 9 Člen 4, točka (ba) (novo) (ba) potreba javnosti, ki jo zadovolji akt in ki je sicer nezadostno zadovoljena. Sprememba 10 Člen 4, odstavek 1a (novo) Pri opredeljevanju pojma obveznosti javnih storitev in ocenjevanju, ali zadevno podjetje izpolnjuje te obveznosti, se države članice obsežno posvetujejo, s posebnim poudarkom na uporabnikih. Sprememba 11 Člen 4, odstavek 1b (novo) Za koriščenje ugodnosti iz tega sklepa je treba naloge javne službe dodeliti s poštenim in preglednim razpisnim postopkom ali z uradnim aktom, ki lahko ima, odvisno od prava v državi članici, obliko enega ali večih zakonodajnih ali regulatornih instrumentov ali pogodbe. Sprememba 12 Člen 7a (novo) Člen 7a Ta sklep ostaja v veljavi štiri leta od začetka njegove veljavnosti. Podaljšanje sklepa je vključeno v pregled, ki ga bo opravila Komisija na osnovi podatkov, ki jih bodo priskrbele države članice. Ustrezni podatki morajo biti na voljo Evropskemu parlamentu.

29.  Komisijo poziva, da upošteva naslednje spremembe svojega delovnega dokumenta za okvir Skupnosti za državno pomoč v obliki nadomestil za javne storitve:

Delovni dokument Komisije o okviru Skupnosti   Spremembe Parlamenta Sprememba 13 Točka 3a (novo) 3a. Do njegovega začetka veljavnosti se ta okvir uporablja za vse državne pomoči, dodeljene po razsodbi Altman, ki izpolnjujejo pogoje, določene v členih 1 in 2 Sklepa. Državne pomoči, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, se obravnavajo v skladu z ustreznimi krovnimi direktivami, smernicami in mnenji. Sprememba 14 Točka 4 Določbe tega okvira veljajo brez poseganja v strožje specifične določbe o obveznostih javnih služb, ki se vsebovane v sektorski zakonodaji in ukrepih Skupnosti. Ne veljajo za storitve javno radiofuzije, ki jih obravnava sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za področja javne radiofuzije. Določbe tega okvira veljajo brez poseganja v specifične določbe o obveznostih javnih služb, ki se vsebovane v sektorski zakonodaji in ukrepih Skupnosti. Ne veljajo za storitve javno radiofuzije, ki jih obravnava sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za področja javne radiofuzije. Sprememba 15 Točka 7a (novo) 7a. Pojem nadomestila zajema katero koli vrsto pomoči, v obliki denarja ali fizičnih ali človeških virov. Pri oceni o potrebi po nadomestilu je treba upoštevati prednosti, ki izhajajo iz pravnega predpisa ali pravnega statusa upravičenca. Sprememba 16 Točka 8 Sodna praksa kaže, da ob odsotnosti predpisov Skupnosti države članice uporabljajo različno stopnjo preudarnosti glede značilnosti storitev, ki bi jih lahko opredelili kot storitve SGEI. V takšnih okoliščinah je torej naloga Komisije zagotoviti, da se te določbe uporabljajo brez očitnih napak. Iz člena 86(2) je jasno, da so podjetja, ki jim je zaupano izvajanje storitev SGEI podjetja s "posebno nalogo". Sodna praksa kaže, da ob odsotnosti predpisov Skupnosti države članice uporabljajo različno stopnjo preudarnosti glede značilnosti storitev, ki bi jih lahko opredelili kot storitve splošnega gospodarskega pomena. Za opredeljevanje obveznosti javnih storitev in ocenjevanju, ali zadevno podjetje izpolnjuje te obveznosti, se morajo države članice obsežno posvetovati, predvsem z uporabniki. V takšnih okoliščinah je torej naloga Komisije zagotoviti, da se te določbe uporabljajo brez očitnih napak. Iz člena 86(2) je jasno, da so podjetja, ki jim je zaupano izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena, podjetja s "posebno nalogo". Sprememba 17 Točka 8a (novo) 8a. "Podjetje" se razume kot vsak subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na pravni status subjekta in način njegovega financiranja. Pojem "javno podjetje" se razume kot vsako podjetje, na katero ima lahko javna oblast posredno ali neposredno prevladujoč vpliv, prek njegovega lastništva, finančne udeležbe v njem ali pravil, ki urejajo njegovo delovanje, kot je opredeljeno v členu (1)(b) Direktive Komisije 80/723/EGS o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji1. 1 UL L 195, 29.7.1980, str. 35. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/52/ES (UL L 193, 29.7.2000, str. 75). Sprememba 18 Točka 10, uvod {0><}59{>10. Nalogo javne službe se mora dodeliti z uradnim aktom, ki je lahko glede na zakonodajo države članice v obliki enega ali več pravnih ali regulatornih instrumentov ali pogodbe.<0} {0><}0{>Opredeljuje jo lahko tudi več aktov.<0} {0><}0{>Akt ali skupina aktov mora med drugim jasno opredeliti:<0} {0>either by way of a fair and transparent tendering procedure or<}78{>10. Nalogo javne službe se mora dodeliti ali s poštenim in preglednim razpisnim postopkom ali z uradnim aktom, ki je lahko glede na zakonodajo države članice v obliki enega ali večih zakonodajnih ali regulatornih instrumentov ali pogodbe.<0} {0><}100{>Opredeljuje jo lahko tudi več aktov.<0} {0><}100{>Akt ali skupina aktov mora med drugim jasno opredeliti:<0} Sprememba 19 Točka 11a (novo) 11a. Kjer se državna pomoč dodeli za storitve splošnega gospodarskega pomena, je treba podjetja, ki opravljajo take storitve, še vedno izbrati v skladu s poštenim in preglednim razpisom, s katerim se objektivno določi znesek državne pomoči, ali z uradnim aktom, ki lahko ima, odvisno od prava v državi članici, obliko enega ali večih zakonodajnih ali regulatornih instrumentov ali pogodbe. Sprememba 20 Točka 11b (novo) 11b. Javni organi nosijo ves čas edino in glavno odgovornost pri oblikovanju okvira za merila in pogoje za izvajanje storitev, ne glede na pravni status ponudnika storitev in ne glede na to, ali se storitev zagotavlja na osnovi proste konkurence. Sprememba 21 Točka 11c (novo) 11c. Pri opredeljevanju pojma obveznosti javnih storitev in ocenjevanju, ali zadevno podjetje izpolnjuje te obveznosti, se morajo države članice obsežno posvetovati, zlasti s potrošniki. Sprememba 22 Točka 21 Z vsakim nadomestilom, ki je večje, kot je potrebno, se lahko financira druga storitev splošnega gospodarskega pomena, ki jo opravlja isto podjetje, vendar pa mora biti takšen prenos prikazan v računih podjetja. Z vsakim nadomestilom, ki je večje, kot je potrebno, se lahko financira druga storitev splošnega gospodarskega pomena, ki jo opravlja isto podjetje, vendar pa mora biti takšen prenos prikazan v računih podjetja ter se mora izvajati v skladu s predpisi in načeli, določenimi v tem okviru. Države članice zagotovijo, da se ti prenosi primerno nadzorujejo. Uporabljajo se pravila o preglednosti, določena v Direktivi 80/723/EGS. Sprememba 23 Točka 22 V primerih, ko nadomestilo prejema javno podjetje, lahko država kot delničar vsako nadomestilo, ki je večje, kot je potrebno, vloži v to podjetje, če so izpolnjeni pogoji za zasebnega vlagatelja. Vendar pa je treba takšne prenose izvesti v skladu z običajnimi poslovnimi postopki, tj. v obliki povečanja kapitala ali dodeljevanja posojil, in v skladu z ustreznimi nacionalnimi predpisi, zlasti na poslovnem in davčnem področju. Ta postopek mora biti jasno opredeljen v bilanci stanja podjetja prejemnika in mora biti rezultat uradne odločbe javnih organov oblasti. Ta odločba mora natančno opredeliti uporabo finančnega prenosa. Če pa finančna investicija države ni v skladu z merili zasebnega vlagatelja, je treba to sporočiti Komisiji v skladu s členom 88(3) Pogodbe. V primerih, ko nadomestilo prejema podjetje, ne glede na pravno obliko, lahko država kot delničar vsako nadomestilo, ki je večje, kot je potrebno, vloži v to podjetje, če so izpolnjeni pogoji za zasebnega vlagatelja. Vendar pa je treba takšne prenose izvesti v skladu z običajnimi poslovnimi postopki, tj. v obliki povečanja kapitala ali dodeljevanja posojil, in v skladu z ustreznimi nacionalnimi predpisi, zlasti na poslovnem in davčnem področju. Ta postopek mora biti jasno opredeljen v bilanci stanja podjetja prejemnika in mora biti rezultat uradne odločbe javnih organov oblasti. Ta odločba mora natančno opredeliti uporabo finančnega prenosa. Če pa finančna investicija države ni v skladu z merili zasebnega vlagatelja, je treba to sporočiti Komisiji v skladu s členom 88(3) Pogodbe. Sprememba 24 Točka 24 Ta okvir se uporablja od dneva objave v Uradnem listu Evropske unije. Veljati preneha 31. decembra 2007. Komisija lahko po posvetovanju z državami članicami zaradi pomembnih razlogov v zvezi z razvojem skupnega trga ta okvir spremeni do 31. decembra 2007. Ta okvir se uporablja od dneva objave v Uradnem listu Evropske unije. Rok veljavnosti se izteče štiri leta po začetku njegove veljavnosti. Komisija lahko po posvetovanju z državami članicami zaradi pomembnih razlogov v zvezi z razvojem skupnega trga ta okvir spremeni pred datuma izteka veljavnosti. Obnovitev okvira je predmet presoje, vključno z obsežno presojo učinkov, temelječo na dejanskih podatkih in obširnem posvetovanju, ki jih izvede Komisija na podlagi podatkov, ki ji jih posredujejo države članice. Ustrezni podatki bodo na voljo Evropskemu parlamentu.

30.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 14, 19.1.1998, str. 74. (2) UL C 59, 23.2.2001, str. 238. (3) UL C 140 E, 13.6.2002, str. 153. (4) UL C 92 E, 16.4.2004, str. 294. (5) UL L 10, 13.1.2001, str. 30. (6) http://europa.eu.int/growthandjobs/group/index_en.htm. (7) Primer C-280/00, Altmark Trans GmbH in Regierungspräsidium Magdeburg proti Nahverkehrsgesellschaft Altmark GmbH, in Oberbundesanwalt beim Bundesverwaltungsgericht [2003] ECR I-7747. (8) UL L 195, 29.7.1980, str. 35.

Resolucija Evropskega parlamenta o položaju evropskega gospodarstva – pripravljalno poročilo o širših smernicah gospodarskih politik (2004/2269(INI))

P6_TA(2005)0034 A6-0026/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 24. aprila 2003 o širših smernicah gospodarskih politik držav članic in Skupnosti (obdobje 2003-2005) (KOM(2003)0170),

–   ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 7. aprila 2004 o dopolnitvi širših smernic gospodarskih politik držav članic in Skupnosti v letu 2004 (obdobje 2003-2005) (KOM(2004)0238),

–   ob upoštevanju gospodarskih napovedi jeseni 2004, ki jih je oblikovala Komisija za euroobmočje in Evropsko unijo (2004-2006),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. februarja 2005 spomladanskemu Evropskemu svetu z naslovom "Sodelovanje za rast in delovna mesta – nov začetek za lizbonsko strategijo" (KOM(2005)0024),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta iz Lizbone 23. in 24. marca 2000, Evropskega sveta iz Göteborga 15. in 16. junija 2001 ter Evropskega sveta iz Barcelone 15. in 16. marca 2002,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskih svetov iz Bruslja 20. in 21. marca 2003, 16. in 17. oktobra 2003, 25. in 26. marca 2004 ter 4. in 5. novembra 2004,

–   ob upoštevanju poročila "Sprejeti izziv" skupine na visoki ravni, ki ji predseduje Wim Kok,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. novembra 2003 z naslovom "Evropska pobuda za rast – Vlaganje v omrežja in znanje za podporo rasti in zaposlovanja – Končno poročilo Evropskemu svetu" (KOM(2003)0690),

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 30. oktobra 2003 o pregledu pridobljenih izkušenj tega odbora za ocenitev vpliva strukturnih reform v EU na gospodarstvo, socialo in zaposlovanje(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2003 o stanju evropskega gospodarstva - pripravljalno poročilo na priporočilo Komisije o širših smernicah gospodarskih politik(2), resolucije z dne 15. maja 2003 o priporočilu Komisije o širših smernicah gospodarskih politik držav članic in Skupnosti (obdobje 2003-2005)(3) in resolucije z dne 23. oktobra 2003 o rezultatih Evropskega sveta iz Bruslja 16. in 17. oktobra 2003(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2004 o stanju evropskega gospodarstva - pripravljalno poročilo o širših smernicah gospodarskih politik(5) in resolucije z dne 22. aprila 2004 o priporočilu Komisije o dopolnitvi širših smernic gospodarskih politik držav članic in Skupnosti v letu 2004 (obdobje 2003-2005)(6),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2004 o pripravah na spomladanski vrh 2004(7),

–   ob upoštevanju drugega odstavka člena 99 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0026/2005),

A.   ker rast v euroobmočju in Evropski uniji petindvajseterice ne more skladno doseči svojega potenciala in ostane šibka; ker je potrošnja gospodinjstev še vedno negotova in gospodarska prihodnost za leti 2005 in 2006 ostaja slaba ter prispeva k stalno visoki ravni brezposelnosti, ki bo le počasi upadla; ker je kljub najnižjim obrestnim meram od druge svetovne vojne pripravljenost za naložbe nizka in ni pričakovati spremembe, vsaj ne kratkoročno; ker strukturne reforme, ki so navsezadnje splošno gledane kot nujne, niso bile izvedene v vseh državah članicah s potrebno pazljivostjo, in ker reforme na ravni Skupnosti le počasi napredujejo,

B.   ker lizbonska strategija zahteva mobilizacijo vseh obstoječih instrumentov, zlasti širših smernic gospodarskih politik, in ustrezno izvajanje finančnega načrta,

C.   ker mora trajna rast temeljiti na socialni, zaposlovalni in okoljski politiki, zavedajoč se svoje odgovornosti do prihodnjih generacij in potrebe po krepitvi socialne kohezije; ker se socialna kohezija lahko okrepi le, če se ohrani ustrezna raven socialne zaščite in visoka raven zaposlovanja, v skladu s cilji, ki jih določa Pogodba, trajnost pokojninskih sistemov pa se lahko zagotovi le, če se izboljša konkurenčnost evropskega gospodarstva, da zagotovi rast, pospeši naložbe in ustvari nova podjetja,

D.   ker so povišani proračunski primanjkljaji v nekaterih državah članicah znamenje pomanjkanja strukturnih reform in kažejo na pozitivno povezanost rasti in proračunske discipline; ker nizke obrestne mere, ki jih omogoča takšna disciplina, spodbudijo zaupanje v dolgoročno stabilnost cen, ki je nujna za gospodarske subjekte, in s tem ustvarja osnovo, potrebno za rast in zaposlovanje,

E.   ker zgodovinsko nizke ravni obrestnih mer niso povzročile zaupanja podjetij v koristnost vlaganja,

1.   obžaluje znatne zamude, ki so se nakopičile pri izvajanju lizbonske strategije, zlasti ob upoštevanju strukturnih reform in reforme javnih financ v številnih državah članicah, ki se delno pripisujejo velikemu številu ciljev; zato pozdravlja ključne prednostne naloge, ki jih je določila skupina pod vodstvom Wima Koka; poziva države članice, da z odločnostjo izvajajo ključne prednostne naloge; poziva Komisijo, da svoja prizadevanja usmeri na ta področja; zavzema stališče, da širše smernice, določene v širših gospodarskih smernicah za 2003-2005, še niso bile v zadostni meri vključene v gospodarsko politiko držav članic; poziva Komisijo k analizi najboljših izvajanj v državah članicah in k pridobivanju znanj na podlagi tega; priporoča dajanje večje teže rasti in ustvarjanju delovnih mest s povečano konkurenco in konkurenčnostjo v okviru lizbonske strategije;

2.   opominja, da so finančna stabilnost, reforma javnih financ in nizke obrestne mere, ki jih prinaša politika stabilnosti Evropske centralne banke, izrecni stebri lizbonske strategije; strinja se z mnenjem Odbora za ekonomsko politiko v njegovem letnem poročilu o strukturnih reformah za leto 2005, "da je makroekonomski okvir za podporo stabilnosti in rasti nujno potreben" in da "bodo vlade izkoristile vse prednosti strukturnih reform glede rasti in zaposlenosti le v ustreznem makroekonomskem okolju";

3.   priporoča poenostavitev in izboljšanje usklajevanja različnih instrumentov, ki so na voljo Uniji; priporoča zmanjšanje števila poročil in programov na ravni Skupnosti in na nacionalni ravni, da bi zagotovili večjo zavezanost držav članic; poziva Komisijo, da poveča svoja prizadevanja za dokončanje notranjega trga v sektorjih, kjer še vedno obstajajo zaščitne ovire in omejitve trgovine; prav tako poziva Komisijo, naj ne popusti v svojih prizadevanjih za zagotovitev poštene konkurence v vseh sektorjih;

4.   iskreno podpira neodvisnost Evropske centralne banke in meni, da bi bil kakršen koli vpliv na monetarno politiko s strani organov, ki določajo gospodarske politike, v nasprotju s Pogodbo, ker bi odpravil njeno neodvisnost; predlaga uskladitev gospodarskih predvidevanj, ki se uporabljajo kot podlaga za oblikovanje proračuna in proračunskih koledarjev držav članic euroobmočja, ob upoštevanju koledarja priprave širših smernic gospodarskih politik in smernic za zaposlovanje;

5.   ponovno opozarja na svojo zahtevo, da je treba reforme trga dela izvajati tako, da se vzpostavi ravnovesje med gibljivostjo in varnostjo; spomni na svojo podporo pri izvajanju politik, katerih cilj je spodbujati smisel za podjetništvo in pobude, novosti in industrijsko konkurenčnost ter v zvezi s tem na svojo podporo ciljem poenostavitve upravnih postopkov in odprave ovir, povezanih z obdavčitvijo družb z izvajanjem "Montijevega paketa" davčnega usklajevanja; na koncu poudarja, da bo razvoj kakovostnih delovnih mest spremljalo izboljšanje delovne produktivnosti v Evropi;

6.   meni, da povečana produktivnost ne bo zadostovala, da bi se ustvarila rast, potrebna za kritje vseh gospodarskih in socialnih potreb ter za zmanjšanje posledic demografskih sprememb, zlasti v zvezi s pokojninskimi in zdravstveni sistemi, kar bo neizogibno povzročilo splošno podaljšanje delovnega časa, ter da izvajanje strukturnih reform ne more nadomestiti makroekonomske politike;

7.   je zaskrbljen zaradi stalne visoke brezposelnosti in slabih izgledov za povečanje zaposlenosti tako v euroobmočju kot v celotni Uniji; poziva, da se posebna prizadevanja namenijo svetovanju in prekvalifikaciji vseh, ki so brezposelni več kot šest mesecev; vztraja, da morajo mala in srednje velika podjetja imeti ključno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest, in je zaskrbljen zaradi visokega števila stečajev malih in srednje velikih podjetij v letu 2004 medtem ko hkrati obžaluje dejstvo, da mala in srednje velika podjetja v nasprotju z večjimi podjetji niso bila sposobna v celoti izkoristiti ugodnih finančnih pogojev zadnjih nekaj let;

8.   poudarja potrebo po oblikovanju okolja, ki spodbuja podjetniški duh, in kulture, ki je pripravljena tvegati, kar spodbuja oblikovanje novih poslov z zmanjševanjem upravnega bremena pri malih in srednje velikih podjetjih, s poenostavitvijo regulativnega okolja, zmanjšanjem splošne ravni obdavčenja v Evropski uniji in izboljšanjem dostopa malih in srednje velikih podjetij do virov financ, zlasti do rizičnega kapitala; predlaga reforme, ki so namenjene povečanju priložnosti za mala in srednje velika podjetja; izpostavlja odločilno vlogo mikro posojil za pomoči pri ustanavljanju podjetij in delovnih mest; poziva k natančnemu pregledu takšnih instrumentov ter njihovo upoštevanje in spodbujanje na ravni Skupnosti;

9.   ponavlja svojo željo, da bi Unija postopno dosegla samozadostnost na področju energije s spodbujanjem obnovljivih virov energije in pospeševanjem razvoja nadomestkov nafte, na primer vodika; ugotavlja, da porast cen nafte leta 2004 verjetno ne bo povzročila trajne rasti stopnje inflacije, vendar pa bo vplivala na zaupanje, zlasti z neposrednim zmanjšanjem kupne moči gospodinjstev in ohranjanjem negotovosti v zvezi z naložbenimi odločitvami tudi takrat, ko se pričakuje upočasnitev zunanjega povpraševanja; meni, da je treba povečati učinkovitost tradicionalnih oblik energije, zlasti tistih, ki ne ogrožajo ciljev Kjotskega protokola;

10.   ugotavlja, da gospodinjstva v razvitih državah potrošijo manj za običajne in izdelane dobrine – tudi za cenejše in bolj kakovostne dobrine – in več za zdravje, komunikacije in prosti čas, kakor tudi ugotavlja pomembno vlogo storitvenega sektorja za BDP Evrope skozi zaposlovanje; zato meni, da je bila upočasnitev produktivnosti v tem sektorju pomemben dejavnik za počasno rast v Evropi; zato poziva, da se v tem sektorju spodbujajo naložbe v informacijske in komunikacijske tehnologije ter novosti na teh področjih, ki imajo ključno vlogo pri povečanju produktivnosti; priporoča večje odprtje tega sektorja zasebnim subjektom in spodbujanje podjetniškega duha v njem;

11.   poziva države članice, da odločno podpirajo v prihodnost usmerjene naložbe s spodbujanjem konkurence in naložb v raziskave, vključno z osnovnimi raziskavami, razvoj, visoko tehnologijo, okolju prijazne tehnologije, čezevropske infrastrukture in omrežja, izobraževanje in vseživljenjsko učenje; priporoča povečano javno financiranje znanosti in raziskav; poudarja pomen okolja, naklonjenega spodbujanju raziskav in razvoja, ter pomen boljše vključenosti proizvodnih trgov in pozitivnejšega odnosa finančnih trgov do bolj tveganih oblik naložb; meni, da so naložbe v socialne storitve, zlasti v skrb za otroke, nujne za resnično enakopravnost med moškimi in ženskami ter za povečanje stopnje zaposlenosti žensk; poziva Komisijo, da nameni pozornost prenizkemu izkoriščanju številnih latentnih izučenih poklicev v storitvenem sektorju – ki so še bolj dragoceni, ker se v osnovi izvajajo na lokalni ravni – tako v zasebnem kot v javnem sektorju; poudarja potrebo po naložbah v in ovrednotenju delovnih mest na področju storitev, zlasti izobraževanje, lokalne socialne storitve, skrb za otroke in starejše ter pomoč na domu; meni, da je treba upoštevati staranje prebivalstva, ker nujno vodi do staranja samega delovno aktivnega prebivalstva; ugotavlja, da imajo starejši delavci pogosto težave z razvijanjem kariere in se jih včasih šteje za prestare, spodbujanje ali usposabljanje pa je predrago; glede na to meni, da je nujno treba oblikovati posebej prilagojene pobude za svetovanje in usposabljanje takšnih oseb;

12.   ugotavlja, da trgovina znotraj Skupnosti predstavlja pretežni delež zunanje trgovine držav članic Unije, v sled česar sklepa, da je dokončanje notranjega trga nujno za prispevanje h gospodarski rasti in s tem k socialnemu razvoju Unije; razen tega opaža, da poteka večji del trgovine s tretjimi državami z razvitimi državami, kjer so usposobljenost in raven plač blizu tistim v državah članicah; vendar pa ugotavlja, da vedno večje število konkurentk, vključno s Kitajsko, Indijo in Brazilijo, pogosto nudi dobrine in storitve enake kvalitete po bolj konkurenčnih cenah;

13.   meni, da bo rast proste in pravične mednarodne trgovine, ki temelji na enakih možnostih, na podlagi obveznosti iz Dohe prispevala k razvoju revnih držav in oblikovala nove trge za razvite države ter da lahko države v razvoju le z rastjo povečajo dohodke svojega prebivalstva in dosežejo višje socialne in okoljske standarde; poziva Komisijo, da upošteva te vidike pri oblikovanju prihodnjih širših smernic gospodarskih politik;

14.   ponavlja svojo željo, da bi bili nacionalni parlamenti in Evropski parlament bolj vključeni v razprave o širših smernicah gospodarskih politik; meni, da bo to pripeljalo do večjega demokratičnega nadzora, predvsem pa do večje sprejemljivosti smernic v državah članicah, in tako večje vneme pri njihovem izpolnjevanju;

15.   meni, da zahteva vodenje gospodarske politike zanesljive in primerljivih statistične podatke, ter poziva Komisijo, da okrepi sredstva, s katerimi razpolaga Eurostat za dosego njegove naloge zbiranja in spremljanja statističnih podatkov držav članic in za delovanje v okviru nalog Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter drugih ustreznih mednarodnih organizacij v korist izboljšanja zanesljivosti in primerljivosti statističnih podatkov na mednarodni ravni; meni, da upravno breme in stroški zbiranja statističnih podatkov ne smejo biti ovira konkurenčnosti podjetij; poziva, da je treba pozornost usmeriti na ključne pokazatelje merjenja podjetniškega duha;

16.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, vladam in parlamentom držav članic ter socialnim partnerjem.

(1) UL C 32, 5.2.2004, str. 103. (2) UL C 61 E, 10.3.2004, str. 294. (3) UL C 67 E, 17.3.2004, str. 295. (4) UL C 82 E, 1.4.2004, str. 592. (5) UL C 98 E, 23.4.2004, str. 162. (6) Sprejeta besedila, P5_TA(2004)0378. (7) UL C 98 E, 23.4.2004, str. 156.

Resolucija Evropskega parlamenta o javnih financah v EMU – 2004 (2004/2268(INI))

P6_TA(2005)0035 A6-0025/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. junija 2004 Svetu in Evropskemu parlamentu o javnih financah v EMU – 2004 (KOM(2004)0425),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. septembra 2004 o krepitvi gospodarskega vodenja in pojasnitvi izvajanja pakta za stabilnost in rast (KOM(2004)0581),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. novembra 2002 o krepitvi usklajevanja proračunskih politik (KOM(2002)0668),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. novembra 2002 o potrebah in sredstvih za izboljšanje kakovosti proračunske statistike (KOM(2002)0670),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva, ki jih je sprejel Evropski svet v Lizboni dne 23. in 24. marca 2000 in Göteburgu dne 15. in 16. junija 2001, še posebej strategije o gospodarski rasti, polni zaposlenosti, trajnostnem razvoju in o socialni koheziji,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva, ki jih je sprejel Evropski svet v Amsterdamu dne 16. in 17. junija 1997 o aktu za stabilnost in rast, Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik(1), o kodeksu ravnanja z vsebino in o predstavitvi programov stabilnosti in konvergence, ki jih je sprejel Ekonomsko-finančni svet dne 10. julija 2001,

–   ob upoštevanju izjave Ekonomsko-finančnega sveta z dne 13. septembra 2004 o paktu za stabilnost in rast,

–   ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropskih skupnosti z dne 13. julija 2004(2) o ukrepih, ki jih je Ekonomsko-finančni svet sprejel 25. novembra 2003,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0025/2005),

A.   ker je luksemburško predsedstvo v svoj delovni program vključilo proučitev pravil delovanja in pojasnitev izvajanja pakta za stabilnost in rast in ker bo Evropski parlament spomladi 2005 sprejel resolucijo o možnih spremembah uredb in pravil ravnanja, ki urejajo njegovo uporabo,

B.   ker je bila zadnje desetletje gospodarska rast EU pod njeno zmožnostjo in se niso zmanjšale le zasebne investicije, ampak tudi bruto javne investicije (ki so se v euroobmočju znižale od 4 % BDP v začetku 1970 na 2,4 %) in ker je med drugim v mnogih državah članicah premalo strukturnih sprememb in produktivnih investicij, se je rast BDP na euroobmočju ponovno znižala pod napovedano,

C.   ker se je v letu 2003 v evroobmočju proračunski primanjkljaj dvignil na 2,7 % BDP (iz 1,6 % leta 2001 in 1,1 % leta 2000) ter se v letu 2004, ko je dosegel 2,9 % BDP, približal pragu 3 %,

D.   ker so konec leta 2002 le štiri države članice euroobmočja (ki ustvarijo skupaj le 18 % BDP euroobmočja) skoraj dosegle uravnotežen položaj in pet držav članic euroobmočja v letu 2004; ker se je po drugi strani trem državam članicam iz euroobmočja s proračunskim primanjkljajem nad 3 % BDP pridružila še ena; ker je od takrat, ko je pakt za stabilnost in rast stopil v veljavo, njegova pravila in pravila Pogodbe prekršilo 12 držav članic, vključno s petimi iz euroobmočja (Portugalska, Nemčija, Francija, Nizozemska in Grčija) ter Veliko Britanijo, za katero čezmerni primanjkljaj ne velja, vendar se je zavezana držati določil člena 116(4) Pogodbe "o prizadevanjih za izogibanje čezmernega javnofinančnega primanjkljaja" dokler je v drugi fazi; ker se je zaradi čezmernega javnofinančnega primanjkljaja začel postopek proti šestim državam članicam, ki so presegle prag 3 %: Madžarska, Češka republika, Ciper, Malta, Poljska in Slovaška,

E.   ker je komisar Almunia septembra 2004 v odgovor na očitno neskladje med pravili pakta za stabilnost in rast, sprejetimi leta 1997, ter nedavnimi gospodarskimi gibanji, predstavil predloge sprememb, opisane v zgoraj navedenem sporočilu Komisije o z dne 24. junija 2004,

1.   ugotavlja, da so po mnenju Komisije višji nominalni primanjkljaji le delno posledica gospodarskega ciklusa ter pretežno posledica samovoljne ohlapnosti proračunske politike nekaterih držav članic;

2.   ugotavlja, da se nekatere države članice niso odzvale na začetek postopkov proti njim zaradi javnofinančnega primanjkljaja s sprejetjem zadovoljivih ukrepov za boj proti primanjkljaju ter da ostaja utemeljena skrb glede možnosti, da se bo njihov javnofinančni primanjkljaj v bližnji prihodnosti zmanjšal pod 3 % BDP;

3.   poudarja pomen uvajanja paketov strukturnih reform, ki bodo srednje- in dolgoročno pokazali svoj pomen za finančno vzdržnost, konkurenčnost evropskega gospodarstva in rasti;

4.   ugotavlja, da ima upravljanje gospodarskih sprememb v srednje- in vzhodnoevropskih državah v nekaterih novih državah članicah močan vpliv na njihov finančni primanjkljaj in javni dolg; meni, da so bolj ambiciozne davčne reforme, skupaj s strukturnomi, potrebne za krepitev spodbud za rast zaposlovanja in investicije v večjo produktivnost;

5.   poudarja, da ni nobene izjeme pri pravilih in postopkih pakta za stabilnost in rast, vendar vse institucije EU poziva, da sprejmejo svojo odgovornost za njegovo izvajanje in nadzor ter skladnost z njim; da naj so vse države članice, velike ali male, deležne enake obravnave; meni, da mora imeti za doseganje tega Komisija večjo vlogo, zlasti pri začetku postopka čezmernega primanjkljaja; poziva vse države članice, da med luksemburškim predsedovanjem dobro preučijo vsako poglavje pakta za stabilnost in rast z iskanjem trdnih, pravičnih in uporabnih rešitev, kakor je to opredelil Ekonomsko-finančni svet 13. septembra 2004, ob krepitvi vidika preventive, posvečanju večje pozornosti razlikam v gospodarskem položaju in boljši uporabi postopka pri čezmernem primanjkljaju (korektivni del pakta) in vodenju gospodarstva;

6.   poziva vse države članice, ki tega še niso storile, da znižajo raven svojega proračunskega primanjkljaja znatno pod 3 % BDP, da v razširjeni Evropi zagotovijo fiskalno in cenovno stabilnost ter omogočijo, da se finančna sredstva v ugodnih časih shranijo za zadostne finančne rezerve, tako da se v težjih časih sprejmejo gospodarski ukrepi brez tveganja za kršitev pravil pakta za stabilnost in rast;

7.   poudarja pomen izboljšave proračunske statistike z natančnejšimi in bolj standardiziranimi opredelitvami, metodami izračunavanja in postopki, ki naj bodo opredeljeni v priročniku o metodoloških smernicah, ter pozdravlja pobudo Komisije, da predstavi predloge minimalnih standardov za neodvisnost, neokrnjenost in kakovost nacionalnih statističnih uradov ter povečano pristojnost Eurostata za usklajevanje, spremljanje in opravljanje kontrole podatkov,ki jih posredujejo države članice, na kraju samem;

8.   poziva nove države članice, da pospešijo reformo svojih javnih financ s prerazporeditvijo sredstev kot nadaljnjim korakom k zagotavljanju resnične konvergence njihovih gospodarstev in da se še posebej osredotočijo na posodobitev svojih pokojninskih sistemov in sistemov dajatev za socialno varnost, za podporo učinkovite politike zaposlovanja;

9.   poudarja potrebo po nenehni izboljšavi davčne uprave in po vzpostavitvi učinkovitega sistema pobiranja davkov za ustvarjanje ugodnih pogojev za dejavnosti podjetij na enotnem trgu, pospeševanje podjetniške kulture in spodbujanje zagona podjetij;

10.   opominja države članice na njihovo zavezanost k paktu za stabilnost in rast, da svoje proračune spravijo "blizu ravnotežja ali v presežek"; meni, da se je treba izogibati pretiranemu proračunskemu primanjkljaju, da se prispeva k cenovni stabilnosti in se zagotovi vzdržnost javnih financ; priporoča večji poudarek pakta za stabilnost in rast ekonomskemu razvoju in povečano sredotočenost na varovanju vdržnosti javnih financ; opozarja, da čezmerni vladni izdatki prinašajo tveganje za stabilnost cen, nizke obrestne mere in raven državnih investicij ter še dodatno zmanjšujejo zmožnost soočanja z demografskimi spremembami in staranjem prebivalstva v Evropski uniji;

11.   ponovno zahteva jasno metodo, ki bo vključevala opredelitev "kakovostnih javnih izdatkov" za določitev položaja javnega proračuna in njegovega prispevka k rasti in vlaganjem z namenom, da se pozitivno prispeva k lizbonskim ciljem; poleg tega poziva, da se javni izdatki preusmerijo tako, da bodo posamezne proračunske postavke na evropski in nacionalni ravni zrcalile glavne politične prednostne naloge, določene za leto 2010;

12.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 209, 2.8.1997, str. 1. (2) Primer C-27/04, Komisija proti Svetu.