Choisissez la langue de votre document : bg - български es - español cs - čeština da - dansk de - Deutsch et - eesti keel el - ελληνικά en - English fr - français ga - Gaeilge hr - hrvatski it - italiano lv - latviešu valoda lt - lietuvių kalba hu - magyar mt - Malti nl - Nederlands pl - polski pt - português ro - română sk - slovenčina sl - slovenščina fi - suomi sv - svenska
Kazalo  Sprejeta besedila Sreda, 23. februar 2005 - Strasbourg Evro-mediteranski sporazum EU-Egipt ***   Carinski zakonik Skupnosti ***II   Statistika o poklicnem usposabljanju v podjetjih ***I   Osebni dokumenti pomorščakov *   Onesnaževanje z ladij ***II   Vozniška dovoljenja ***I   Rečnoprometne informacijske storitve ***I   Priznavanje potrdil pomorščakov ***I   Agencija za nadzor ribištva *   Akcijski načrt za okolje in zdravje za obdobje 2004-2010   Odnosi Evropske unije s sredozemsko regijo Evro-mediteranski sporazum EU-Egipt ***  186k  27k Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Arabsko republiko Egipt na drugi strani (5100/2005 - KOM(2004)0428 – C6-0027/2005 – 2004/0131(AVC)) P6_TA(2005)0036 A6-0041/2005 (Postopek privolitve) Evropski parlament, –   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (5100/2005 – KOM(2004)0428)(1), –   ob upoštevanju zahteve Sveta za privolitev Parlamenta na podlagi drugega pododstavka člena 300(3) skupaj z členom 310 in drugim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES (C6-0027/2005), –   ob upoštevanju členov 43(1), 75 in 83(7) svojega Poslovnika, –   ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A6-0041/2005), 1.   da privolitev k sklenitvi Protokola; 2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Arabske republike Egipt. (1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. Carinski zakonik Skupnosti ***II  186k  28k Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o skupnem stališču Sveta za sprejetje Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (12060/2/2004 – C6-0211/2004 – 2003/0167(COD)) P6_TA(2005)0037 A6-0021/2005 (Postopek soodločanja: druga obravnava) Evropski parlament, –   ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (12060/2/2004 – C6-0211/2004), –   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2003)0452)(2), –   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES, –   ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika, –   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov (A6-0021/2005), 1.   sprejme skupno stališče; 2.   ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s skupnim stališčem; 3.   naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 254(1) Pogodbe ES; 4.   naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše pravni akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije; 5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. (1) Sprejeta besedila z dne 20.4.2004, P5_TA(2004)0281. (2) Še ni objavljeno v Uradnem listu. Statistika o poklicnem usposabljanju v podjetjih ***I  434k  206k Resolucija Prečiščeno besedilo Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki o poklicnem usposabljanju v podjetjih (KOM(2004)0095 – C5-0083/2004 – 2004/0041(COD)) P6_TA(2005)0038 A6-0033/2005 (Postopek soodločanja: prva obravnava) Evropski parlament, –   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2004)0095)(1), –   ob upoštevanju členov 251(2) in 285(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C5-0083/2004), –   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, –   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0033/2005), 1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; 2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; 3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 23. februarja 2005 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2005 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki o strokovnem usposabljanju v podjetjih P6_TC1-COD(2004)0041 EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 285(1) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije(2), ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3), v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(4), ob upoštevanju naslednjega: (1)  Evropski svet v Lizboni je marca 2000 za Evropsko unijo postavil strateški cilj postati najbolj konkurenčna in dinamična, na znanju temelječa družba na svetu, sposobna trajnostne gospodarske rasti z večjim številom bolj kakovostnih delovnih mest in večjo socialno kohezijo. (2)  Zaposljivost, prilagodljivost in mobilnost državljanov so bistvenega pomena za to, da Evropa ohrani svojo zavezanost postati najbolj konkurenčna in dinamična, na znanju temelječa družba na svetu. (3)  Vseživljensko učenje je ključni dejavnik razvoja in vzpodbujanja usposobljene, izučene in prilagodljive delovne sile. (4)  Svet je v svojih zaključkih z dne 5. maja 2003 o referenčni stopnji evropskega povprečnega uspeha pri izobraževanju in usposabljanju (primerjalna presoja)(5) sprejel naslednje merilo: ''Zato mora biti do leta 2010 povprečni delež Evropske unije v vseživljenjskem učenju najmanj 12,5 % aktivne odrasle populacije (starostna skupina od 25 do 64 let)''. (5)  Evropski svet v Lizboni je potrdil vlogo vseživljenjskega učenja kot osnovnega elementa evropskega socialnega modela. (6)  Cilj nove evropske strategije zaposlovanja, ki jo je potrdil Sklep Sveta 2003/578/ES z dne 22. julija 2003 o smernicah za politiko zaposlovanja držav članic(6), je bolje prispevati k lizbonski strategiji in izvajati skladne in obširne strategije vseživljenjskega učenja. (7)  Pri uporabi te uredbe se upošteva pojem "prikrajšanih skupin na trgu delovne sile", ki je podan v smernicah za politiko zaposlovanja držav članic. (8)  Posebna pozornost mora biti namenjena usposabljanju na delovnem mestu in med delovnim časom, oba vidika sta ključni razsežnosti vseživljenjskega učenja. (9)  Primerljive statistične informacije na ravni Skupnosti, zlasti tiste s področja usposabljanja v podjetjih, so bistvenega pomena za razvoj strategij vseživljenjskega učenja in spremljanje napredka pri njihovem izvajanju. (10)  Pripravo posebnih statistik Skupnosti urejajo pravila iz Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti(7). (11)  Prenos zaupnih statističnih podatkov urejajo pravila iz Uredbe (ES) št. 322/97 in Uredbe Sveta (Euratom, EGS) št. 1588/90 z dne 11. junija 1990 o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti(8). (12)  Uredba Sveta (ES) št. 831/2002 z dne 17. maja 2002 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti glede dostopa do zaupnih podatkov v znanstvene namene(9) določa pogoje, v skladu s katerimi se lahko omogoči dostop do zaupnih podatkov, posredovanih organu Skupnosti. (13)  Ker države članice ne morejo v ustrezni meri doseči ciljev te uredbe, to je izdelave splošnih statističnih standardov, ki omogočajo pridobivanje usklajenih podatkov, in se jih zato lažje doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe; v skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje zastavljenih ciljev. (14)  Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(10). Ti ukrepi upoštevajo razpoložljive zmogljivosti držav članic za zbiranje in obdelavo podatkov. (15)  V skladu z členom 3 Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom z dne 19. junija 1989 o ustanovitvi odbora za statistične programe Evropskih skupnosti(11) se je posvetovalo z odborom za statistični program – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: Člen 1 Predmet urejanja Ta uredba vzpostavlja skupen okvir za pripravo statistik Skupnosti o strokovnem usposabljanju v podjetjih. Člen 2 Opredelitev pojmov V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:    a) "podjetje": podjetje, kakor je opredeljeno v Uredbi Sveta (EGS) št. 696/93 z dne 15. marca 1993 o statističnih enotah za opazovanje in analizo gospodarstva v Skupnosti(12),    b) "'NACE Rev. 1'': splošna industrijska razvrstitev gospodarskih aktivnosti v Evropski skupnosti, uvedena z Uredbo Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti(13). Člen 3 Podatki, ki se zbirajo 1.  Podatki, ki jih zberejo države članice za izdelavo statistike Skupnosti za analizo o permanentnem poklicnem usposabljanju v podjetjih, bodo iz naslednjih področij:    a) politika in strategije usposabljanja podjetij pri razvoju sposobnosti njihove delovne sile,    b) vodenje, organizacija in oblike permanentnega poklicnega usposabljanja v podjetjih,    c) vloga socialnih partnerjev pri zagotavljanju vseh vidikov ustreznega permanentnega poklicnega usposabljanja na delovnem mestu,    d) dostop do permanentnega poklicnega usposabljanja, njegov obseg in vsebina, zlasti v okviru gospodarske dejavnosti in velikost podjetja,    e) posebni ukrepi podjetij s področja permanentnega poklicnega usposabljanja za izboljšanje spretnosti s področja informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) njihove delovne sile,    f) priložnosti zaposlenih v MSP za dostop do permanentnega poklicnega usposabljanja in za pridobivanje novih spretnosti ter posebne potrebe MSP v okviru zagotavljanja usposabljanja,    g) učinki javnih ukrepov za permanentno poklicno usposabljanje v podjetjih,    ( h) enake možnosti za vse zaposlene pri dostopu do permanentnega poklicnega usposabljanja v podjetjih, s posebnim ozirom na spol in posebne starostne skupine,    ( i) posebni ukrepi s področja permanentnega poklicnega usposabljanja za skupine, zapostavljene na trgu dela,    j) ukrepi za poklicno usposabljanje, vključeni v različne vrste pogodb o delu,    ( k) izdatki za permanentno poklicno usposabljanje: ravni in viri financiranja, spodbude za permanentno poklicno usposabljanje,    ( l) postopki ocenjevanja in spremljanja podjetij z vidika permanentnega poklicnega usposabljanja. 2.  Posebni podatki o začetnem poklicnem usposabljanju v podjetjih, ki jih bodo zbrale države članice, bodo iz naslednjih področij:    a) udeleženci na začetnih usposabljanjih,    b) celotni izdatki začetnih usposabljanj. Člen 4 Področje uporabe Statistika o poklicnem usposabljanju bo zajemala najmanj vse tiste gospodarske dejavnosti, ki so opredeljene v oddelkih C do D in oddelku O iz razvrstitve NACE Rev. 1. Člen 5 Statistične enote Za zbiranje podatkov bo vsako podjetje, aktivno v eni izmed gospodarskih dejavnosti iz člena 4 in z deset ali več zaposlenimi, veljalo za statistično enoto. Ob upoštevanju posebne porazdelitve podjetij po velikosti na nacionalni ravni in razvoja potreb politike, lahko države članice razširijo opredelitev pojma statistične enote v svoji državi. V skladu s postopkom iz člena 14(2) lahko to opredelitev razširi tudi Komisija, če bo razširitev bistveno povečala reprezentativnost in kvaliteto rezultatov raziskav v zadevnih državah članicah. Člen 6 Viri podatkov 1.  Države članice bodo pridobile zahtevane podatke ali preko raziskave v podjetjih ali s kombinacijo raziskav v podjetjih in drugih virov, ob uporabi načel zmanjšane obremenitve respondentov in upravne poenostavitve. 2.  Države članice določijo načine, na katere podjetja sodelujejo v raziskavi. 3.  V raziskavi se od podjetij zahteva, da do predpisanih rokov predložijo pravilne in popolne podatke. 4.  Zbrani podatki se lahko dopolnijo s podatki iz drugih virov, vključno z upravnimi podatki, če so ti viri primerni v smislu smotrnosti in pravočasnosti. Člen 7 Značilnosti raziskave 1.  Raziskava bo izvedena z vzorčenjem. 2.  Države članice bodo sprejele potrebne ukrepe za zagotovitev tega, da bodo posredovani podatki odražali sestavo populacije statičnih enot. Raziskava mora biti izvedena tako, da bo v vsaj naslednjih kategorijah omogočala razčlenitev rezultatov na ravni Skupnosti: a)   gospodarske aktivnosti v skladu z NACE Rev. 1, b)   velikost podjetij. 3.  Metodo vzorčenja in merila natančnosti ter velikosti vzorcev, ki so potrebni za izpolnitev teh zahtev, specifikacije klasifikacije NACE in kategorije velikosti, po katerih je možno razčleniti rezultate, se določi v skladu s postopkom iz člena 14(2). Člen 8 Raziskovalni pristop 1.  Da bi zmanjšali obremenitev za respondente, bo raziskovalni pristop omogočal prilagoditev zbiranja podatkov glede na:    a) podjetja, ki usposabljajo ali ne usposabljajo,    b) različne oblike usposabljanja. 2.  V skladu s postopkom iz člena 14(2) se določi posebne podatke, ki bodo zbrani v podjetjih glede na to, ali usposabljajo ali ne usposabljajo, ter glede na različne oblike usposabljanja. Člen 9 Nadzor nad kakovostjo in poročila 1.  Države članice bodo sprejele vse potrebne ukrepe za zagotovitev kakovosti posredovanih podatkov. 2.  Ne več kot 21 mesecev po koncu referenčnega obdobja bodo države članice Komisiji (Eurostatu) predložile poročilo o kakovosti, ki bo vsebovalo vse informacije in podatke, potrebne za preverjanje kakovosti posredovanih podatkov. Države bodo navedle morebitne kršitve metodoloških zahtev. 3.  Na podlagi poročil iz odstavka 2 bo Komisija (Eurostat) ocenila kvaliteto posredovanih podatkov, s posebnim poudarkom na zagotavljanju primerljivosti podatkov med državami članicami. 4.   V skladu s postopkom iz člena 14(2) se sprejme zahteve za kakovost podatkov, ki bodo zbrani in posredovani za statistiko Skupnosti o poklicnem usposabljanju v podjetjih, sestavo poročil o kakovosti, ki jih bodo posredovale države članice, in vse ukrepe, potrebne za ocenjevanje in izboljševanje kakovosti podatkov. Člen 10 Referenčno obdobje in periodičnost 1.  Referenčno obdobje, za katerega se bo zbralo podatke, je eno koledarsko leto. 2.  Komisija bo v skladu s postopkom iz člena 14(2) določila prvo referenčno leto, v katerem se bo zbralo podatke. 3.  Države članice bodo zbrale podatke na vsakih pet let. Člen 11 Prenos podatkov 1.  Države članice in Komisija bodo v okviru svojih pristojnosti izboljševale pogoje za večjo rabo metod elektronskega zbiranja podatkov, elektronskega prenosa podatkov in samodejne obdelave podatkov. 2.  Države članice bodo Komisiji (Eurostatu) posredovale posamezne podatke podjetij v skladu z obstoječimi pravili o prenosu zaupnih statističnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 322/97 in Uredbe (Euratom, EGS) št. 1588/90. Države članice bodo zagotovile, da preneseni podatki ne bodo dopuščali neposredne identifikacije statističnih enot. 3.  Države članice bodo prenesle podatke v elektronski obliki, v skladu s tehnično obliko in standardi zamenjave, ki se jih določi v skladu s postopkom iz člena 14(2). 4.  Države članice bodo prenesle popolne in pravilne podatke v 18 mesecih od konca referenčnega leta. Člen 12 Poročilo o izvajanju 1.  Komisija bo v petih letih od začetka veljavnosti te uredbe in po posvetovanju z odborom za statistični program posredovala Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te uredbe. Poročilo bo zlasti:    a) ocenilo povečanje koristi za Skupnost, države članice in uporabnike statistike, ki je bila narejena z upoštevanjem obremenitve za respondente,    b) predlagalo področja možnih izboljšav in predloge sprememb, za katere se meni, da so glede na pridobljene rezuletate potrebni. 2.  Po poročilu o izvedbi lahko Komisija predlaga ukrepe za izboljšavo uporabe te uredbe. Člen 13 Izvedbeni ukrepi V skladu s postopkom iz člena 14(2) bodo sprejeti ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, vključno z ukrepi, ki bodo zajemali gospodarske in tehnične spremembe pri zbiranju, prenosu in obdelavi podatkov. Člen 14 Odbor 1.  Komisiji pomaga Odbor za statistični program. 2.  V primeru sklicevanja na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. Obdobje, določeno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, znaša tri mesece. Člen 15 Financiranje 1.  Za prvo referenčno leto, za katero bo zbrana statistika Skupnosti, predvidena s to uredbo, bo Komisija državam članicam namenila finančni prispevek, ki bo pomagal pokriti stroške, nastale zaradi zbiranja, obdelave in prenosa podatkov. 2.  Znesek finančnega prispevka bo določen v ustreznem letnem proračunskem postopku. Proračunski organ bo določil višino odobrenega zneska. 3.  Pri uporabi te uredbe lahko Komisija sodeluje s strokovnjaki in organizacijami za tehnično pomoč, katerih financiranje se lahko zagotovi v splošnem finančnem okvirju te uredbe. Komisija lahko pripravi seminarje, kolokvije ali druga srečanja s strokovnjaki, ki bi lahko olajšali izvajanje te uredbe, ter izvede ustrezno informiranje, izda publikacije in vesti. Člen 16 Začetek veljavnosti Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V , Za Evropski parlament Za Svet Predsednik Predsednik (1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL C [], [], p. []. (3) UL C [], [], p. []. (4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 23. februarja 2005. (5) UL C 134, 7.6. 2003, str. 3. (6) UL L 197, 5.8.2003, str. 13. (7) UL L 52, 22.2.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1). (8) UL L 151, 15.6.1990, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003. (9) UL L 133, 18.5.2002, str. 7. (10) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. (11) UL L 181, 28.6.1989, str. 47. (12) UL L 76, 30.3.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003. (13) UL L 293, 24.10.1990, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003. Osebni dokumenti pomorščakov *  188k  30k Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta ki pooblašča države članice, da v interesu Evropske skupnosti ratificirajo konvencijo Mednarodne organizacije dela o osebnih dokumentih pomorščakov (Konvencija št. 185) (KOM(2004)0530 – C6-0167/2004 – 2004/0180(CNS)) P6_TA(2005)0039 A6-0037/2005 (Postopek posvetovanja) Evropski parlament, –   ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (KOM(2004)0530)(1), –   ob upoštevanju člena 62(2)(b)(i) in prvega stavka prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES, –   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0167/2004), –   ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega Poslovnika, –   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0037/2005), 1.   odobri predlog sklepa Sveta; 2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic. (1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. Onesnaževanje z ladij ***II  467k  166k Resolucija Prečiščeno besedilo Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o onesnaževanju z ladij in uvedbi sankcij za kršitve (11964/3/2004 – C6-0157/2004 – 2003/0037(COD)) P6_TA(2005)0040 A6-0015/2005 (Postopek soodločanja: druga obravnava) Evropski parlament, –   ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (11964/3/2004 – C6-0157/2004), –   ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2003)0092)(2), –   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES, –   ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika, –   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A6-0015/2005), 1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; 2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. Stališče Evropskega parlamenta sprejeto drugi obravnavi dne 23. februarja 2005 z namenom sprejetja Direktive 2005/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi sankcij za kršitve P6_TC2-COD(2003)0037 EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije, ob upoštevanju mnenja Evropskega Ekonomsko-socialnega odbora(3), ob upoštevanju mnenja Odbora regij(4), v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe(5), ob upoštevanju naslednjega: (1)  Politika Skupnosti o pomorski varnosti si prizadeva za visoko stopnjo varnosti in varstva okolja in temelji na zavedanju, da so vse v prevoz blaga po morju vključene strani odgovorne za zagotavljanje spoštovanja veljavnih pravil in standardov s strani vseh ladij, ki plujejo po vodah Skupnosti. (2)  Glavni standardi za izpuste onesnaževalnih snovi z ladij v vseh državah članicah temeljijo na Konvenciji MARPOL 73/78; vendar teh pravil vsakodnevno ne upošteva zelo veliko število ladij, ki plujejo v vodah Skupnosti, ne da bi se proti njim sprejelo prisilne ukrepe. (3)  Izvajanje MARPOL 73/78 razkriva neusklajenost med državami članicami, zato je treba njeno izvajanje uskladiti na ravni Skupnosti; znatne razlike so opazne zlasti pri ravnanju držav članic glede uvedbe sankcij za izpuste onesnaževalnih snovi z ladij. (4)  Odvračilni ukrepi so sestavni del politike Skupnosti o pomorski varnosti, saj zagotavljajo vez med odgovornostjo vseh v prevoz onesnaževalnega blaga po morju vpletenih strani in njihovo izpostavljenostjo sankcijam; za dosego učinkovitega varstva okolja so potrebne učinkovite, odvračilne in sorazmerne sankcije. (5)  Zaradi tega je ključnega pomena uskladitev obstoječih pravnih predpisov z ustreznimi pravnimi instrumenti, predvsem natančna opredelitev zadevne kršitve, izjem in minimalnih pravil glede kazni ter opredelitev odgovornosti in sodne pristojnosti. (6)  To direktivo dopolnjujejo natančno opredeljena pravila o kaznivih dejanjih in sankcijah ter druge določbe iz Okvirnega sklepa Sveta 2005/../PNZ z dne.... [o krepitvi okvira zakonodaje s področja kazenskega prava v zvezi z uveljavitvijo zakonodaje proti onesnaževanju z ladij](6). (7)  Mednarodna ureditev civilne odgovornosti in odškodnine za onesnaženje z nafto in mednarodna ureditev glede onesnaževanja z drugimi nevarnimi in zdravju škodljivimi snovmi ne zagotavljata zadostnih odvračilnih učinkov, ki bi v prevoz nevarnega tovora po morju vpletene strani odvrnili od ravnanja, ki ne izpolnjuje standardov; potrebne odvračilne učinke se lahko doseže le z uvedbo sankcij, ki se uporabljajo za vsako osebo, ki povzroči ali pripomore k onesnaženju morja; sankcije se morajo uporabljati tako za lastnika ladje ali njenega kapitana, kot tudi za lastnika tovora, klasifikacijski zavod ali katero koli drugo vpleteno osebo. (8)  Izpusti onesnaževalnih snovi z ladij se morajo obravnavati kot kršitve, kadar so storjeni naklepno, iz zavestne ali nezavestne malomarnosti. Tovrstne kršitve kot kazniva dejanja obravnava in natančno opredeljuje Okvirni sklep Sveta 2005/.../PNZ, ki dopolnjuje to direktivo. (9)  Sankcije za izpust onesnaževalnih snovi z ladij niso povezane s civilno odgovornostjo zadevnih strani in zato niso vezane na pravila o omejevanju ali prenosu civilne odgovornosti, prav tako pa ne omejujejo ustrezne odškodnine za žrtve v primerih onesnaženja. (10)  Države članice morajo tudi v prihodnje med seboj učinkovito sodelovati, da zagotovijo pravočasno odkritje izpustov onesnaževalnih snovi z ladij in odkritje storilcev. Iz tega razloga ima Evropska agencija za pomorsko varnost ključno vlogo v sodelovanju z državami članicami pri razvoju tehničnih rešitev in zagotavljanju tehnične pomoči v zvezi z izvajanjem te direktive ter pri nudenju pomoči Komisiji pri izvajanju nalog, ki so ji naložene za učinkovito izvajanje te direktive. (11)  Za učinkovitejše preprečevanje in boj proti onesnaževanju morja, je potrebno usklajeno delovanje med izvršnimi organi, npr. državnimi obalnimi stražami. V tem okviru bi morala Komisija izvesti študijo izvedljivosti o evropski obalni straži, namenjeni preprečevanju onesnaževanja in odzivom nanj, pri čemer mora jasno opredeliti stroške in koristi. Študiji bi po potrebi lahko sledil predlog o evropski obalni straži. (12)  Če obstaja jasen objektiven dokaz o izpustu, ki je povzročil ali grozi z veliko škodo, morajo države članice zadevo predložiti svojim pristojnim organom z namenom uvedbe postopkov, skladnih s členom 220 Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982. (13)  Ključni instrument v nizu ukrepov za preprečevanje onesnaževanja z ladij je izvršitev Direktive 2000/59/ES(7) skupaj s to direktivo. (14)  Ta direktiva je v skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe. Vključitev mednarodnih standardov o onesnaževanju morja z ladij v pravo Skupnosti in uvedba sankcij, ki lahko vključujejo kazenske ali upravne sankcije za njihove kršitve, je nujen ukrep za dosego visoke stopnje varnosti in varstva okolja v pomorskem prometu. To lahko Skupnost uspešno doseže le z usklajenimi pravili. Direktiva se omejuje na minimum, ki je potreben za dosego tega cilja, in ne presega tistega, kar je v ta namen potrebno. Državam članicam ne preprečuje uvedbe strožjih ukrepov zoper onesnaževanje morja z ladij v skladu z mednarodnim pravom. (15)  Ta direktiva v celoti upošteva Listino Evropske unije o temeljnih pravicah; vsakdo, za kogar obstaja sum, da je zagrešil kršitev, ima pravico do pravičnega in nepristranskega zaslišanja, kazni pa morajo biti sorazmerne – SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO: Člen 1 Namen 1.  Namen te direktive je vključiti mednarodne standarde za onesnaževanje z ladij v zakonodajo Skupnosti in zagotoviti, da se osebe, odgovorne za izpuste, primerno kaznujejo, kot je navedeno v členu 8; to bo izboljšalo pomorsko varnost in okrepilo varstvo morskega okolja pred onesnaževanjem z ladij. 2.  Ta direktiva ne preprečuje državam članicam, da sprejmejo v skladu z mednarodnim pravom proti onesnaževanju z ladij strožje ukrepe. Člen 2 Opredelitve V tej direktivi: 1.  "MARPOL 73/78" pomeni Mednarodno konvencijo o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 in Protokol h Konvenciji iz leta 1978 s spremembami;    2. "Onesnaževalne snovi" so snovi, navedene v Prilogah I (nafta) in II (zdravju škodljive tekočine) k MARPOL 73/78;    3. "Izpust" pomeni sprostitev snovi z ladje, povzročeno na kakršen koli način, v skladu s členom 2 MARPOL 73/78;    4. "ladja" pomeni kakršno koli morsko plovilo, ne glede na to, pod katero zastavo pluje, ki kakor koli deluje v morskem okolju, vključno s hidrogliserji, plovili na zračni blazini, podvodnimi in plavajočimi plovili. Člen 3 Področje uporabe 1.  Ta direktiva se uporablja v skladu z mednarodnim pravom za izpuste onesnaževalnih snovi v:    a) notranjih vodah, vključno s pristanišči države članice, kolikor se zanje uporablja ureditev iz MARPOL;    b) v teritorialnem morju države članice;    c) v ožinah, skozi katere poteka mednarodna plovba v skladu z ureditvijo tranzitnega prehoda, ki jo določa oddelek 2 dela III Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982, kolikor država članica v teh ožinah izvršuje svojo jurisdikcijo;    d) v izključni ekonomski coni ali enakovredni coni države članice, vzpostavljeni v skladu z mednarodnim pravom, in    e) na odprtem morju. 2.  Ta direktiva se uporablja za izpuste onesnaževalnih snovi z vseh ladij, ne glede na njihovo zastavo, ne uporablja pa se za vojne ladje, pomožne ladje mornarice ali druge ladje, ki so v lasti države, ali jih ta upravlja in se trenutno uporabljajo zgolj za nekomercialne vladne namene. Člen 4 Kršitve Države članice zagotavljajo, da se izpusti onesnaževalnih snovi z ladij na katerem koli območju iz člena 3(1) obravnavajo kot kršitev, če so bili povzročeni naklepno, iz zavestne ali nezavestne malomarnosti. Tovrstne kršitve kot kazniva dejanja obravnava in natančno opredeljuje Okvirni sklep 2005/.../PNZ, ki dopolnjuje to direktivo. Člen 5 Izjeme 1.  Izpust onesnaževalnih snovi na katerem koli območju iz člena 3(1) se ne obravnava kot kršitev, če izpolnjuje pogoje, navedene v Pravilu 9, 10, 11(a) ali 11(c) iz Priloge I oz. Pravilu 5, 6(a) ali 6(c) iz Priloge II k MARPOL 73/78. 2.  Izpust onesnaževalnih snovi na katerem koli območju iz člena 3(1)(c), (d) in (e) se ne obravnava kot kršitev lastnika, poveljnika ali posadke, ko ta deluje pod odgovornostjo poveljnika, če je v skladu s pogoji, navedenimi v Pravilu 11(b) iz Priloge I ali Pravilu 6(b) iz Priloge II k MARPOL 73/78. Člen 6 Izvajanje ukrepov v zvezi z ladjami v pristaniščih držav članic 1.  Če nepravilnosti ali informacije vzbujajo sum, da je ladja, ki je prostovoljno v pristanišču ali predobalnem terminalu države članice, izpuščala ali izpušča onesnaževalne snovi na katerem koli območju iz člena 3(1), ta država članica zagotovi ustrezno inšpekcijo ob upoštevanju ustreznih smernic, ki jih je sprejela Mednarodna pomorska organizacija (IMO), in v skladu z nacionalno zakonodajo. 2.  V primeru, da se pri inšpekciji iz odstavka 1 odkrijejo dejstva, ki kažejo na kršitev v smislu člena 4, se o tem obvesti pristojne organe te države članice in države zastave, pod katero pluje ladja. Člen 7 Izvajanje ukrepov obalnih držav v zvezi z ladjami v tranzitu 1.  Če pride do domnevnega izpusta onesnaževalnih snovi na območjih iz člena 3(1)(b), (c), (d) ali (e) in ladja, ki je osumljena izpusta, ne pristane v pristanišču države članice, ki razpolaga z informacijami o domnevnem izpustu, se uporabijo naslednja pravila:    a) če je naslednji postanek ladje pristanišče v drugi državi članici, zadevni državi članici tesno sodelujeta pri inšpekciji iz člena 6(1) in pri odločitvi o ustreznih ukrepih v zvezi s tem izpustom;    b) če je naslednji postanek ladje pristanišče v državi, ki ni članica Skupnosti, država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da je pristanišče naslednjega postanka ladje obveščeno o domnevnem izpustu, in zahteva od države, v kateri se nahaja pristanišče naslednjega postanka, da sprejme ustrezne ukrepe v zvezi s tem izpustom. 2.  Če obstajajo jasni, objektivni dokazi, da je ladja, ki pluje na območjih iz člena 3(1)(b) ali (d), na območju iz člena 3(1)(d) storila kršitev izpusta, ki je povzročil ali bi utegnil povzročiti veliko škodo obali ali s tem povezanim interesom zadevne države članice oz. katerim koli virom območij iz člena 3(1)(b) ali (d), ta država ob upoštevanju oddelka 7 dela XII Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 zadevo predloži, če razpoložljivi dokazi to omogočajo, pristojnim organom, zato da ti v skladu z nacionalno zakonodajo sprožijo postopek, ki lahko vključuje tudi pridržanje ladje. 3.  V vsakem primeru se obvesti pristojne organe države zastave, pod katero pluje ladja. Člen 8 Sankcije 1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se za kršitve v smislu člena 4 uporabljajo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije, ki lahko vključujejo kazenske ali upravne sankcije. 2.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se sankcije iz odstavka 1 uporabijo za vse osebe, katerih odgovornost za kršitev v smislu člena 4 je bila ugotovljena. Člen 9 Usklajenost z mednarodnim pravom Države članice uporabljajo določbe te direktive brez formalnega ali dejanskega razlikovanja med tujimi ladjami in v skladu z veljavnim mednarodnim pravom, vključno z oddelkom 7 dela XII Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982, in brez odlašanja obvestijo državo zastave, pod katero pluje plovilo, in katero koli drugo zadevno državo o ukrepih, ki so bili sprejeti v skladu s to direktivo. Člen 10 Spremljajoči ukrepi 1.  Za namene te direktive države članice in Komisija, kadar je to primerno, tesno sodelujejo z Evropsko agencijo za pomorsko varnost, ob upoštevanju akcijskega programa o ukrepanju proti naključnemu ali namernemu onesnaževanju morja, vzpostavljenega z Odločbo št. 2850/2000/ES(8), in, če je to primerno, izvajanja Direktive 2000/59/ES, da bi:    a) razvile potrebne informacijske sisteme za učinkovito izvajanje te direktive;    b) določile skupne prakse in smernice na podlagi obstoječih praks in smernic na mednarodni ravni, še posebej za:    – nadzor in zgodnje odkrivanje ladij, ki izpuščajo onesnaževalne snovi in s tem kršijo to direktivo, vključno z ladijsko nadzorno opremo, kjer je to primerno;    – zanesljive metode, ki omogočajo povezavo med odkritimi onesnaževalnimi snovmi v morju in posamezno ladjo, in    – učinkovito izvajanje te direktive. 2.  Skladno z njenimi nalogami, opredeljenimi z Uredbo (ES) št. 1406/2002(9) Evropska agencija za pomorsko varnost:    a) sodeluje z državami članicami pri razvoju tehničnih rešitev in zagotavljanju tehnične pomoči v zvezi z izvajanjem te direktive, pri ukrepih, kot je odkrivanje izpustov preko satelitskega spremljanja in nadzora;    b) nudi pomoč Komisiji pri izvajanju te direktive, vključno z, če je to primerno, obiski v državah članicah, v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1406/2002. Člen 11 Študija izvedljivosti Za učinkovitejše preprečevanje in boj proti onesnaževanju morja, je potrebno usklajeno delovanje med izvršnimi organi, npr. državnimi obalnimi stražami. V tem smislu Komisija do konca 2006 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži študijo izvedljivosti o evropski obalni straži, namenjeni preprečevanju onesnaževanja morja in odzivih nanj, pri čemer jasno opredeli stroške in koristi. Člen 12 Poročanje Države članice vsaka tri leta predložijo Komisiji poročilo o izvajanju te direktive s strani pristojnih organov. Na podlagi teh poročil Komisija predloži poročilo Skupnosti Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija v tem poročilu med drugim oceni zaželenost pregleda ali razširitve obsega te direktive. Opiše tudi razvoj zadevne sodne prakse v državah članicah in preuči možnost oblikovanja javne baze podatkov, ki vsebuje primere te sodne prakse. Člen 13 Odbor 1.  Komisiji pomaga Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS), ustanovljen s členom 3 Uredbe (ES) št. 2099/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002(10). 2.  Komisija redno obvešča odbor, ustanovljen z Odločbo št. 2850/2000/ES, o vseh predlaganih ukrepih ali drugih ustreznih dejavnostih, ki se nanašajo na ukrepanje proti onesnaževanju morja. Člen 14 Postopek za spremembo Spremembe MARPOL 73/78 iz točke 1 člena 2 se lahko v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 2099/2002 izključijo iz področja uporabe te direktive. Člen 15 Izvajanje Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najkasneje ...........(11). O tem takoj obvestijo Komisijo. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice. Člen 16 Začetek veljavnosti Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Člen 17 Naslovniki Ta direktiva je naslovljena na države članice. V , Za Evropski parlament Za Svet Predsednik Predsednik PRILOGA Povzetek pravil MARPOL 73/78 za namene sklicevanja v zvezi z izpusti nafte in zdravju škodljivih tekočin v morje v smislu točke 2 člena 2 Del I: Nafta (MARPOL 73/78, Priloga I) Za namene Priloge I k MARPOL 73/78 "nafta" pomeni zemeljsko olje v kakršni koli obliki, vključno s surovo nafto, kurilnim oljem, goščo, naftnimi odpadki in rafiniranimi proizvodi (razen petrokemičnih proizvodov, za katere veljajo določbe Priloge II k MARPOL 73/78); "naftna mešanica" pomeni kakršno koli mešanico, ki vsebuje nafto. Izvleček iz ustreznih določb Priloge I k MARPOL 73/78: Pravilo 9: Nadzor nad izpusti nafte (1)  V skladu z določbami Pravil 10 in 11 te priloge in odstavkom (2) tega pravila so vsi izpusti nafte ali naftnih mešanic z ladij, za katere se uporablja ta priloga, prepovedani, razen če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:    a) pri naftnih tankerjih, razen če ni v pododstavku (b) tega odstavka določeno drugače:    i) če se tanker ne nahaja na posebnem območju;    ii) če je tanker več kot 50 navtičnih milj od najbližjega kopnega;    iii) če je tanker na poti;    iv) če trenutna količina izpuščene nafte ne presega 30 litrov na navtično miljo;    v) če celotna količina v morje izpuščene nafte pri obstoječih tankerjih ne presega 1/15,000 celotne količine posameznega tovora, ki mu je pripadala izlita nafta, in pri novih tankerjih 1/30,000 celotne količine posameznega tovora, katerega del je bila izlita nafta, in    vi) če je na tankerju sistem za spremljanje in nadzor izpuščanja in odlivni tank v skladu s Pravilom 15 te priloge.    b) pri ladjah z bruto tonažo 400 ton in več, z izjemo naftnih tankerjev, in pri kalužni vodi iz strojnice, z izjemo vode od pretovornih črpalk, pri naftnem tankerju, če ni mešana z ostanki naftnega tovora:    i) če se ladja ne nahaja na posebnem območju;    ii) če je ladja na poti;    iii) če nerazredčena vsebina naftnega izpusta ne presega 15 delov na milijon in    iv) če je na ladji sistem [za spremljanje, nadzor in filtriranje] v skladu s Pravilom 16 te priloge. (2)  Pri ladjah z bruto tonažo manj kot 400 ton, z izjemo naftnih tankerjev, kadar so izven posebnega območja, pristojni organi [države zastave, pod katero pluje ladja] zagotovijo, da so opremljene, kolikor je to razumno in izvedljivo, z instalacijami, ki zagotavljajo skladiščenje naftnih ostankov na krovu ali njihov izpust v sprejemne objekte ali v morje v skladu z zahtevami odstavka (1)(b) tega pravila. [...] (3)  Določbe odstavka (1) tega pravila se ne uporabljajo za izpust čistih ali ločenih balastnih ali neobdelanih naftnih mešanic, pri katerih v nerazredčeni obliki količina nafte ne presega 15 delov na milijon in ki ne izvirajo iz pretovornih črpalk ter niso mešane z ostanki tovora. (4)  Noben izpust v morje ne sme vsebovati kemikalij ali drugih snovi v takšnih količinah ali koncentracijah, ki so škodljive za morsko okolje, ali kemikalij ali drugih snovi, ki bi bile uporabljene z namenom izogibanja pogojem o izpuščanju, določenim v tem pravilu. (5)  Naftni ostanki, ki ne morejo biti izpuščeni v morje v skladu z odstavki (1), (2) in (4) tega pravila, ostanejo na krovu ali so izpuščeni v sprejemne objekte. […] Pravilo 10: Metode za preprečevanje onesnaževanja z nafto z ladij, ki plujejo na posebnih območjih (1)  V tej prilogi so posebna območja: območje Sredozemskega morja, območje Baltskega morja, območje Črnega morja, območje Rdečega morja, območje Perzijskega zaliva, območje Adenskega zaliva, območje Antarktike in severno-zahodne evropske vode, [kot so opredeljene in navedene v nadaljevanju]. (2)  Ob upoštevanju določb Pravila 11 te priloge je: a)   vsak izpust nafte ali naftne mešanice v morje, ki ga povzročijo naftni tankerji in druge ladje s tonažo 400 ton in več, ki niso naftni tankerji, na posebnih območjih prepovedan, […]    b) […] vsak izpust nafte ali naftne mešanice v morje, ki ga povzročijo ladje s tonažo manj kot 400 ton, razen naftnih tankerjev, na posebnih območjih prepovedano, razen če nerazredčena vsebina izpuščenih snovi ne presega 15 delov na milijon. (3) (a)  Določbe odstavka (2) tega pravila se ne uporabljajo za izpust čistega ali ločenega balasta. (b)  Določbe pododstavka (2)(a) tega pravila se ne uporabljajo za izpust predelane kalužne vode iz strojnice, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:    i) kalužna voda ne prihaja iz pretovornih črpalk;    ii) kalužna voda ni mešana z naftnimi ostanki;    iii) ladja je na poti;    iv) nerazredčena vsebina naftnega izpusta ne presega 15 delov na milijon;    v) na ladji je sistem za filtriranje nafte v skladu s Pravilom 16(5) te priloge in    vi) sistem za filtriranje je opremljen z napravo za ustavljanje, ki zagotavlja avtomatično prekinitev izpuščanja, ko koncentracija nafte v izpustu preseže 15 delov na milijon. (4) (a)  Noben izpust v morje ne sme vsebovati kemikalij ali drugih snovi v takšnih količinah ali koncentracijah, ki so škodljive za morsko okolje, ali kemikalij ali drugih snovi, uporabljenih z namenom izogibanja pogojem za izpuščanje, določenim v tem pravilu. (b)  Naftni ostanki, ki ne morejo biti izpuščeni v morje v skladu z odstavkoma (2) ali (3) tega pravila, ostanejo na krovu in so izpuščeni v sprejemne objekte. (5)  Nič v tem pravilu ladji, ki samo del poti opravi na posebnem območju, ne prepoveduje izpuščanja snovi izven posebnega območja v skladu s Pravilom 9 te priloge. […] Pravilo 11: Izjeme Pravili 9 in 10 iz te priloge se ne uporabljata:    a) kadar je treba nafto ali naftno mešanico izpustiti v morje zato, da se zagotovi varnost ladje ali rešuje življenje na morju, ali    b) kadar je bil izpust nafte ali naftne mešanice v morje posledica poškodbe ladje ali ladijske opreme:    i) pod pogojem, da so bili po nastanku škode ali odkritju izpusta uvedeni vsi razumni ukrepi za preprečitev ali zmanjšanje izpusta, in    ii) da lastnik ali poveljnik nista povzročila škode naklepno ali iz malomarnosti, zavedajoč se, da bo škoda verjetno nastala, ali    c) kadar je bil izpust snovi, ki vsebuje nafto, v morje odobren s stani pristojnih organov [države zastave, pod katero pluje ladja] zaradi ukrepanja proti posebnim primerom onesnaženja, da bi se tako zmanjšalo škodo, ki jo je povzročilo onesnaženje. Vsak tak izpust mora odobriti vlada, ki ima jurisdikcijo na območju, kjer se izpust načrtuje. Del II: Zdravju škodljive tekočine (MARPOL 73/78, Priloga II) Izvleček ustreznih določb Priloge II k MARPOL 73/78: Pravilo 3: Razvrstitev in seznam zdravju škodljivih tekočin (1)  V pravilih iz te priloge so zdravju škodljive tekočine razvrščene v naslednje štiri skupine: (a)  Kategorija A: zdravju škodljive tekočine, ki pri izpustu v morje med čiščenjem ali raztovarjanjem cistern predstavljajo resno nevarnost za morske vire ali človekovo zdravje ali resno ogrožajo možnosti za rekreacijo ali druge zakonite načine rabe morja; v teh primerih je upravičeno izvajanje strogih ukrepov za preprečevanje onesnaževanja. (b)  Kategorija B: zdravju škodljive tekočine, ki pri izpustu v morje med čiščenjem ali raztovarjanjem cistern predstavljajo nevarnost za morske vire ali človekovo zdravje ali ogrožajo možnosti za rekreacijo ali druge zakonite načine rabe morja; v teh primerih je upravičeno izvajanje posebnih ukrepov za preprečevanje onesnaževanja. (c)  Kategorija C: zdravju škodljive tekočine, ki pri izpustu v morje med čiščenjem ali raztovarjanjem cistern predstavljajo manjšo nevarnost za morske vire ali človekovo zdravje ali v manjši meri ogrožajo možnosti za rekreacijo ali druge zakonite načine rabe morja; v teh primerih so potrebni posebni delovni pogoji. (d)  Kategorija D: zdravju škodljive tekočine, ki pri izpustu v morje med čiščenjem ali raztovarjanjem cistern predstavljajo prepoznavno nevarnost za morske vire ali človekovo zdravje ali v zelo majhni meri ogrožajo možnosti za rekreacijo ali druge zakonite načine rabe morja; v teh primerih je potrebna določena pozornost glede delovnih pogojev. […] [Nadaljnja navodila v zvezi s kategorizacijo snovi, vključno s seznamom razvrščenih snovi, se nahajajo v Pravilih 3 (2)-(4) in 4 in v dodatkih Priloge II k MARPOL 73/78.] […] Pravilo 5: Izpust zdravju škodljivih tekočin Snovi kategorij A, B in C zunaj posebnih območij in snovi kategorije D na vseh območjih Ob upoštevanju določb [...] Pravila 6 te priloge velja naslednje: (1)  Izpust snovi kategorije A, kakor so opredeljene v Pravilu 3(1)(a) te priloge, ali snovi, ki so začasno ocenjene kot take, balastnih vod, odpadnih vod od pranja cistern ali drugih ostankov ali mešanic, ki vsebujejo take snovi, v morje je prepovedano. Če je treba cisterne, ki vsebujejo takšne snovi ali mešanice, oprati, morajo biti odpadne tekočine izpuščene v sprejemne objekte, dokler koncentracija snovi v izpustu ni enaka 0,1 % po teži ali manj in dokler cisterna ni prazna; to ne velja za rumeni ali beli fosfor, pri katerem je dovoljena koncentracija v izpustu 0,01 % po teži. Vsaka voda, ki je bila v cisterno dodana kasneje, je lahko izpuščena v morje, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:    a) ladja je na poti in pluje vsaj s hitrostjo 7 vozlov (za ladje na lastni pogon) ali vsaj s hitrostjo 4 vozle (za ladje, ki nimajo lastnega pogona);    b) izpust je izvršen pod vodno gladino, upoštevajoč lokacijo dovodov, in    c) izpust je izvršen na mestu, ki je od najbližje obale oddaljeno vsaj 12 navtičnih milj, pri globini vsaj 25 m. (2)  Izpust snovi kategorije B, kakor so opredeljene v Pravilu 3(1)(b) te priloge, ali snovi, ki so začasno ocenjene kot take, balastnih vod, odpadnih vod od pranja cistern ali drugih ostankov ali mešanic, ki vsebujejo take snovi, v morje je prepovedano, razen kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:    a) ladja je na poti in pluje vsaj s hitrostjo 7 vozlov (za ladje na lastni pogon) ali vsaj s hitrostjo 4 vozle (za ladje brez lastnega pogona);    b) postopke in ureditve za izpust so odobrili pristojni organi [države zastave, pod katero pluje ladja]. Takšni postopki in ureditve temeljijo na standardih [IMO] in zagotavljajo, da je koncentracija in stopnja izpuščene snovi takšna, da koncentracija v krmilni brazdi ne presega enega dela na milijon;    c) največja količina tovora, izpuščenega iz posamezne cisterne, in z njo povezanega cevnega sistema ne presega največje količine, dovoljene v skladu s postopki, navedenimi v pododstavku (b) tega odstavka, ki v nobenem primeru ne sme presegati 1 m³ ali 1/3,000 zmogljivosti cisterne v m³;    d) izpust je izvršen pod vodno gladino, upoštevajoč lokacijo dovodov, in    e) izpust je izvršen na mestu, ki je od najbližje obale oddaljeno vsaj 12 navtičnih milj, pri globini vsaj 25 m. (3)  Izpust snovi kategorije C, kakor so opredeljene v Pravilu 3(1)(c) te priloge, ali snovi, ki so začasno ocenjene kot take, balastnih vod, odpadnih vod od pranja cistern ali drugih ostankov ali mešanic, ki vsebujejo take snovi, v morje je prepovedano, razen kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:    a) ladja je na poti in pluje vsaj s hitrostjo 7 vozlov (za ladje na lastni pogon) ali vsaj s hitrostjo 4 vozle (za ladje brez lastnega pogona);    b) postopke in ureditve za izpust so odobrili pristojni organi [države zastave, pod katero pluje ladja]. Takšni postopki in ureditve temeljijo na standardih [IMO] in zagotavljajo, da je koncentracija in stopnja izpuščene snovi takšna, da koncentracija v krmilni brazdi ne presega 10 delov na milijon;    c) največja količina tovora, izpuščenega iz posamezne cisterne in z njo povezanega cevnega sistema ne presega največje količine, dovoljene v skladu s postopki, navedenimi v pododstavku (b) tega odstavka, ki v nobenem primeru ne sme presegati 3 m³ ali 1/1.000 zmogljivosti cisterne v m³;    d) izpust je izvršen pod vodno gladino, upoštevajoč lokacijo dovodov, in    e) izpust je izvršen na mestu, ki je od najbližje obale oddaljeno vsaj 12 navtičnih milj, pri globini vsaj 25 m. (4)  Izpuščanje snovi kategorije D, kakor so opredeljene v Pravilu 3(1)(d) te priloge, ali snovi, ki so začasno ocenjene kot take, balastnih vod, odpadnih vod od pranja cistern ali drugih ostankov ali mešanic, ki vsebujejo take snovi, v morje je prepovedano, razen kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:    a) ladja je na poti in pluje vsaj s hitrostjo 7 vozlov (za ladje na lastni pogon) ali vsaj s hitrostjo 4 vozle (za ladje brez lastnega pogona);    b) koncentracija takšnih mešanic ne presega razmerja en del snovi proti deset delov vode in    c) izpust je izvršen na mestu, ki je od najbližje obale oddaljeno vsaj 12 navtičnih milj. (5)  Pri odstranjevanju ostankov tovora iz cisterne so lahko uporabljeni ventilacijski postopki, ki jih odobrijo pristojni organi [države zastave, pod katero pluje ladja]. Ti postopki temeljijo na standardih [IMO]. Vsaka voda, ki je v cisterno dodana kasneje, je obravnavana kot čista in zanjo ne veljajo odstavki (1), (2), (3) ali (4) tega pravila. (6)  Izpust snovi, ki ne spadajo v omenjene kategorije, niso bile začasno ocenjene ali ovrednotene v skladu s Pravilom 4(1) te priloge, ali balastnih vod, odpadnih vod od pranja cistern ali drugih ostankov ali mešanic, ki vsebujejo take snovi, v morje je prepovedano. Snovi kategorij A, B in C na posebnih območjih [v skladu s Pravilom 1 Priloge II k MARPOL 73/78, vključno z Baltskim morjem] Ob upoštevanju določb odstavka 14 tega pravila in Pravila 6 te priloge velja naslednje: (7)  Izpust snovi kategorije A, kakor so opredeljene v Pravilu 3(1)(a) te priloge, ali snovi, ki so začasno ocenjene kot take, balastnih vod, odpadnih vod od pranja cistern ali drugih ostankov ali mešanic, ki vsebujejo take snovi, v morje je prepovedano. Če morajo biti cisterne, ki vsebujejo takšne snovi ali mešanice, oprane, morajo biti odpadne tekočine izpuščene v sprejemne objekte, ki jih mora država, ki meji na posebno območje zagotoviti v skladu s Pravilom 7 te priloge, dokler koncentracija snovi v izpustu ni enaka ali manjša od 0,05 % po teži in dokler cisterna ni prazna; to ne velja za rumeni ali beli fosfor, pri katerem je dovoljena koncentracija v izpustu 0,005 % po teži. Vsaka voda, ki je bila v cisterno dodana kasneje, je lahko izpuščena v morje, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:    a) ladja je na poti in pluje vsaj s hitrostjo 7 vozlov (za ladje na lastni pogon) ali vsaj s hitrostjo 4 vozle (za ladje brez lastnega pogona);    b) izpust je izvršen pod vodno gladino, upoštevajoč lokacijo dovodov, in    c) izpust je izvršen na mestu, ki je od najbližje obale oddaljeno vsaj 12 navtičnih milj, pri globini vsaj 25 m. (8)  Izpust snovi kategorije B, kakor so opredeljene v Pravilu 3(1)(b) te priloge, ali snovi, ki so začasno ocenjene kot take, balastnih vod, odpadnih vod od pranja cistern ali drugih ostankov ali mešanic, ki vsebujejo take snovi, v morje je prepovedano, razen kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:    a) cisterna je bila prej oprana v skladu s postopkom, ki so ga odobrili pristojni organi [države zastave, pod katero pluje ladja], temelječim na standardih [IMO], in odpadna voda od pranja je bila izlita v sprejemne objekte;    b) ladja je na poti in pluje vsaj s hitrostjo 7 vozlov (za ladje na lastni pogon) ali vsaj s hitrostjo 4 vozle (za ladje brez lastnega pogona);    c) postopke in ureditve za izpust in pranje so odobrili pristojni organi [države zastave, pod katero pluje ladja]. Takšni postopki in ureditve temeljijo na standardih [IMO] in zagotavljajo, da je koncentracija in stopnja izpuščene snovi takšna, da koncentracija v krmilni brazdi ne presega enega dela na milijon;    d) izpust je izvršen pod vodno gladino, upoštevajoč lokacijo dovodov, in    e) izpust je izvršen na mestu, ki je od najbližje obale oddaljeno vsaj 12 navtičnih milj, pri globini vsaj 25 m. (9)  Izpust snovi kategorije C, kakor so opredeljene v Pravilu 3(1)(c) te priloge, ali snovi, ki so začasno ocenjene kot take, balastnih vod, odpadnih vod od pranja cistern ali drugih ostankov ali mešanic, ki vsebujejo take snovi, v morje je prepovedano, razen kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:    a) ladja je na poti in pluje vsaj s hitrostjo 7 vozlov (za ladje na lastni pogon) ali vsaj s hitrostjo 4 vozle (za ladje brez lastnega pogona);    b) postopke in ureditve za izpust so odobrili pristojni organi [države zastave, pod katero pluje ladja]. Takšni postopki in ureditve temeljijo na standardih [IMO] in zagotavljajo, da je koncentracija in stopnja izpuščene snovi takšna, da koncentracija v krmilni brazdi ne presega enega dela na milijon;    c) največja količina tovora, izpuščenega iz posamezne cisterne in z njo povezanega cevnega sistema ne presega največje količine, dovoljene v skladu s postopki, navedenimi v pododstavku (b) tega odstavka, ki v nobenem primeru ne sme presegati 1 m³ ali 1/3.000 zmogljivosti cisterne v m³;    d) izpust je izvršen pod vodno gladino, upoštevajoč lokacijo dovodov, in    e) izpust je izvršen na mestu, ki je od najbližje obale oddaljeno vsaj 12 navtičnih milj, pri globini vsaj 25 m. (10)  Pri odstranjevanju ostankov tovora iz cisterne so lahko uporabljeni ventilacijski postopki, ki jih odobrijo pristojni organi [države zastave, pod katero pluje ladja]. Ti postopki temeljijo na standardih [IMO]. Vsaka voda, ki je v cisterno dodana kasneje, je obravnavana kot čista in zanjo ne veljajo odstavki (7), (8), ali (9) tega pravila. (11)  Izpust snovi, ki ne spadajo v omenjene kategorije, niso bile začasno ocenjene ali ovrednotene v skladu s pravilom 4(1) te priloge, ali balastnih vod, odpadnih vod od pranja cistern ali drugih ostankov ali mešanic, ki vsebujejo take snovi, v morje je prepovedano. (12)  Nič v tem pravilu ladji ne prepoveduje, da obdrži na krovu ostanke tovora kategorije B ali C in take ostanke izpusti izven posebnega območja v skladu z odstavkom (2) oziroma (3) tega pravila. Pravilo 6: Izjeme Pravilo 5 te priloge se ne uporablja:    a) kadar je treba zdravju škodljive tekočine ali mešanice, ki vsebujejo take snovi, izpustiti v morje zato, da se zagotovi varnost ladje ali rešuje življenje na morju, ali    b) kadar je bil izpust zdravju škodljive tekočine ali mešanice, ki vsebujejo take snovi, v morje posledica poškodbe ladje ali ladijske opreme:    i) pod pogojem, da so bili po nastanku škode ali odkritju izpusta uvedeni vsi razumni ukrepi za preprečitev ali zmanjšanje izpusta, in    ii) da lastnik ali poveljnik nista povzročila škode naklepno ali iz malomarnosti, zavedajoč se, da bo škoda verjetno nastala, ali    c) kadar je bil izpust zdravju škodljive tekočine ali mešanice, ki vsebujejo take snovi, v morje odobren s stani pristojnih organov [države zastave, pod katero pluje ladja] zaradi ukrepanja proti posebnim primerom onesnaženja, da bi se tako zmanjšalo škodo, ki jo je povzročilo onesnaženje. Vsak tak izpust mora odobriti vlada, ki ima jurisdikcijo na območju, kjer se izpust načrtuje. (1) Sprejeta besedila z dne 13.1.2004, P5_TA(2004)0009. (2) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (3) UL C 220, 16.9.2003, str. 72. (4) UL C (5) Stališče Evropskega parlamenta z dne 13.1.2004 (UL C 92 E, 21.4.2004, str. 77), Skupno stališče Sveta z dne 7.10.2004 (UL C 25 E, 1.2.2005, str. 29), Stališče Evropskega parlamenta z dne 23.2.2005. (6) Glej stran tega Uradnega lista. (7) Direktiva 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2000 o pristaniški zmogljivosti za zbiranje odpadkov in ostankov tovora z ladij (UL L 332, 28.12.2000, str. 81). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/84/ES (UL L 324, 29.11.2002, str. 53). (8) Odločba št. 2850/2000/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2000 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za sodelovanje na področju naključnega ali namernega onesnaževanja morja (UL L 332, 28.12.2000, str. 1). Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 787/2004/ES (UL L 138, 30.4.2004, str. 12). (9) Uredba (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost (UL L 208, 5.8.2002, str. 1). (10) UL L 324, 29.11.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 415/2004 (UL L 68, 6.3.2004, str. 10). (11) * 18 mesecev od dneva začetka veljavnosti te direktive. Vozniška dovoljenja ***I  827k  570k Resolucija Prečiščeno besedilo Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vozniških dovoljenjih (KOM(2003)0621 – C5-0610/2003 – 2003/0252(COD)) P6_TA(2005)0041 A6-0016/2005 (Postopek soodločanja: prva obravnava) Evropski parlament, –   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2003)0621)(1), –   ob upoštevanju členov 251(2) in 71(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C5-0610/2003), –   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, –   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0016/2005), 1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; 2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; 3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. Stališče Evropskega parlamenta sprejeto prvi obravnavi dne 23. februarja 2005 z namenom sprejetja Direktive 2005/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o vozniških dovoljenjih P6_TC1-COD(2003)0252 EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije, ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2), v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3), ob upoštevanju naslednjega: (1)  Direktiva Sveta 91/439/EGS z dne 29. julija 1991 o vozniških dovoljenjih(4) je bila večkrat bistveno spremenjena. Pri uvajanju novih sprememb je zaradi jasnosti primerno, da se direktiva prenovi. (2)  Kljub doseženemu napredku pri usklajevanju predpisov o vozniških dovoljenjih še vedno obstajajo temeljne razlike med zakoni držav članic, ki jih je treba bolje uskladiti, da bi prispevali k izvajanju politik Skupnosti. Predpisi o vozniških dovoljenjih so glavni dejavniki pri izvajanju skupne prometne politike ter za izboljšanje varnosti v cestnem prometu in olajšanje gibanja oseb, ki nameravajo bivati v državi članici, ki ni država, v kateri je bilo dovoljenje izdano. Zaradi pomena zasebnega prevoza bo dejstvo posedovanja vozniškega dovoljenja, ki ga uradno priznava država članica gostiteljica, spodbujalo prost pretok državljanov in njihovo pravico do ustanavljanja. (3)  Možnost določanja nacionalnih predpisov v zvezi s časom veljavnosti, predvidenim v Direktivi 91/439/EGS, prispeva k sočasnemu obstoju različnih predpisov v različnih državah članicah in več kakor 110 različnim modelom vozniških dovoljenj, ki veljajo v Evropi. To ustvarja težave pri preglednosti za državljane, policijo in uprave, odgovorne za upravljanje vozniških dovoljenj, ter vodi k ponarejanju dokumentov, ki so včasih stari nekaj desetletij. (4)  V vseh državah članicah bi morali zamenjati stara vozniška dovoljenja in tako preprečiti, da bi enotni evropski vzorec postal dodaten evropski vzorec. Za stare vzorce vozniških dovoljenj iz papirja bi moralo biti predvideno obdobje 10 let za zamenjavo, za stare vzorce vozniških dovoljenj v obliki plastične kartice pa obdobje 20 let. (5)  Obstoječe pravice v zvezi z upravičenjem do vožnje različnih kategorij vozil se po zamenjavi obstoječih vozniških dovoljenj ne bi smele omejiti. (6)  Uvedba upravne veljavnosti bo omogočila redno podaljševanje vozniških dovoljenj, da bi se tako uporabili najnovejši ukrepi proti ponarejanju ter pri periodičnem podaljšanju izvajali zdravniški pregledi ali drugi ukrepi, predvideni v državah članicah, na primer tečaji za dopolnitev teoretičnega znanja ali praktičnih spretnosti. (7)  Države članice lahko naložijo zdravstvene preglede kot jamstvo za izpolnjevanje minimalnih standardov fizične in duševne sposobnosti za vožnjo motornega vozila. Pregledi vida po npr. 45. letu starosti bi lahko povečali varnost v cestnem prometu. (8)  Izpolnjevanje minimalnih standardov v zvezi s fizično in duševno sposobnostjo za vožnjo motornega vozila za voznike vozil, ki se uporabljajo za prevoz oseb ali blaga določenih kategorij, je treba preveriti z zdravniškim pregledom pri izdaji vozniškega dovoljenja, potem pa periodično, v skladu z nacionalnimi zakonodajnimi predpisi; treba je uskladiti pogostost zdravniških pregledov, da bi prispevali k prostemu pretoku delavcev in preprečevanju izkrivljanj konkurence ter upoštevali odgovornost voznikov takih vozil. (9)  V zvezi z najnižjo starostjo je treba še naprej krepiti načelo postopnega dostopa do kategorij. Za različne kategorije dvokolesnih in trikolesnih vozil in kategorije vozil, ki se uporabljajo za prevoz oseb ali blaga, je primerno še naprej spreminjati postopke, ki urejajo dostop do kategorij dovoljenj. Kategorija B1 naj ostane izbirna, z možnostjo odstopanja pri najnižji starosti, da bi tako v prihodnosti omogočili uvedbo postopnega dostopa do navedene kategorije. (10)  Kategorije je treba uskladiti zaradi okrepitve načela postopnega dostopa. (11)  Državam članicam je treba omogočiti, da spremenijo najnižjo starost za kategorije za avtomobile in motorna kolesa, da bi izboljšale varnost ali mobilnost na cesti. Pri tem pa je treba pri kategorijah za motorna kolesa ohraniti načelo postopnega dostopa. Treba je temeljito razmisliti, ali bi načelo postopnega dostopa v prihodnje razširili na sektor osebnih vozil. (12)  Opredelitve teh novih kategorij in tudi obstoječih kategorij naj bolje izražajo tehnične značilnosti zadevnih vozil in nadzor, potreben za vožnjo vozila. (13)  Uvajanje kategorije vozniških dovoljenj za mopede bo zlasti povečalo varnost v cestnem prometu za najmlajše voznike, ki so po statističnih podatkih najpogostejše žrtve prometnih nesreč. (14)  Na podlagi varnosti v cestnem prometu je treba določiti minimalne zahteve za izdajo vozniškega dovoljenja. (15)  Sprejeti je treba posebne določbe, da bi telesno prizadetim osebam olajšali vožnjo. (16)  Iz razlogov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu in prometom, je treba države članice zavezati do največje možne mere, da uporabijo svoje nacionalne predpise o odvzemu, začasnem odvzemu, omejitvi in preklicu vozniških dovoljenj za vse imetnike dovoljenj, ki so na njihovem ozemlju pridobili običajno prebivališče. (17)  Vzorec vozniškega dovoljenja, kakor je določen v Direktivi 91/439/EGS, je treba nadomestiti z enotnim vzorcem v obliki plastične kartice. Hkrati je treba ta vzorec vozniškega dovoljenja prilagoditi zaradi uvedbe nove kategorije vozniških dovoljenj za mopede. (18)  Uvedba izbirnega mikročipa v vzorcu vozniškega dovoljenja v obliki kreditne kartice naj bi državam članicam omogočila, da še izboljšajo raven zaščite proti goljufiji. Tehnične zahteve za mikročip bo določila Komisija, ki ji bo pomagal odbor za vozniška dovoljenja. (19)  Državam članicam bi morale imeti pravico, da dodatne podatke shranijo na mikročip, če to ne ovira pravilne uporabe. Pri tem je treba zagotoviti varstvo osebnih podatkov. (20)  Določiti je treba minimalne standarde za dostop do poklica in stalnega izpopolnjevanja člana izpitne komisije, da bi se tako izboljšali znanje in veščine članov izpitne komisije, zagotovilo objektivnejše ocenjevanje kandidatov za vozniško dovoljenje, da bi izboljšali usklajenost vozniških izpitov in okrepili splošno načelo medsebojnega priznavanja vozniških dovoljenj. (21)  Komisija naj dovoli, da se prilagodi Priloge I do IV tehničnemu napredku. (22)  Primerno je sprejeti potrebne ukrepe za izvajanje te direktive v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(5). (23)  Ker države članice ne morejo v celoti doseči ciljev predvidenih ukrepov in se lahko zato ti cilji zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu s členom 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvira, potrebnega za doseganje navedenih ciljev. (24)  Ta direktiva ne sme posegati v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos in uporabo direktiv, naštetih v delu B Priloge VIII, v nacionalno zakonodajo in njihovo uporabo – SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO: Člen 1 Vzorec dovoljenja 1.  Države članice uvedejo nacionalno vozniško dovoljenje, ki temelji na vzorcu Skupnosti, opisanem v Prilogi I, v skladu z določbami te direktive. 2.  Države članice imajo pravico v vozniška dovoljenja, ki jih izdajajo, vgraditi mikročip, takoj ko Komisija določi tehnične zahteve v skladu s postopkom, predvidenim v členu 10. Komisija zagotovi, da tehnične zahteve glede mikročipa, ki se vgradi v vozniško dovoljenje, predvidevajo homologacijo ES, ki se podeli samo, če se dokaže zmožnost preprečevanja poskusov zlorab ali ponarejanja podatkov. 3.  Mikročip vsebuje usklajene podatke iz vozniškega dovoljenja, ki so navedeni v Prilogi I. Po posvetovanju s Komisijo lahko države članice shranijo na mikročip dodatne podatke, če to ne ovira uporabe te direktive in to ni v nasprotju z veljavnimi določbami o varstvu osebnih podatkov. Komisija lahko Prilogo I prilagodi v skladu s postopkom iz člena 9, da bi v prihodnosti zagotovila interoperabilnost. Člen 2 Vzajemno priznavanje Vozniška dovoljenja, ki jih izdajajo države članice, se vzajemno priznavajo. Člen 3 Ukrepi proti ponarejanju 1.  Označba na prvi strani vzorcev vozniških dovoljenj Skupnosti vsebuje oznako države članice, ki izdaja dovoljenje. 2.  Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje vsake nevarnosti ponarejanja vozniških dovoljenj, vključno s ponarejanjem vzorcev vozniških dovoljenj, izdanih pred začetkom veljavnosti te direktive. O tem takoj obvestijo Komisijo. 3.  Zagotoviti je treba, da tehnične specifikacije, ki jih določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 10, preprečujejo ponarejanje materiala, ki se v skladu s Prilogo I uporablja za vozniška dovoljenja. Države članice lahko uporabijo dodatne varnostne elemente. 4.  V roku ...(6) se vsa vozniška dovoljenja, ki niso v skladu niti s Prilogo I k tej direktivi niti s Prilogo Ia k Direktivi 91/439/EGS, ki je bila vstavljena z Direktivo 96/47/ES, nadomestijo z vzorcem iz Priloge I k tej direktivi. V roku ...(7)* se vsa vozniška dovoljenja, ki niso v skladu s Prilogo I k tej direktivi, nadomestijo z vzorcem iz Priloge I. Vozniško dovoljenje za določeno kategorijo, ki se izda pred datumom ...(8)**, se na podlagi določb te direktive ne odvzame ali na kakršen koli način omeji. Člen 4 Kategorije 1.  Vozniško dovoljenje iz člena 1 dovoljuje vožnjo vozil naslednjih kategorij: Kategorija AM:    – Mopedi, to so dvo- ali trikolesna vozila z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo, večjo od 6 km/h, vendar manjšo od 45 km/h, in motorjem, katerega delovna prostornina ne presega 50 kubičnih centimetrov pri motorju z notranjim izgorevanjem ali katerega največja neprekinjena nazivna moč ni večja od 4 kW pri električnem motorju. Pri trikolesnem mopedu največja čista izhodna moč motorja ne sme presegati 4 kW pri drugih motorjih z notranjim izgorevanjem;    – lahka motorna štirikolesa z maso neobremenjenega vozila manjšo od 350 kg, brez mase akumulatorja pri električnih vozilih, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost ne presega 45 km/h, in katerih delovna prostornina ne presega 50 kubičnih cm pri motorjih na prisilni vžig, ali katerih največja izhodna moč ne presega 4 kW pri drugih motorjih z notranjim izgorevanjem, ali katerih največja trajna izhodna moč ne presega 4 kW pri elektromotorjih;    Kategorija A1:    – Lahka motorna kolesa z delovno prostornino valja, ki ne presega 125 kubičnih centimetrov, z močjo, manjšo od 11 kW, in razmerjem moči/mase, ki ne presega 0,1 kW/kg;    – motorna trikolesa, katerih izhodna moč ne presega 15 kW;    Kategorija A2:    – motorna kolesa s stransko prikolico ali brez nje, z močjo, ki ne presega 35 kW, razmerjem moči/mase, ki ne presega 0,2 kW/kg in ne izhaja iz vozila, ki ima več kakor njegovo dvojno moč;    – motorna trikolesa, katerih izhodna moč ne presega 35 kW;    Kategorija A:    – motorna kolesa s stransko prikolico ali brez nje;    – motorna trikolesa, katerih izhodna moč presega 35 kW;    Kategorija B1:    – motorna trikolesa, katerih izhodna moč ne presega 15 kW, in motorna štirikolesa, ki ne sodijo med lahka štirikolesa iz druge alinee kategorije AM, z maso neobremenjenega vozila manjšo od 400 kg (550 kg za vozila za prevoz blaga), brez mase akumulatorja pri električnih vozilih, katerih največja izhodna moč ne presega 15 kW in katerih največja konstrukcijsko določena hitrost ne presega 80 km/h;    Kategorija B:    a) motorna vozila:    – z dovoljeno skupno maso, ki ne presega 3.500 kg;    – načrtovana in izdelana za prevoz največ osem oseb poleg voznika. Brez poseganja v predpise o homologaciji zadevnih vozil je lahko na vozilo pritrjen priklopnik, če dovoljena skupna masa te kombinacije vozil ne presega 3.500 kg. Če se je voznik udeležil vozniškega usposabljanja v skladu s Prilogo V, je lahko, brez poseganja v predpise o homologaciji zadevnih vozil, na vozilo pritrjen priklopnik, če dovoljena skupna masa kombinacije vozil ne presega 4.250 kg in če se kombinacija vozil ne uporablja v komercialne namene; dodatno vozniško usposabljanje ni nujno, če masa priklopnika ne presega 750 kg. Če se je voznik udeležil vozniškega usposabljanja v skladu s Prilogo VI, lahko dovoljena skupna masa vozila znaša 4.250 kg, če gre za bivalno vozilo, opredeljeno v točki 5.1. dela A Priloge II k Direktivi Komisije 2001/116/ES z dne 20. decembra 2001 o prilagajanju Direktive Sveta 70/156/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil tehničnemu napredku(9), če nosilnost znaša največ 1.000 kg in če se vozilo ne uporablja v komercialne namene;    b) motorna trikolesa z močjo motorja do vključno 35 kW;    c) motorna trikolesa z močjo motorja nad 35 kW, če je imetnik vozniškega dovoljenja star vsaj 21 let;    Kategorija B + E:    – brez poseganja v določbe o homologaciji zadevnih vozil, kombinacije vozil, sestavljene iz vlečnega vozila kategorije B in priklopnika ali polpriklopnika, če dovoljena skupna masa priklopnika ali polpriklopnika ne presega 3.500 kg;    Kategorija C1:    – motorna vozila, ki ne sodijo v kategorijo D1 ali D in katerih dovoljena skupna masa je višja od 3.500 kg, vendar ne presega 7.500 kg, in ki so načrtovana in izdelana za prevoz največ osem oseb poleg voznika; za vozili, ki jih lahko vozi imetnik vozniškega dovoljenja kategorije C1, je lahko pritrjen priklopnik, katerega dovoljena skupna masa ne presega 750 kg;    Kategorija C1 + E:    – brez poseganja v predpise o homologaciji zadevnih vozil kombinacije vozil, sestavljene iz vlečnega vozila kategorije C1 in priklopnika ali polpriklopnika, katerega dovoljena skupna masa presega 750 kg, če dovoljena skupna masa kombinacije ne presega 12.000 kg;    – brez poseganja v določbe o homologaciji zadevnih vozil kombinacije vozil, sestavljene iz vlečnega vozila kategorije B in priklopnika ali polpriklopnika, katerega dovoljena skupna masa presega 3.500 kg, če dovoljena skupna masa kombinacije ne presega 12.000 kg;    Kategorija C:    – motorna vozila, ki ne sodijo v kategorijo D1 ali D in katerih dovoljena skupna masa je višja od 3.500 kg in ki so načrtovana in izdelana za prevoz največ osem oseb poleg voznika; za vozili, ki jih lahko vozi imetnik vozniškega dovoljenja kategorije C, je lahko pritrjen priklopnik, katerega dovoljena skupna masa ne presega 750 kg;    Kategorija C + E:    – brez poseganja v določbe o homologaciji zadevnih vozil kombinacije vozil, sestavljene iz vlečnega vozila kategorije C in priklopnika ali polpriklopnika, katerega dovoljena skupna masa presega 750 kg;    Kategorija D1:    – motorna vozila, ki so načrtovana in izdelana za prevoz največ 16 oseb poleg voznika in katerih dolžina na presega osem metrov; za vozili, ki jih lahko vozi imetnik vozniškega dovoljenja kategorije D1, je lahko pritrjen priklopnik, katerega dovoljena skupna masa ne presega 750 kg;    Kategorija D1 + E:    – brez poseganja v določbe o homologaciji zadevnih vozil, kombinacije vozil, sestavljene iz vlečnega vozila kategorije D1 in priklopnika, katerega dovoljena skupna masa presega 750 kg, če dovoljena skupna masa kombinacije ne presega 12.000 kg;    Kategorija D:    – motorna vozila, ki so načrtovana in izdelana za prevoz več kot osem oseb poleg voznika; za vozili, ki jih lahko vozi imetnik vozniškega dovoljenja kategorije D, je lahko pritrjen priklopnik, katerega dovoljena skupna masa ne presega 750 kg;    Kategorija D + E:    – brez poseganja v določbe o homologaciji zadevnih vozil, kombinacije vozil, sestavljene iz vlečnega vozila kategorije D in priklopnika, katerega dovoljena skupna masa presega 750 kg. Priklopniki se razen pri rednem mestnem prevozu ne smejo uporabljati za prevoz potnikov.    V tej direktivi:
	a)	pomeni "vozilo na motorni pogon" katero koli vozilo na lastni pogon, ki vozi po cesti in ni tirno vozilo;
	b)	pojem "moped" ne vključuje koles s pedali;
	c)	"trikolesnik" pomeni vozilo s tremi simetričnimi kolesi in motorjem z delovno prostornino, večjo od 50 kubičnih centimetrov, pri motorju z notranjim izgorevanjem in/ali največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo, večjo od 45 km/h;
	(	d) "motorno kolo" pomeni katero koli dvokolesno vozilo z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo, večjo od 45 km/h, ali, če ima motor z notranjim izgorevanjem, z delovno prostornino nad 50 kubičnih centimetrov. Stranska prikolica se priklopi na to vrsto vozil;
	(	e) "motorno vozilo" pomeni vsako vozilo na motorni pogon, razen motornega kolesa, ki se navadno uporablja za prevoz oseb ali blaga po cesti ali za cestno vleko vozil, ki se uporabljajo za prevoz oseb ali blaga. Ta pojem vključuje trolejbuse, to so vozila, priključena na električni drsnik, ki ne vozijo po tirih. Ne vključuje kmetijskih in gozdarskih traktorjev;
	(	f) "kmetijski ali gozdarski traktor'pomeni vsako vozilo na motorni pogon, ki vozi po kolesih ali tirih in ima najmanj dve osi, katerega glavna lastnost je vlečna moč, in je namenjeno predvsem za vlečenje, potiskanje, prevažanje ali pogon različnih orodij, naprav ali priklopnih vozil, ki se uporabljajo v kmetijstvu ali gozdarstvu, in katerih uporaba za prevažanje oseb ali blaga po cesti ali za vleko vozil, ki se uporabljajo za prevoz oseb ali blaga na cesti, je samo sekundarna funkcija.

3.  Kategorija B1 je izbirna. V državah članicah, ki te kategorije vozniškega dovoljenja ne uporabljajo, je za vožnjo teh vozil potrebno vozniško dovoljenje kategorije B.

4.  S soglasjem Komisije lahko države članice iz uporabe tega člena izključijo nekatere posebne tipe vozil na motorni pogon, kakršna so posebna vozila za invalide.

Člen 5

Pogoji – omejitve

1.  V vozniških dovoljenjih so navedeni pogoji, pod katerimi lahko voznik vozi.

2.  Če je zaradi fizične nezmožnosti vožnja dovoljena samo za nekatere vrste vozil ali za prilagojena vozila, se v takem vozilu opravi preizkus spretnosti in vedenja, predviden v členu 8.

Člen 6

Ekvivalentnosti med kategorijami

1.  Za izdajo vozniških dovoljenj veljajo naslednji pogoji:

2.  Veljavnost vozniških dovoljenj se določi na naslednji način:

d)   dovoljenja, izdana za kategorijo A2, se potrdijo tudi za kategorijo A1;

e)   dovoljenja, izdana za kategorije C + E in D + E, se potrdijo tudi za kombinacije vozil kategorije C1 + E oziroma D1 + E;

3.  Države članice lahko za vožnjo po svojem ozemlju odobrijo naslednje ekvivalentnosti:

Ker se ta določba uporablja samo na zadevnem državnem ozemlju, države članice ne navedejo na vozniškem dovoljenju, da ima imetnik pravico do vožnje teh vozil.

4.  Države članice lahko po posvetovanju s Komisijo dovolijo na svojem ozemlju vožnjo:

Člen 7

Najnižja starost

1.  Pogoji glede najnižje starosti za izdajo vozniških dovoljenj so naslednji:

2.  Države članice lahko odstopajo od zahtev glede najnižje starosti, določenih za kategoriji B in B + E, in izdajo takšna vozniška dovoljenja za takšne kategorije od starosti 17 let dalje, ter za kategorijo B1 in izdajo vozniška dovoljenja za to kategorijo samo od starosti 18 let dalje. Države članice imajo pravico, da na svojem ozemlju ne priznajo veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategoriji B, B1 in B + E, če je imetnik mlajši od 18 let.

Države članice lahko odstopajo od zahtev glede najnižje starosti za kategorijo AM in izdajo vozniško dovoljenje za to kategorijo od starosti 14 let dalje. Države članice imajo pravico, da na svojem ozemlju ne priznajo veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorijo AM, če je imetnik mlajši od 16 let.

Najnižja starost za kategorijo A brez vozniških izkušenj z motornim kolesom kategorije A2 ne sme presegati 26 let.

Države članice, ki so zvišale najnižjo starost za kategorijo A1, A2 ali A, priznajo vozniška dovoljenja drugih držav članic.

Države članice lahko znižajo najnižjo starost za izdajanje vozniških dovoljenj kategorije D1 na 18 let za vozila, ki se uporabljajo v nujnih primerih ali v primeru reševanja.

Pod pogojem, da države članice od kandidatov zahtevajo opravljanje preizkusa spretnosti in vedenja kot predpogoja za izdajo vozniškega dovoljenja za kategorijo AM, potem lahko odstopajo od določil o najnižji starosti, ki se uporabljajo za kategorijo A2, in to kategorijo vozniških dovoljenj izdajajo od starosti 17 let dalje.

Države članice lahko odstopajo od določil o najnižji starosti, ki se uporabljajo za motorna kolesa kategorije A (ki se razlikujejo od določil za motorna kolesa kategorije A1 in motorna kolesa kategorije A2) in tovrstna vozniška dovoljenja izdajajo po dopolnjeni starosti 21 let oziroma do starosti 26 let.

Člen 8

Izdaja – veljavnost – podaljšanje

1.  Vozniška dovoljenja se izdajo samo tistim kandidatom:

2.  Od ...(11) imajo dovoljenja, ki so jih izdale države članice za kategorije AM, A1, A2, A, B, B1 in B + E, upravno veljavnost 10 let. Države članice lahko omejijo čas veljavnosti prvega vozniškega dovoljenja, izdanega novim voznikom za kategoriji A in B, na tri leta, da bi lahko uporabile posebne ukrepe za takšne voznike, s čimer bi izboljšale njihovo varnost v cestnem prometu.

Od ...* imajo dovoljenja, ki so jih izdale države članice za kategorije C, C + E, C1, C1 + E, D, D + E, D1, D1 + E, upravno veljavnost 5 let. Države članice lahko veljavnost prvega vozniškega dovoljenja za voznike začetnike za kategoriji C in D omejijo na tri leta, da bi tako omogočile izvajanje posebnih ukrepov v zvezi z izboljšanjem varnosti teh voznikov v cestnem prometu.

Če pa je treba vozniško dovoljenje, ki je že bilo izdano pred začetkom veljavnosti direktive, podaljšati, ker je poteklo, za to podaljšanje veljajo različni časi veljavnosti, navedeni v prvem in drugem pododstavku.

Obstoj mikročipa v skladu s členom 1 ni pogoj za veljavnost vozniškega dovoljenja. Izguba, neberljivost ali druge poškodbe mikročipa ne vplivajo na veljavnost dokumenta.

3.  Za podaljšanje vozniških dovoljenj po izteku njihove veljavnosti velja:

Države članice lahko pri podaljšanju vozniških dovoljenj za kategorije A, A1, A2, B, B1 in B + E zahtevajo pregled, pri katerem se uporabljajo minimalni standardi fizične in duševne sposobnosti za vožnjo, kakor je določeno v Prilogi III.

Države članice lahko veljavnost vozniških dovoljenj, določeno v odstavku 2, omejijo za vse kategorije v posameznih primerih, če menijo, da so potrebni pogostejši zdravstveni pregledi ali drugi posebni ukrepi, na primer omejitve zaradi prometnih prekrškov.

Države članice lahko uvedejo sisteme za seštevanje prometnih prekrškov ("sistemi točk"), ki zajemajo omejitve veljavnosti, kakor so opredeljene v odstavku 2, vozniških dovoljenj iz vseh kategorij. Ti sistemi morajo biti učinkoviti, odvračalni, proporcionalni in urejeni v skladu s poklicnim ali osebnim statusom voznikov.

4.  Brez poseganja v nacionalno kazensko in policijsko pravo lahko države članice po posvetovanju s Komisijo za izdajo vozniških dovoljenj uporabijo določbe svojih nacionalnih predpisov, ki se nanašajo na druge pogoje, kakor so tisti, navedeni v tej direktivi.

5.(a)  Vsaka oseba je lahko imetnik enega samega vozniškega dovoljenja.

(b)  Država članica zavrne izdajo vozniškega dovoljenja, če ugotovi, da kandidat že ima veljavno vozniško dovoljenje, ki so ga izdali organi druge države članice. Država članica lahko prav tako zavrne izdajo vozniškega dovoljenja kandidatu, za katerega v drugi državi članici velja eden od ukrepov iz člena 12(2).

(c)  Države članice sprejmejo ukrepe v skladu s pododstavkom (b).

Potrebni ukrepi v zvezi z izdajo, nadomestitvijo ali podaljšanjem vozniškega dovoljenja zajemajo preverjanje v drugih državah članicah, ali obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je kandidat že imetnik vozniškega dovoljenja.

Potrebni ukrepi v zvezi z izdajo, nadomestitvijo ali podaljšanjem vozniškega dovoljenja zajemajo preverjanje v drugih državah članicah, ali za kandidata velja kateri od ukrepov iz člena 12(2).

(d)  Za olajšanje mednarodnega preverjanja v skladu s pododstavkom (b), Komisija ob pomoči držav članic oblikuje, izvaja in upravlja omrežje za mednarodno izmenjavo podatkov o vozniških dovoljenjih med posameznimi državami članicami.

Člen 9

Odbor

Spremembe, potrebne za prilagoditev Prilog I do VII znanstvenemu in tehničnemu napredku, se sprejmejo v skladu s postopki iz člena 10.

Člen 10

Postopek odbora

1.  Komisiji pomaga odbor za vozniška dovoljenja, v nadaljnjem besedilu "odbor".

2.  Pri sklicevanju na ta člen se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, pri čemer se upoštevajo določbe njegovega člena 8.

Rok, predviden v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, je tri mesece.

3.  Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 11

Člani izpitne komisije

Od začetka veljavnosti te direktive člani izpitne komisije za vozniška dovoljenja izpolnjujejo minimalne standarde iz Priloge IV. Članom izpitne komisije za vozniška dovoljenja, ki so že bili v tej funkciji pred ...(12), veljajo samo določbe o zagotavljanju kakovosti in ukrepi v zvezi z dopolnilnim izobraževanjem.

Člen 12

Različne določbe glede priznavanja vozniških dovoljenj

1.  Če imetnik veljavnega nacionalnega vozniškega dovoljenja, ki ga je izdala država članica, prevzame običajno prebivališče v drugi državi članici, lahko zahteva, da se njegovo vozniško dovoljenje zamenja za enakovredno dovoljenje; država članica, ki izvede zamenjavo, sama presodi, če je potrebno, ali je predloženo dovoljenje dejansko še veljavno.

2.  Ob upoštevanju načela teritorialnosti kazenskega in policijskega prava lahko država članica, v kateri ima imetnik vozniškega dovoljenja, izdanega v drugi državi članici, običajno prebivališče, uporabi svoje nacionalne predpise o omejitvi, začasnem odvzemu, odvzemu ali preklicu pravice do vožnje in, če je potrebno, v ta namen zamenja dovoljenje.

3.  Država članica, ki izvede zamenjavo, vrne staro dovoljenje organom države članice, ki ga je izdala, in navede razloge za to dejanje.

4.  Država članica zavrne priznanje veljavnosti katerega koli vozniškega dovoljenja, ki ga je izdala druga država članica osebi, za katero velja na ozemlju bivše države eden od ukrepov iz odstavka 2.

Država članica zavrne izdajo vozniškega dovoljenja kandidatu, za katerega velja v drugi državi članici omejitev, začasen odvzem ali trajen odvzem vozniškega dovoljenja.

Država članica lahko tudi zavrne izdajo vozniškega dovoljenja kandidatu, za katerega velja preklic vozniškega dovoljenja v drugi državi članici.

Država članica lahko prav tako zavrne priznanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga izda druga država članica osebi v času, ko ta oseba ni imela bivališča v državi članici, ki je izdala vozniško dovoljenje.

5.  Nadomestno vozniško dovoljenje za vozniško dovoljenje, ki je bilo, na primer, izgubljeno ali ukradeno, lahko izdajo pristojni organi države, v kateri ima imetnik svoje običajno prebivališče; navedeni organi dovoljenje zamenjajo na podlagi informacij, ki jih imajo, ali, kjer je to primerno, dokazila pristojnih organov držav članic, ki so izdale originalno dovoljenje.

6.  Taka zamenjava se lahko opravi samo, če je bilo dovoljenje, ki ga je izdala tretja država, izročeno pristojnim organom države članice, ki izvede zamenjavo. Če imetnik tega dovoljenja prenese svoje običajno prebivališče v drugo državo članico, tej državi ni treba uporabiti člena 1(2).

Taka zamenjava se lahko opravi samo, če je bilo dovoljenje, ki ga je izdala tretja država, izročeno pristojnim organom države članice, ki opravi zamenjavo. Če imetnik tega dovoljenja prenese svoje običajno prebivališče v drugo državo članico, tej državi ni treba uporabiti načela medsebojnega priznavanja, določenega v členu 2.

Člen 13

Običajno prebivališče

V tej direktivi "običajno" prebivališče pomeni kraj, v katerem oseba navadno stanuje, to pomeni najmanj 185 dni v vsakem koledarskem letu, zaradi osebnih in poklicnih vezi, ali, v primeru osebe brez poklicnih vezi, zaradi osebnih vezi, ki kažejo tesne povezave med navedeno osebo in krajem, v katerem živi.

Vendar se za običajno prebivališče osebe, katere poklicne vezi so v drugem kraju kakor njene osebne vezi in ki zaradi tega živi v različnih krajih v dveh ali več državah članicah, šteje kraj njenih osebnih vezi, če se ta oseba redno vrača v ta kraj. Kadar oseba živi v državi članici, da bi izpolnila nalogo z določenim trajanjem, ni potrebno, da je ta zadnji pogoj izpolnjen. Obiskovanje univerze ali šole ne pomeni spremembe običajnega prebivališča.

Člen 14

Ekvivalentnosti med neskupnostnimi vzorci dovoljenj

S soglasjem Komisije države članice vzpostavijo ekvivalentnosti med kategorijami dovoljenj, ki so bila izdana pred izvajanjem te direktive, in tistimi, ki so opredeljena v členu 4.

Po posvetovanju s Komisijo lahko države članice svojo nacionalno zakonodajo prilagodijo tako, kot je potrebno za izvajanje določb člena 12(4), (5) in (6).

Člen 15

Pregled

Komisija pregleda določbe Skupnosti za kategorije vozniških dovoljenj, uvedenih v skladu s členom 4, najnižje starosti, določene v členu 7, in njihove vplive na varnost v cestnem prometu ter možno uvedbo postopnega dostopa do vozniškega dovoljenja kategorije B, vključno s kategorijo B1, najpozneje ...(13).

Člen 16

Sodelovanje med državami članicami

Države članice si med seboj pomagajo pri izvajanju te direktive ter si izmenjujejo informacije o dovoljenjih, ki so jih izdale, izmenjale ali zamenjale. Države članice bodo pri tem uporabljale v ta namen osnovano omrežje vozniških dovoljenj, takoj ko bo to omrežje delujoče.

Člen 17

Prenos

1.  Najpozneje ...(14) države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 1(2), členom 3(2), členom 4(1) do (3), točkama (c) in (d) člena 6 (2), členom 7, členom 8(1) do (3) in (5), členom 11, členi 16 do 20 ter s točko 5.2 Priloge II in s Prilogo IV. Komisiji takoj pošljejo besedilo navedenih predpisov ter korelacijsko tabelo med temi predpisi in to direktivo.

2.  Navedene predpise uporabljajo od ...(15)*.

3.  Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Predpisi vsebujejo tudi navedbo, da se sklicevanje na direktive, razveljavljene s to direktivo, v veljavnih zakonih in drugih predpisih razume kot sklicevanje na to direktivo. Način sklicevanja in njegovo besedilo določijo države članice.

4.  Države članice predložijo Komisiji besedilo temeljnih nacionalnih predpisov, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

5.  Člen 2(4), Direktive 91/439/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 96/47/ES, se razveljavi z dnem začetka veljavnosti te direktive.

Člen 18

Razveljavitev

Direktiva 91/439/EGS, kakor je bila spremenjena z direktivami iz dela A Priloge VIII, se razveljavi z veljavnostjo od ...**, brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi s časovnimi omejitvami iz dela B Priloge VIII za prenos direktive v nacionalno zakonodajo.

Sklicevanje na razveljavljeno direktivo se razume kot sklicevanje na to direktivo in se bere skladno s primerjalno tabelo v Prilogi IX.

Člen 19

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1(1), člen 2, člen 3(1), člen 4(4), člen 5, člen 6(1), (2), (a) in (b), (3) in (4), člen 8(4), člen 9, člen 10, členi 12 do 15 in Priloge I, II in III se uporabljajo od ...(16).

Člen 20

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

DOLOČBE O VZORCU VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA SKUPNOSTI

1.  Fizične značilnosti kartice vzorca vozniškega dovoljenja Skupnosti so v skladu z ISO 7810 in ISO 7816-1.

Kartica je iz polikarbonata.

Metode za preizkušanje značilnosti vozniških dovoljenj za potrjevanje njihove skladnosti z mednarodnimi standardi so v skladu z ISO 10373.

2.  Fizična varnost vozniških dovoljenj

Celotna varnost je pogojena s celotnim sistemom, ki obsega naslednje sestavine: postopek predlaganja, posredovanje podatkov, nosilna snov kartice, tehnika tiskanja, najmanjša količina različnih varnostnih elementov in personalizacija.

(  a) Nosilna snov kartice za vozniška dovoljenja je varna pred ponarejanjem zaradi uporabe naslednjih tehnik (obvezni varnostni elementi):

b)   poleg tega je nosilna snov za vozniška dovoljenja dodatno zaščitena pred ponarejanjem z najmanj tremi od naslednjih tehnik (dodatni varnostni element):

Države članice lahko uvedejo dodatne varnostne elemente. Za podlago se daje prednost tehnikam z zvezdico, ker uradnikom državnega pregona omogočajo, da preverijo veljavnost dokumenta, ne da bi si pri tem pomagali s posebnimi sredstvi.

3.  Dovoljenje ima dve strani.

Permiso de Conducción

Řidičský průkaz

Korekort

Führerschein

Juhiluba

Άδεια Οδήγησης

Driving Licence

Ajokortti

Permis de conduire

Ceadúas Tiomána

Patente di guida

Vadītāja apliecība 

Vairuotojo pažymėjimas 

Vezetői engedély

Liċenzja tas-Sewqan

Rijbewijs

Prawo Jazdy

Carta de Conduçao

Vodičský preukaz

Vozniško dovoljenje

Kode so naslednje:

VOZNIK (zdravstveni razlogi)

01.  Korekcija in/ali zaščita vida

01.01  Očala

01.02  Kontaktna(-e) leča(-e)

01.03  Zaščitno steklo

01.04  Mlečna leča

01.05  Pokrivalo za oko

01.06  Očala ali kontaktne leče

02.  Slušni aparat/aparat za sporazumevanje

02.01  Slušni aparat za eno uho

02.02  Slušni aparat za obe ušesi

03.  Proteza/ortoza za ude

03.01  Proteza/ortoza za zgornji ud

03.01  Proteza/ortoza za spodnji ud

05.  Omejena raba (obvezna uporaba podkode, vožnja ob upoštevanju omejitev zaradi zdravstvenih razlogov)

05.01  Omejeno na dnevne vožnje (na primer: eno uro po sončnem vzhodu in eno uro pred njim)

05.02  Omejeno na vožnje znotraj premera ... km od imetnikovega bivališča ali samo znotraj mesta/regije ...

05.03  Vožnja brez potnikov

05.04  Omejeno na vožnje s hitrostjo, ki ne presega ... km/h

05.05  Vožnja dovoljena samo s sovoznikom, ki je imetnik vozniškega dovoljenja

05.06  Brez priklopnega vozila

05.07  Prepovedana vožnja po avtocestah

05.08  Prepoved alkohola

PRILAGODITVE NA VOZILU

10.  Prilagojen prenos moči

10.01  Ročni prenos moči

10.02  Avtomatski prenos moči

10.03  Elektronsko vodeni prenos moči

10.04  Prilagojena prestavna ročica

10.05  Brez pomožnega menjalnika

15.  Prilagojena sklopka

15.01  Prilagojena prestavna ročica

15.02  Ročna sklopka

15.03  Avtomatska sklopka

15.04  Pregrada pred/zložljivo/ločeno stopalko sklopke

20.  Prilagojeni sistemi zaviranja

20.01  Prilagojena stopalka zavore

20.02  Povečana stopalka zavore

20.03  Stopalka zavore, primerna za uporabo z levo nogo

20.04  Stopalka zavore za zaviranje s podplatom

20.05  Nagnjena stopalka zavore

20.06  Ročna (prilagojena) delovna zavora

20.07  Maksimalna raba okrepljene delovne zavore

20.08  Maksimalna raba zavore v sili, vdelane v delovno zavoro

20.09  Prilagojena ročna zavora

20.10  Električno vodena ročna zavora

20.  11 (Prilagojena) nožno vodena ročna zavora

20.12  Pregrada pred/zložljivo/ločeno stopalko zavore

20.13  Zavora, prilagojena za uporabo s kolenom

20.14  Električno vodena delovna zavora

25.  Prilagojeni sistemi pospeševanja

25.01  Prilagojena stopalka za plin

25.02  Stopalka za plin, prilagojena za uporabo s podplatom

25.03  Nagnjena stopalka za plin

25.04  Ročna stopalka za plin

25.05  Stopalka za plin pri kolenu

25.06  Servo stopalka za plin (elektronska, pnevmatična itd.)

25.07  Stopalka za plin levo od stopalke zavore

25.08  Stopalka za plin na levi

25.09  Pregrada pred/zložljivo/ločeno stopalko za plin

30.  Prilagojena kombinirana sistema zaviranja in pospeševanja

30.01  Vzporedne stopalke

30.02  Stopalke na (ali skoraj na) isti ravni

30.03  Stopalka za plin in drsna zavora

30.04  Stopalka za plin in drsna zavora ter ortoza

30.05  Zložljiva/ločena stopalka za plin in stopalka zavore

30.06  Dvignjeni pod

30.07  Pregrada na strani stopalke zavore

30.08  Pregrada za protezo na strani stopalke zavore

30.09  Pregrada pred stopalkama za plin in zaviranje

30.10  Podpora za peto/nogo

30.11  Električno vodena stopalka za plin in zavoro

35.  Prilagojena upravljalna garnitura

(Stikala za luči, brisalci/naprava za pranje vetrobranskega stekla, hupa, smerni kazalci itd.)

35.01  Upravljalne naprave, ki delujejo brez negativnega vpliva na krmiljenje in ravnanje

35.02  Upravljalne naprave, ki delujejo tako, da voznik ne spusti volana in pripomočkov (bunka, vilice itd.)

35.03  Upravljalne naprave, ki delujejo tako, da voznik ne spusti volana in pripomočkov (bunka, vilice itd.) z levo roko

35.04  Upravljalne naprave, ki delujejo tako, da voznik ne spusti volana in pripomočkov (bunka, vilice itd.) z desno roko

35.05  Upravljalne naprave, ki delujejo tako, da voznik ne spusti volana in pripomočkov (bunka, vilice itd.) ter kombiniranih mehanizmov pospeševanja in zaviranja

40.  Prilagojeno krmiljenje

40.01  Standardno podprto krmiljenje

40.02  Okrepljeno podprto krmiljenje

40.03  Krmiljenje s sistemom zaščite

40.04  Podaljšani volanski drog

40.05  Prilagojen volan (večji in/ali debelejši del volana, zmanjšan premer volana itd.)

40.06  Nagnjeni volan

40.07  Navpični volan

40.08  Vodoravni volan

40.09  Vožnja z nogo

40.10  Alternativno prilagojeno krmiljenje (s krmilno ročico itd.)

40.11  Bunka na volanu

40.12  Ortoza za roko na volanu

40.13  Z ortozo tenodezo

42.  Prilagojeno(-a) vzvratno(-a) ogledalo(-a)

42.01  Zunanje (levo ali) desno vzvratno ogledalo

42.02  Zunanje vzvratno ogledalo, nameščeno na krilu vrat

42.03  Dodatno notranje vzvratno ogledalo, ki omogoča pregled nad prometom

42.04  Panoramsko notranje vzvratno ogledalo

42.05  Vzvratno ogledalo slepega kota

42.06  Električno upravljano(-a) zunanje(-a) vzvratno(-a) ogledalo(-a)

43.  Prilagojen voznikov sedež

43.01  Voznikov sedež na višini, ki omogoča dober pregled, in v normalni razdalji od volana in stopalke

43.02  Voznikov sedež, prilagojen obliki telesa

43.03  Voznikov sedež s stransko oporo za dobro stabilnost pri sedenju

43.04  Voznikov sedež z naslonjali za roke

43.05  Podaljšanje drsnega voznikovega sedeža

43.06  Prilagoditev varnostnega pasu

43.07  Poseben varnostni pas (tipa H)

44.  Prilagoditve za motorna kolesa (obvezna uporaba podkode)

44.01  Enojno vodena zavora

44.  02 (Prilagojena) ročno vodena zavora (sprednje kolo)

44.  03 (Prilagojena) nožno vodena zavora (zadnje kolo)

44.  04 (Prilagojena) ročica za plin

44.  05 (Prilagojen) ročni prenos moči in ročna sklopka

44.  06 (Prilagojeno(-a)) vzvratno(-a) ogledalo(-a)

44.  07 (Prilagojeni ukazi (smerni kazalci, zavorna luč ...)

44.08  Višina sedeža, ki vozniku omogoča, da ima med sedenjem sočasno obe nogi na cesti

45.  Samo motorno kolo s stransko prikolico

50.  Omejeno na posebno vozilo/številko šasije (identifikacijska številka vozila, IŠV)

51.  Omejeno na posebno vozilo/registrsko tablico (registrska številka vozila, RŠV)

UPRAVNE ZADEVE

70.  Zamenjava dovoljenja št. ..., ki ga je izdala ... (razlikovalni znak ECE v primeru tretje države; na primer: 70.0123456789.NL)

71.  Dvojnik dovoljenja št. ... (razlikovalni znak ECE v primeru tretje države; na primer: 71.987654321.HR)

72.  Samo za vozila kategorije A z največjo prostornino valja 125 kubičnih centimetrov in največjo močjo motorja 11 kW (A1)

73.  Samo za vozila kategorije B za motorne tri- ali štirikolesnike (B1)

74.  Samo za vozila kategorije C, katerih dovoljena skupna masa ne presega 7.500 kg (C1)

75.  Samo za vozila kategorije D z največ 16 sedeži, brez voznikovega sedeža (D1)

76.  Samo za vozila kategorije C, katerih dovoljena skupna masa ne presega 7.500 kg (C1), s priklopnikom, katerega dovoljena skupna masa presega 750 kg, če dovoljena skupna masa tako sestavljenega vozila ne presega 12.000 kg in dovoljena skupna masa priklopnika ne presega mase praznega vlečnega vozila (C1 + E)

77.  Samo za vozila kategorije D z največ 16 potniškimi sedeži brez sedeža za voznika (D1), s priklopnikom, katerega dovoljena skupna masa presega 750 kg, če (a) dovoljena skupna masa tako sestavljenega vozila ne presega 12.000 kg in dovoljena skupna masa priklopnika ne presega praznega vlečnega vozila ter (b) če se priklopnik ne uporablja za prevoz potnikov (D1 + E)

78.  Samo za vozila z avtomatskim prenosom moči

(Direktiva 91/439/EGS, Priloga II, točka 8.1.1, odstavek 2)

95.  Voznik, imetnik CPA, izpolnjuje obveznost strokovne usposobljenosti, predvidene v Direktivi 2003/59/ES do [npr.: 1.1.2012]

96.  Voznik, ki je končal tečaj v skladu s Prilogo V, je dobil dovoljenje za vožnjo vozila B kategorije s priklopnikom za osebne namene, s skupno maso nad 3.500 kg in do 4.250 kg

97.  Voznik, ki je končal tečaj v skladu s Prilogo VI, je dobil dovoljenje za vožnjo bivalnega vozila, kakor je opredeljeno v točki 5.1. dela A Priloge II k Direktivi 2001/116/ES, za osebne namene, s skupno maso nad 3.500 kg in do 4.250 kg, z nosilnostjo do 1.000 kg

Kadar se koda uporablja pri vseh kategorijah, za katere je izdano dovoljenje, se lahko tiska v stolpcih 9, 10 in 11;

Z izrecnim pisnim soglasjem imetnika se lahko ta prostor dopolni s podatki, ki niso povezani z upravljanjem vozniškega dovoljenja ali varnostjo v cestnem prometu; takšna dopolnitev nikakor ne spremeni uporabe vzorca kot vozniškega dovoljenja;

4.  Posebne določbe

a)  Če ima imetnik vozniškega dovoljenja, ki ga je izdala država članica v skladu s to prilogo, svoje običajno prebivališče v drugi državi članici, lahko navedena država članica v dovoljenje vpiše podatke, pomembne za njegovo upravljanje, če takšno vrsto podatkov vpiše tudi v dovoljenja, ki jih izdaja, in če za to ostane dovolj prostora.

b)  Po posvetovanju s Komisijo lahko države članice brez poseganja v druge določbe te priloge dodajo barve ali oznake, kot so črtne kode, državni simboli ali varnostni elementi.

V okviru medsebojnega priznavanja dovoljenj črtna koda ne sme vsebovati drugih podatkov razen tistih, ki jih lahko že preberemo na vozniškem dovoljenju ali so pomembni za postopek izdaje dovoljenja.

VZOREC VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA SKUPNOSTI

Stran 1

VOZNIŠKO DOVOLJENJE ...................................... [DRŽAVA ČLANICA]

Stran 2

Priimek, 2. Ime, 3. Datum in kraj rojstva, 4a. Datum izdaje vozniškega dovoljenja, 4b: Uradni datum izteka roka veljavnosti, 4c. Izdal, 5. Serijska številka dovoljenja, 8. Stalno prebivališče, 9. Kategorija, 10. Datum izdaje, po kategorijah, 11. Datum izteka roka veljavnosti, po kategorijah, 12. Omejitve

VZORČNI PRIMER DOVOLJENJA

BELGIJSKO DOVOLJENJE (informativno)

PRILOGA II

I.  MINIMALNE ZAHTEVE ZA VOZNIŠKI IZPIT

Pogoji, v katerih se opravlja preizkus, so navedeni spodaj.

A.  TEORETIČNI PREIZKUS

1.  Oblika

Izbrana oblika mora pokazati, da ima kandidat potrebno poznavanje tem, naštetih v točkah od 2 do 4.

Vsak kandidat za dovoljenje za eno kategorijo, ki že ima opravljen teoretični preizkus za dovoljenje za drugo kategorijo s tem da je opravljanje izpita obvezno, je lahko oproščen samo tistih delov programa, ki ustrezajo splošnim določbam iz točk 2 do 4.

2.  Vsebina teoretičnega preizkusa za vse kategorije vozil

2.1.  O vsaki izmed točk, naštetih spodaj, je treba postaviti vprašanje, vsebina in oblika vprašanj pa je prepuščena izbiri vsake države članice.

2.1.1.  Prometni predpisi:

2.1.2.  Voznik:

2.1.3.  Cesta:

2.1.4.  Drugi udeleženci v prometu:

2.1.5.  Splošna pravila in predpisi ter druge zadeve:

2.1.6.   potrebni varnostni ukrepi pri izstopanju iz vozila;

2.1.7.  Mehanični vidiki v zvezi z varnostjo v cestnem prometu; vozniki morajo znati prepoznati najpogostejše napake, še zlasti na krmilnem, vzmetnem in zavornem sistemu, gumah, lučeh in smerokazih, svetlobnih odbojnikih, vzvratnih ogledalih, vetrobranskem steklu in brisalcih, izpušnem sistemu, varnostnih pasovih in zvočnih opozorilnih napravah;

2.1.8.   varnostna oprema vozila in zlasti uporaba varnostnih pasov, naslonjal za glavo in varnostna oprema za otroka;

2.1.9.   pravila za uporabo vozila v odnosu do okolja (ustrezna uporaba zvočnih opozorilnih naprav, zmerna poraba goriva, omejitev emisij onesnaževalcev okolja itd.).

3.  Posebne določbe za kategoriji A, A2 in A1

3.1.  Obvezno preverjanje splošnega znanja o:

4.  Posebne določbe v zvezi s kategorijami C, C + E, C1, C1 + E, D, D + E, D1 in D1 + E

4.1.  Obvezno preverjanje splošnega znanja o:

4.2.   obvezno preverjanje splošnega znanja o naslednjih dodatnih določbah za kategorije C, C + E, D in D + E:

B.  PREIZKUS SPRETNOSTI IN VEDENJA

5.  Vozilo in njegova oprema

5.1.  Za vožnjo vozila z ročnim prenosom moči se opravi preizkus spretnosti in vedenja na vozilu z ročnim prenosom moči.

Če kandidat opravlja preizkus spretnosti in vedenja na vozilu z avtomatskim prenosom moči, se to navede v vsakem dovoljenju, izdanem na podlagi takšnega preizkusa. Dovoljenja s takšno navedbo se uporabljajo samo za vožnjo vozil z avtomatskim prenosom moči.

V primeru, da tak kandidat naknadno opravi preskus sposobnosti z osredotočanjem le na ročno prestavljanje, se ta navedba odstrani.

"Vozilo z avtomatskim prenosom moči" pomeni vozilo, pri katerem se prestavno razmerje med motorjem in kolesi lahko spremeni le z uporabo stopalke za plin ali zavor.

5.2.  Vozila, uporabljena pri preizkusih spretnosti in vedenja, izpolnjujejo spodaj navedena minimalna merila.

Kategorija A1:

Kategorija A1 motorno kolo brez prikolice z delovno prostornino nad 120 cm3, ki lahko doseže hitrost najmanj 90 km/h.

Kategorija A2:

Kategorija A2 motorno kolo brez prikolice z delovno prostornino najmanj 375 cm3, z močjo motorja najmanj 25 kW.

Kategorija A:

Kategorija A motorno kolo brez prikolice in z močjo motorja najmanj 35 kW.

Kategorija B:

štirikolesno vozilo kategorije B, ki lahko doseže hitrost najmanj 100 km/h;

Kategorija B + E:

kombinacija, sestavljena iz testnega vozila kategorije B in priklopnika z najvišjo dovoljeno maso najmanj 1.000 kg, ki lahko doseže najmanj 100 km/h in ne spada v kategorijo B; tovorni del priklopnika je sestavljen iz zaprtega dela, ki je širok in visok vsaj toliko kakor motorno vozilo; zaprti del je lahko tudi malo ožji od motornega vozila, če je pogled nazaj mogoč le z uporabo zunanjih vzvratnih ogledal motornega vozila; priklopnik ima najmanj 800 kg dejanske skupne mase;

Kategorija B1:

motorna tri- ali štirikolesa, ki lahko dosežejo hitrost najmanj 60 km/h;

Kategorija C:

vozilo kategorije C z najvišjo dovoljeno maso najmanj 12.000 kg, z dolžino najmanj osem metrov, širine najmanj 2,40 metra in ki lahko doseže najmanj 80 km/h; opremljeno s sistemom proti blokiranju koles, z menjalnikom, ki ima najmanj osem prestavnih razmerij za vožnjo naprej in tahograf, kakor je opredeljeno z Uredbo (EGS) št. 3821/85; tovorni del je sestavljen iz zaprtega dela, ki je najmanj tako širok in visok kakor kabina; vozilo ima najmanj 10.000 kg dejanske skupne mase;

Kategorija C + E:

bodisi sestavljeno vozilo bodisi kombinacija testnega vozila kategorije C in priklopnika dolžine najmanj 7,5 m; sestavljeno vozilo in kombinacija imata najvišjo dovoljeno maso najmanj 20.000 kg, dolžino najmanj 14 metrov in širino najmanj 2,4 m in lahko dosežeta najmanj 80 km/h; opremljeno s sistemom proti blokiranju koles, z menjalnikom, ki ima najmanj osem prestavnih razmerij za vožnjo naprej in tahograf, kakor je opredeljeno z Uredbo (EGS) št. 3821/85;tovorni del je sestavljen iz zaprtega dela, ki je najmanj tako širok in visok kakor kabina; vozilo ima najmanj 15.000 kg dejanske skupne mase;

Kategorija C1:

vozilo podkategorije C1 z najvišjo dovoljeno maso najmanj 4.000 kg, z dolžino najmanj pet metrov in ki lahko doseže hitrost najmanj 80 km/h; opremljeno s sistemom proti blokiranju koles in tahografom, kakor je opredeljeno z Uredbo (EGS) št. 3821/85; tovorni del je sestavljen iz zaprtega dela, ki je najmanj tako širok in visok kakor kabina;

Kategorija C1 + E:

kombinacija, sestavljena iz testnega vozila podkategorije C1 in priklopnika z najvišjo dovoljeno maso najmanj 1.250 kg; ta kombinacija je dolga najmanj osem metrov in lahko doseže hitrost najmanj 80 km/h; tovorni del priklopnika je sestavljen iz zaprtega dela, ki je najmanj tako širok in visok kakor kabina; zaprti del je lahko malo manj širok od kabine, če je pogled nazaj mogoč le z uporabo zunanjih vzvratnih ogledal motornega vozila; priklopnik ima najmanj 800 kg dejanske skupne mase;

Kategorija D:

vozilo kategorije D z dolžino najmanj 10 metrov, s širino najmanj 2,40 m in ki lahko doseže najmanj 80 km/h; opremljeno s sistemom proti blokiranju koles in tahografom, kakor je opredeljeno z Uredbo (EGS) št. 3821/85;

Kategorija D + E:

kombinacija, sestavljena iz testnega vozila kategorije D in priklopnika z najvišjo dovoljeno maso najmanj 1.250 kg, s širino najmanj 2,4 m in ki lahko doseže najmanj 80 km/h; tovorni del priklopnika je sestavljen iz zaprtega dela, ki je najmanj dva metra širok in dva metra visok; priklopnik ima najmanj 800 kg dejanske skupne mase;

Kategorija D1:

vozilo podkategorije D1 z najvišjo dovoljeno maso najmanj 4.000 kg, z dolžino najmanj pet metrov in ki lahko doseže najmanj 80 km/h; opremljeno s sistemom proti blokiranju koles in tahografom, kakor je opredeljeno z Uredbo (EGS) št. 3821/85;

Kategorija D1 + E:

kombinacija, sestavljena iz testnega vozila podkategorije D1 in priklopnika z najvišjo dovoljeno maso najmanj 1.250 kg in ki lahko doseže najmanj 80 km/h; tovorni del priklopnika je sestavljen iz zaprtega dela, ki je najmanj dva metra širok in dva metra visok; priklopnik ima najmanj 800 kg dejanske skupne mase;

testna vozila za kategorije B + E, C, C + E, C1, C1 + E, D, D + E, D1 in D1 + E, ki niso v skladu z zgoraj navedenimi minimalnimi merili, ampak so bila v uporabi ob začetku ali pred začetkom veljavnosti te direktive Komisije, se po tem datumu še vedno lahko uporabljajo največ 10 let. Zahteve glede tovora, ki ga prevažajo ta vozila, lahko države članice uveljavijo najpozneje v desetih letih od začetka veljavnosti te direktive.

6.  Preizkus spretnosti in vedenja, ki jih je treba preizkusiti za kategoriji A, A2 in A1

6.1.  Priprava in tehnični pregled vozila ob upoštevanju prometne varnosti

6.2.  Preizkus posebnih manevrov ob upoštevanju prometne varnosti

6.2.1.   postavitev motornega kolesa na stojalo in z njega ter premikanje brez pomoči motorja s hojo vzdolž vozila;

Posebni manevri, navedeni pod točkami 6.2.3 do 6.2.5, morajo biti izvedeni najpozneje pet let po začetku veljavnosti te direktive.

6.3.  Vedenje v prometu

7.  Preizkus spretnosti in vedenja za kategoriji B, B1 in B + E

7.1.  Priprava in tehnični pregled vozila ob upoštevanju prometne varnosti

7.2.  Kategorije B in B1 preizkus posebnih manevrov ob upoštevanju prometne varnosti

7.3.  Kategorija B + E: preizkus posebnih manevrov ob upoštevanju cestne varnosti

7.3.1.  Priklapljanje in odklapljanje ali odklapljanje in ponovno priklapljanje priklopnika na motorno vozilo; manever mora vključevati vlečno vozilo, ki je parkirano vzdolž priklopnika (tj. ne v eni liniji);

7.4.  Vedenje v prometu

8.  Preizkus spretnosti in vedenja za kategorije C, C + E, C1, C1 + E, D, D + E, D1 in D1 + E

8.1.  Priprava in tehnični pregled vozila ob upoštevanju prometne varnosti

8.2.  Preizkus posebnih manevrov ob upoštevanju prometne varnosti

8.3.  Vedenje v prometu

9.  Ocenjevanje preizkusa spretnosti in vedenja

9.1.  Ocena vsake od zgoraj navedenih voznih situacij mora izkazovati stopnjo spretnosti, s katero kandidat upravlja vozilo, in njegovo prikazano sposobnost za popolnoma varno vožnjo v prometu. Član izpitne komisije se mora med celotnim preizkusom počutiti varno. Napake pri vožnji ali nevarno ravnanje, ki neposredno ogroža varnost testnega vozila, njegovih potnikov ali drugih udeležencev v cestnem prometu, se kaznuje s padcem na izpitu, ne glede na to, ali mora član izpitne komisije ali spremljajoča oseba posredovati. Vendar lahko član izpitne komisije prosto odloči, ali naj se preizkus spretnosti in vedenja opravi do konca.

Člani izpitne komisije morajo biti usposobljeni, da pravilno ocenijo kandidatovo sposobnost za varno vožnjo. Delo članov izpitne komisije mora spremljati in nadzorovati telo, ki ga pooblasti država članica, da se zagotovi pravilno in dosledno ocenjevanje napak v skladu z merili iz te priloge.

9.2.  Člani izpitne vožnje med ocenjevanjem posvečajo posebno pozornost dejstvu, ali kandidat vozi obrambno in obzirno. To naj bi izkazoval celotni slog vožnje in član izpitne komisije naj bi ga upošteval pri celotni oceni kandidata. Vključuje prilagojeno in odločno (varno) vožnjo z upoštevanjem razmer na cesti in vremenskih razmer, drugega prometa, interesov drugih udeležencev v cestnem prometu (zlasti občutljivejših) in predvidevanje.

9.3.  Član izpitne komisije bo nadalje ocenil, ali kandidat:

10.  Trajanje preizkusa

Trajanje preizkusa in prevožena razdalja morata zadostovati za oceno spretnosti in vedenja, določenega v odstavku B te priloge. V nobenem primeru vožnja ne sme trajati manj kakor 25 minut za kategorije A, A1, A2, B, B1 in B + E in 45 minut za druge kategorije. To ne vključuje časa za sprejem kandidata, pripravo vozila, tehnični pregled vozila ob upoštevanju cestnoprometne varnosti, posebne manevre in oznanilo rezultata praktičnega preizkusa.

11.  Lokacija preizkusa

Del preizkusa za oceno posebnih manevrov se lahko izvede na posebnem preizkusnem poligonu. Po možnosti se mora del preizkusa za oceno vedenja v prometu izvesti na cestah zunaj pozidanih območij, na hitrih cestah in avtocestah (ali podobnih), pa tudi na vseh vrstah mestnih ulic (stanovanjska območja, območja z omejeno hitrostjo 30 in 50 km/h, mestne hitre ceste), ki naj bi pomenile različne stopnje težavnosti, s katerimi se bodo srečevali vozniki. Zaželeno je tudi, da se preizkus izvaja v različnih gostotah prometa. Čas, porabljen na cesti, mora biti porabljen optimalno, da se kandidat oceni v vseh različnih prometnih območjih, na katere lahko naleti, s posebnim poudarkom na spreminjanju med temi območji.

II.  ZNANJE, SPRETNOST IN VEDENJE ZA VOŽNJO VOZILA NA MOTORNI POGON

Države članice lahko uveljavijo ustrezne ukrepe, da zagotovijo voznikom, ki so izgubili znanje, spretnosti in ne znajo ravnati, kakor je opisano v točkah od 1 do 9, ponovno osvojitev tega znanja in spretnosti ter vnaprejšnje izkazovanje ravnanja, kakršno je potrebno za vožnjo motornega vozila.

PRILOGA III

MINIMALNI STANDARDI PSIHOFIZIČNE SPOSOBNOSTI ZA VOŽNJO VOZILA NA MOTORNI POGON

OPREDELITEV POJMOV

1.  V tej prilogi so vozniki razvrščeni v dve skupini:

1.3.  Nacionalna zakonodaja lahko predvidi, da določbe, ki so v tej prilogi podrobno razložene za voznike skupine 2, veljajo za voznike vozil kategorije B, ki uporabljajo svoja dovoljenja za poklicne namene (taksiji, rešilna vozila, itd.).

2.  Podobno so kandidati za prvo vozniško dovoljenje ali za podaljšanje vozniškega dovoljenja razvrščeni v skupino, v katero bodo spadali, ko bo dovoljenje izdano ali podaljšano.

ZDRAVSTVENI PREGLEDI

3.  Skupina 1:

Od kandidatov se zahteva, da opravijo zdravniški pregled, če med potrebnim izpolnjevanjem formalnostmi ali med preizkusi, ki jih morajo opraviti, preden dobijo vozniško dovoljenje, postane jasno, da imajo eno ali več zdravstvenih nezmožnosti, omenjenih v tej prilogi.

4.  Skupina 2:

Kandidati morajo opraviti zdravniške preglede, preden se jim vozniško dovoljenje izda prvič, potem pa morajo vozniki, kakor je lahko predvideno z nacionalno zakonodajo države članice, kjer imajo običajno bivališče, opraviti periodične preglede, kadar koli se jim vozniško dovoljenje podaljša.

5.  Standardi, ki jih države članice določijo za izdajo ali kakršno koli poznejše podaljšanje vozniških dovoljenj, so lahko strožji od tistih, ki so določeni v tej prilogi.

VID

6.  Vsi kandidati za vozniško dovoljenje morajo opraviti ustrezno preiskavo, da se zagotovi, da imajo ustrezno oster vid za vožnjo vozil na motorni pogon. Kadar obstaja razlog za dvom o ustreznosti kandidatovega vida, ga mora pregledati pristojen zdravstveni strokovnjak. Pri tem pregledu je treba posvetiti pozornost še zlasti naslednjim: ostrini vida, vidnemu polju, vidu v slabi svetlobi in progresivnim očesnim boleznim.

Za namen te priloge intraokularne leče ne veljajo za korektivne leče.

Skupina 1:

6.1.  Kandidati za vozniško dovoljenje ali za podaljšanje takšnega dovoljenja morajo imeti binokularno ostrino vida, če je treba s korektivnimi lečami, ki je vsaj 0,5, če se uporabljata obe očesi skupaj. Vozniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati, če se med zdravniškim pregledom pokaže, da je horizont pri vidnem polju manjši od 120°, razen v izjemnih primerih, ki so pravilno utemeljeni z ugodnim zdravniškim mnenjem in pozitivnim praktičnim preizkusom, oziroma da ima obravnavana oseba kakršno koli drugo očesno stanje, ki bi ogrozilo varno vožnjo. Kadar se odkrije ali navede progresivna očesna bolezen, se vozniška dovoljenja lahko izdajo ali podaljšajo pod pogojem, da kandidat opravi redni pregled pri pristojnem zdravstvenem strokovnjaku.

6.2.  Kandidati za vozniško dovoljenje ali za podaljšanje takšnega dovoljenja, ki so utrpeli popolno funkcionalno izgubo vida na eno oko ali ki uporabljajo zgolj eno oko (npr. v primeru diplopije), morajo imeti ostrino vida, ki je vsaj 0,6, s korektivnimi lečami, če je treba. Pristojni zdravstveni strokovnjak mora potrditi, da je to stanje monokularnega vida obstajalo dovolj dolgo, da je omogočilo prilagoditev in da je vidno polje v tem očesu normalno.

Skupina 2:

6.3.  Kandidati za vozniško dovoljenje ali za podaljšanje takšnega dovoljenja morajo imeti ostrino vida, s korektivnimi lečami, če je treba, ki je vsaj 0,8 pri boljšem očesu in vsaj 0,5 pri slabšem. Če se za doseganje vrednosti 0,8 in 0,5 uporabljajo korektivne leče, mora nepopravljena ostrina pri vsakem očesu dosegati 0,05, drugače pa je treba minimalno ostrino (0,8 in 0,5) doseči bodisi s korekcijo z očali z močjo, ki ne presega plus ali minus osem dioptrije, bodisi s pomočjo kontaktnih leč (nepopravljen vid = 0,05). Korekcija mora biti dobro tolerirana. Vozniškega dovoljenja se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom, ki nimajo normalnega binokularnega vidnega polja ali imajo diplopijo.

SLUH

7.  Vozniška dovoljenja se smejo kandidatom oziroma voznikom druge skupine izdati ali podaljšati v skladu z mnenjem pristojnih zdravstvenih strokovnjakov; pri zdravstvenih pregledih bo posebna pozornost posvečena obsegu za kompenzacijo.

OSEBE Z LOKOMOTORNO NEZMOŽNOSTJO

8.  Vozniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom, ki imajo kronično bolezen ali abnormalnost lokomotornega sistema, zaradi česar je vožnja vozila na motorni pogon nevarna.

Skupina 1:

8.1.  Vozniška dovoljenja se z določenimi omejitvami, če je to potrebno, telesno prizadetim kandidatom ali voznikom lahko izdajo po pridobitvi mnenja pristojnega zdravstvenega strokovnjaka. To mnenje mora temeljiti na zdravstveni oceni zadevne kronične bolezni ali abnormalnosti in, kjer je treba, praktičnem preizkusu. Navajati mora tudi, katera vrsta spremembe vozila se zahteva in ali mora biti voznik opremljen z ortopedsko napravo, če preizkus spretnosti in vedenja pokaže, da s tako napravo vožnja ne bi bila nevarna.

8.2.  Vozniška dovoljenja se lahko izdajo ali podaljšajo kateremu koli kandidatu, ki imajo progresivno kronično bolezen, pod pogojem, da se invalidna oseba redno pregleduje, da se preveri, ali je oseba še vedno zmožna voziti vozilo popolnoma varno.

Kadar je prizadetost statična, se vozniška dovoljenja lahko izdajo ali podaljšajo, ne da bi bilo kandidatu treba opraviti reden zdravstveni pregled.

Skupina 2:

8.3.  Pristojni zdravstveni strokovnjak mora ustrezno pretehtati dodatna tveganja in nevarnosti, ki so vključeni v vožnjo vozil, ki jih zajema opredelitev te skupine.

KARDIOVASKULARNE BOLEZNI

9.  Vsaka bolezen, ki lahko kandidata, ki prosi za izdajo prvega dovoljenja, ali voznika, ki prosi za podaljšanje, izpostavi nenadni napaki kardiovaskularnega sistema, tako da pride do nepričakovanega poslabšanja možganskih funkcij, pomeni ogrožanje varnost na cesti.

Skupina 1:

9.1.  Vozniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom z resno aritmijo.

9.2.  Vozniška dovoljenja se lahko kandidatom oziroma voznikom, ki imajo srčni spodbujevalnik, izdajo ali podaljšajo na podlagi pooblaščenega zdravniškega mnenja in rednih zdravstvenih pregledov.

9.3.  Na splošno se vozniškega dovoljenja ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom, ki med mirovanjem ali čustvovanjem trpijo zaradi angine. Vozniško dovoljenje se kateremu koli kandidatu ali vozniku, ki je imel miokardialni infarkt, izda ali podaljša na podlagi pooblaščenega zdravniškega mnenja in, če je to potrebno, rednih zdravniških pregledov.

Skupina 2:

9.4.  Pristojni zdravstveni strokovnjak mora ustrezno pretehtati dodatna tveganja in nevarnosti, ki so vključeni v vožnjo vozil, ki jih zajema opredelitev te skupine.

DIABETES MELLITUS

10.  Vozniška dovoljenja se kandidatom ali voznikom, ki imajo diabetes mellitus, pod pogojem, da voznik ni odvisen od inzulina ali v primerih, ko je voznik odvisen od inzulina (tip 1), lahko izdajo ali podaljšajo na podlagi pooblaščenega zdravniškega potrdila.

Skupina 2:

10.1.  Vozniška dovoljenja se lahko izdajo ali podaljšajo kandidatom oziroma voznikom v tej skupini, ki imajo diabetes mellitus in potrebujejo zdravljenje z inzulinom, in še to samo na podlagi ustrezno utemeljenega pooblaščenega zdravniškega mnenja. Voznik mora o spremembah svojega zdravstvenega stanja obvezno obvestiti ustrezne nacionalne organe.

NEVROLOŠKE BOLEZNI

11.  Vozniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom ali voznikom, ki imajo resno nevrološko bolezen, razen če vloge ne podpira pooblaščeno zdravniško mnenje.

Nevrološke motnje, povezane z boleznimi ali kirurškimi posegi, ki vplivajo na centralni ali periferni živčni sistem in vodijo do senzoričnih ali motornih primanjkljajev ter učinkujejo na ravnotežje in koordinacijo, je treba ustrezno pretehtati v zvezi z njihovimi funkcionalnimi učinki in tveganji napredovanja. V takšnih primerih se, kadar obstaja tveganje poslabšanja, vprašanje izdaje ali podaljšanja dovoljenja lahko obravnava z rednimi presojami.

12.  Epileptični napadi ali druge nenadne motnje zavestnega stanja, če do njih pride pri osebi, ki vozi vozilo na motorni pogon, pomenijo resno nevarnost za varnost na cesti.

Skupina 1:

12.1.  Dovoljenje se lahko izda ali podaljša na podlagi pregleda pristojnega zdravstvenega strokovnjaka in rednih zdravniških pregledov. Strokovnjak se mora odločiti o stanju epilepsije in drugih motenj zavesti, njihovi klinični obliki in napredovanju (nobenih napadov v zadnjih dveh letih, na primer), opravljenem zdravljenju in njegovih rezultatih.

Pri tem ima pregledana oseba pravico, da jo zastopa zdravnik, ki ga je sama izbrala.

Skupina 2:

12.2.  Vozniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom, ki imajo epileptične napade ali so nagnjeni k njim oziroma imajo druge nenadne motnje zavestnega stanja.

DUŠEVNE MOTNJE

Skupina 1:

13.1.  Vozniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom, ki trpijo zaradi:

Skupina 2:

13.2.  Pristojni zdravstveni strokovnjak mora ustrezno pretehtati dodatna tveganja in nevarnosti, ki so vključeni v vožnjo vozil, ki jih zajema opredelitev te skupine.

ALKOHOL

14.  Uživanje alkohola pomeni veliko nevarnost za varnost na cesti. Glede na razsežnost tega problema mora biti zdravniška stroka zelo pazljiva.

Skupina 1:

14.1.  Vozniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom, ki so odvisni od alkohola ali nezmožni, da bi se vzdržali pitja in vožnje.

Kandidatom oziroma voznikom, ki so bili v preteklosti odvisni od alkohola, se lahko vozniška dovoljenja izdajo ali podaljšajo po dokazanem obdobju abstinence in na podlagi pooblaščenega zdravniškega mnenja ter rednih zdravniških pregledov.

Skupina 2:

14.2.  Pristojni zdravstveni strokovnjak mora ustrezno pretehtati dodatna tveganja in nevarnosti, ki so vključeni v vožnjo vozil, ki jih zajema opredelitev te skupine.

ZDRAVILA IN ZDRAVSTVENI IZDELKI

15.  Zloraba:

Zdravniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom, ki so odvisni od psihotropnih snovi ali ki od takšnih snovi niso odvisni, a jih redno zlorabljajo, ne glede na zahtevano kategorijo dovoljenja.

Redna uporaba:

Skupina 1:

15.1.  Vozniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom, ki v katerikoli obliki redno uporabljajo psihotropne snovi, ki lahko ovirajo zmožnost varne vožnje, kadar so zaužite količine takšne, da škodljivo vplivajo na vožnjo. To velja za vse druge medicinske izdelke ali kombinacije medicinskih izdelkov, ki učinkujejo na zmožnost vožnje.

Skupina 2:

15.2.  Pristojni zdravstveni strokovnjak mora ustrezno pretehtati dodatna tveganja in nevarnosti, ki so vključeni v vožnjo vozil, ki jih zajema opredelitev te skupine.

LEDVIČNE OKVARE

Skupina 1:

16.1.  Vozniška dovoljenja se kandidatom oziroma voznikom, ki imajo resno ledvično okvaro, izdajo ali podaljšajo na podlagi pooblaščenega zdravniškega mnenja in rednih zdravniških pregledov.

Skupina 2:

16.2.  Razen v izjemnih primerih, ki so pravilno utemeljeni s pooblaščenim zdravniškim mnenjem, in na podlagi rednih zdravniških pregledov, se zdravniških dovoljenj kandidatom ali voznikom, ki imajo resno ali ireverzibilno ledvično okvaro, ne sme izdati ali podaljšati.

RAZNE DOLOČBE

Skupina 1:

17.1.  Kandidatom oziroma voznikom s presajenim organom ali umetnim vsadkom, ki vpliva na zmožnost vožnje, se vozniška dovoljenja smejo izdati ali podaljšati na podlagi pooblaščenega zdravniškega mnenja in rednih zdravniških pregledov, če je to potrebno.

Skupina 2:

17.2.  Pristojni zdravstveni strokovnjak mora ustrezno pretehtati dodatna tveganja in nevarnosti, ki so vključeni v vožnjo vozil, ki jih zajema opredelitev te skupine.

18.  Na splošno velja da se, kadar imajo kandidati ali vozniki kakršno koli motnjo, ki ni omenjena v prejšnjem odstavku, pa bi lahko imela za posledico ali ima za posledico nezmožnost, ki vpliva na varnost za volanom, vozniških dovoljenj ne sme izdati ali podaljšati, razen če vloge ne podpira pooblaščeno zdravniško mnenje in redni zdravniški pregledi, če je to potrebno.

PRILOGA IV

ZAČETNA USPOSOBLJENOST IN REDNO USPOSABLJANJE ČLANOV IZPITNE KOMISIJE ZA IZDAJO VOZNIŠKIH DOVOLJENJ

Minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati osebe, ki opravljajo praktičen del vozniškega izpita

1.  Potrebna usposobljenost ocenjevalcev

1.1.  Oseba, ki je upravičena do ocenjevanja praktičnih voznih lastnosti ocenjevalca v motornem vozilu, mora glede na področje, ki je navedeno v točkah 1.2 do 1.6, imeti znanje in sposobnosti ter potrebno razumevanje.

1.2.  Ocenjevalec mora biti dovolj usposobljen za ocenjevanje voznih lastnosti kandidata, ki želi pridobiti vozniško dovoljenje za kategorijo, za katero opravlja vozniški izpit.

1.3.  Znanje in razumevanje z ozirom na vožnjo in ocenjevanje:

1.4.  Sposobnost ocenjevanja:

1.5.  Osebne vozne sposobnosti

Oseba, ki je upravičena do opravljanja praktičnega izpita za eno kategorijo, mora biti sposobna voziti motorno vozilo zadevnega tipa s stalno visoko ravnijo znanja.

1.6.  Kakovost storitve

1.7.  Tehnično znanje o motornih vozilih in fizikalno znanje

1.8.  Način vožnje, pri katerem se varčuje z gorivom, in je okolju prijazen.

2.  Splošni pogoji

2.1.  Ocenjevalec za vozniška dovoljenja kategorije B

2.2.  Ocenjevalec za vozniška dovoljenja ostalih kategorij

2.3.  Ekvivalenti

2.3.1.  Države članice lahko ocenjevalcu dovolijo, da opravlja izpite za kategorije AM, A1, A2, če je za eno od teh kategorij pridobil osnovno kvalifikacijo v skladu z točko 3.

2.3.2.  Države članice lahko ocenjevalcu dovolijo, da opravlja izpite za kategorije C1, C, D1 in D, če je za eno od teh kategorij pridobil osnovno kvalifikacijo v skladu z točko 3.

2.3.3.  Države članice lahko ocenjevalcu dovolijo, da opravlja izpite za kategorije BE, C1E, CE, D1E in DE, če je za eno od teh kategorij pridobil osnovno kvalifikacijo v skladu z točko 3.

3.  Osnovne kvalifikacije

3.1.  Osnovno izobraževanje

3.1.1.  Preden je osebi dovoljeno opravljanje vozniških izpitov, mora v skladu z morebitnimi določbami države članice uspešno zaključiti izobraževalni program, da pridobi usposobljenost iz točke 1.

3.1.2.  Države članice morajo določiti, ali se vsebina določenega izobraževalnega programa nanaša na odobritev za opravljanje vozniških izpitov za eno ali več kategorij vozniških dovoljenj.

3.2.  Izpiti

3.2.1.  Preden je osebi dovoljeno opravljanje vozniških izpitov, mora v skladu z vsemi področji, ki so navedena v točki 1, dokazati znanje, razumevanje, spretnost in primernost na zadostni ravni.

3.2.2.  Izpitni postopek je osnova za države članice, s katerim se na osnovi ustreznega pedagoškega načina preveri, če je zadevna oseba usposobljena v skladu z točko 1 in zlasti z točko 1.4. Ta izpitni postopek mora pokazati tako teoretično kot tudi praktično sestavino znanja. Računalniško podprte oblike ocenjevanja so po potrebi dopustne. Odločitev o podrobnostih v zvezi z načinom in trajanjem posameznih izpitov in ocenjevanj v okviru izpita je prepuščena vsaki državi članici.

3.2.3.  Države članice morajo določiti, ali se vsebina določenega izpita nanaša na odobritev za opravljanje vozniških izpitov za eno ali več kategorij vozniških dovoljenj.

4.  Zagotavljanje kakovosti in stalnega strokovnega izpopolnjevanja

4.1.  Zagotavljanje kakovosti

4.1.1.  Države članice razpolagajo z ureditvami za zagotavljanje kakovosti, ki jamčijo ohranitev zahtev za ocenjevalce.

4.1.2.  Ureditve za zagotavljanje kakovosti bi morale vključevati nadzor ocenjevalcev pri njihovi dejavnosti, njihovo strokovno izpopolnjevanje in ponovno pripustitev, stalni poklicni razvoj in redno preizkušanje rezultatov vozniških izpitov, ki so jih opravili ti ocenjevalci.

4.1.3.  Države članice morajo v okviru točke 4.1.2 navedenih ureditev za zagotavljanje kakovosti poskrbeti, da se v zvezi z vsakim ocenjevalcem opravlja letni nadzor. Države članice morajo prav tako poskrbeti za to, da vsakega ocenjevalca enkrat na pet let opazujejo pri opravljanju vozniških izpitov najmanj pol dneva, tako da se lahko opazuje več opravljanj vozniških izpitov. Osebo, ki opravlja nadzor, morajo v ta namen pooblastiti zadevne državne članice.

4.1.4.  Če ima ocenjevalec dovoljenje za opravljanje vozniških izpitov za več kategorij, lahko države članice določijo, da je zahtevi po nadzoru v zvezi z več kategorijami zadoščeno z nadzorom v eni kategoriji.

4.1.5.  Dejavnost opravljanja vozniških dovoljenj mora spremljati in nadzorovati organ, pooblaščen s strani zadevne države članice, da se zagotovi pravilna in enotna uporaba ocenjevanja.

4.2.  Stalno strokovno izpopolnjevanje

4.2.2.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi poskrbijo, da se ocenjevalci, pri katerih je veljavni sistem za zagotavljanje kakovosti odkril napake, nemudoma udeležijo posebnega strokovnega izpopolnjevanja.

4.2.3.  Stalno strokovno izpopolnjevanje lahko poteka v obliki posvetov, pouka, običajnega ali računalniško podprtega posredovanja in se lahko posreduje posameznikom ali skupinam. Če države članice menijo, da je primerno, lahko vsebuje novo določitev zahtev.

4.2.4.  Če ima ocenjevalec dovoljenje za opravljanje vozniških izpitov za več kategorij, lahko države članice določijo, da je zahtevi po nadzoru v zvezi z več kategorijami zadoščeno z nadzorom v eni kategoriji, če je zadoščeno zahtevam iz točke 4.2.5.

4.2.5.  Če ocenjevalec v obdobju 24 mesecev za eno kategorijo ni opravil nobenega vozniškega izpita, mora biti v skladu s tem na novo ocenjen, preden se mu dovoli nadaljnje opravljanje vozniških izpitov v tej kategoriji. Novo ocenjevanje lahko poteka v okviru zahtev iz točke 4.2.1.

5.  Pridobljene pravice

5.1.  Države članice lahko osebam, ki so dobile dovoljenje za opravljanje vozniških izpitov neposredno pred začetkom veljavnosti teh določb, dovolijo, da še naprej opravljajo vozniške izpite, tudi če jim splošni pogoji iz točke 2 ali postopek za osnovno kvalifikacijo iz točke 3 tega ne dopuščajo.

5.2.  Zadevni ocenjevalci pa so podvrženi rednemu nadzoru in ureditvam za zagotavljanje kakovosti v skladu s točko 4.

PRILOGA V

VOZNIŠKO USPOSABLJANJE (TEŽKA MOTORNA VOZILA S PRIKLOPNIKOM)

1.  Uporabniki težkih motornih vozil kategorije B s priklopnikom, katerih skupna masa je med 3.500 kg in 4.250 kg, se morajo udeležiti vozniškega usposabljanja.

2.  Vozniško usposabljanje izvaja izobraževalni organ, ki ga pristojni organ zadevne države članice, v kateri ima ocenjevalec običajno prebivališče, uradno priznava in nadzoruje. Podrobnosti ureja država članica.

3.  Vsebina vozniškega usposabljanja

PRILOGA VI

VOZNIŠKO USPOSABLJANJE (BIVALNA VOZILA)

1.  Uporabniki bivalnih vozil, kakor so opredeljena v točki 5.1 dela A Priloge II k Direktivi 2001/116/ES, s skupno maso nad 3.500 kg in do 4.250 kg, z nosilnostjo do 1.000 kg, se morajo udeležiti vozniškega usposabljanja.

2.  Vozniško usposabljanje izvaja izobraževalni organ, ki ga pristojni organ zadevne države članice, v kateri ima ocenjevalec običajno prebivališče, uradno priznava in nadzoruje. Podrobnosti ureja država članica.

3.  Vsebina vozniškega usposabljanja

PRILOGA VII

VOZNIŠKO USPOSABLJANJE (KATEGORIJE MOTORNIH KOLES)

1.  Vozniško usposabljanje za prehod iz ene kategorije motornih koles v drugo.

2.  Vozniško usposabljanje izvaja izobraževalni organ, ki ga pristojni organ zadevne države članice, v kateri ima voznik stalno bivališče, uradno priznava in nadzoruje. Ostale točke ureja zadevna država članica.

3.  Vsebina vozniškega usposabljanja

PRILOGA VIII

Del A

Razveljavljena direktiva, kakor je bila uspešno spremenjena

(iz člena 18)

Del B

Roki za prenos v nacionalno zakonodajo in za uporabo

(iz člena 18)

PRILOGA IX

KORELACIJSKA TABELA

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL C.., str. .. (3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 23.2.2005. (4) UL L 237, 24. 8. 1991, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1). (5) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. (6) * 10 let od datuma, določenega v členu 17(2). (7) ** 20 let od datuma, določenega v členu 17(2). (8) *** Določenim v členu 17(2). (9) UL L 18, 21.1.2002, str. 1. (10) UL L 226, 10.9.2003, str. 4. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2004/66/ES (UL L 168, 1.5.2004, str. 35). (11) * Datum, določen v členu 17(2). (12) * Datum, določen v členu 17(2). (13) * 5 let po datumu, določenem v členu 17(2). (14) * 2 leti po datumu, določenem v členu 19. (15) ** 2 leti po datumu, določenem v členu 17(1). (16) * Dve leti po datumu, določenem v členu 19. (17) UL L 370, 31.12.1985, str.1. (18) UL L 370, 31.12.1985, str.8. (19) UL L 199, 31.7.1985, str. 56. (20) Direktiva 91/439/EGS je bila spremenjena tudi z naslednjim aktom, ki ni bil razveljavljen: Akt o pristopu Republike Avstrije, Republike Finske in Združenega Kraljestva Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

Rečnoprometne informacijske storitve ***I	434k  232k
Resolucija Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta in Sveta o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o usklajenih rečnoprometnih informacijskih storitvah na celinskih plovnih poteh v Skupnosti (KOM(2004)0392 – C6-0042/2004 – 2004/0123(COD)) P6_TA(2005)0042 A6-0055/2004 (Postopek soodločanja: prva obravnava) Evropski parlament, –   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2004)0392)(1), –   ob upoštevanju členov 251(2) in 71(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija posredovala predlog Parlamentu (C6-0042/2004), –   ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika, –   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0055/2004), 1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; 2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; 3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 23. februarja 2005 z namenom sprejetja Direktive 2005/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti P6_TC1-COD(2004)0123 EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije, ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2), ob upoštevanju mnenja Odbora regij(3), v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(4), ob upoštevanju naslednjega: (1)  Uvajanje informacijskih in komunikacijskih tehnologij na področji celinskih plovnih potih prispeva k znatnemu povečanju varnosti in učinkovitosti prevoza po celinskih plovnih poteh. (2)  V nekaterih državah članicah se nacionalne aplikacije informacijskih storitev že uvajajo na različnih plovnih poteh. Z namenom zagotavljanja skladne, interoperabilne in odprte navigacijske podpore ter informacijskega sistema na omrežju celinskih plovnih poti Skupnosti, je potrebno postaviti skupne zahteve in tehnične specifikacije. (3)  Zaradi varnosti in vseevropske uskladitve morajo vsebine takih skupnih zahtev in tehničnih specifikacij temeljiti na delu, ki so ga na tem področju opravile mednarodne organizacije, kot so Mednarodna zveza za plovbo (PIANC), Centralna komisija za plovbo po Renu (CCNR) in Gospodarska komisija ZN za Evropo (UNECE). (4)  Rečne informacijske storitve (RIS) niso samo interoperabilni sistemi, ampak temeljijo tudi na odprtih in javnih standardih, ki so brez diskriminacije dostopni vsem ponudnikom in uporabnikom sistemov. (5)  Na nacionalnih celinskih plovnih poteh, ki niso povezane s plovnim omrežjem druge države članice, te zahteve in tehnične specifikacije niso obvezne. Kljub temu je priporočljivo izvajati RIS, kakor so opredeljene v tej direktivi, tudi na tovrstnih vodnih poteh in obstoječe sisteme narediti interoperabilne s temi storitvami. (6)  Razvoj RIS mora temeljiti na ciljih, kot so varnost, učinkovitost in okoljska prijaznost celinske plovbe, ki se dosegajo z nalogami, kot so upravljanje prometa in transporta, varovanje okolja in infrastrukture ter uveljavljanje posebnih pravil. (7)  Zahteve v zvezi z RIS morajo zadevati vsaj tiste informacijske storitve, ki jih bodo zagotovile države članice. (8)  Oblikovanje tehničnih specifikacij naj bi vključevalo sisteme, kot so elektronska navigacijska karta, elektronski sistem poročanja z ladij, vključno s sistemom enotne evropske ladijske številke, obvestila kapitanom in sistem za odkrivanje in sledenje plovil. Odbor RIS poskrbi za tehnično združljivost opreme, potrebne za uporabo RIS. (9)  Države članice so v sodelovanju z Evropsko unijo odgovorne za spodbujanje uporabnikov k spoštovanju postopkov in zahtev glede opreme, pri čemer upoštevajo malo in srednjo strukturo podjetij v celinskem navigacijskem sektorju. (10)  Uvedba RIS bo imela za posledico tudi obdelavo osebnih podatkov. Tovrstna obdelava se bo izvajala v skladu z evropskimi pravili, ki so bila med drugim določena v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(5) in Direktivi 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij(6). Uvedba RIS ne sme povzročiti nenadzorovane obdelave gospodarsko občutljivih podatkov o subjektih na trgu. (11)  Za RIS, za katere je potrebno natančno pozicioniranje, se priporoča uporaba tehnologij za satelitsko pozicioniranje. Kadar je mogoče, morajo biti te tehnologije povezljive z drugimi zadevnimi sistemi in omogočati vključitev vanje, v skladu z ustreznimi sklepi za to področje. (12)  Ker ciljev ukrepa, ki naj se ga sprejme, namreč vzpostavitve usklajenih RIS v Skupnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in je cilj zaradi svoje evropske dimenzije lažje dosegljiv na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvira, ki je potreben za dosego teh ciljev. (13)  Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(7). (14)  Svet v skladu z odstavkom 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje vzpodbuja države članice naj zase in za interese Skupnosti sestavijo lastne tabele, s katerimi čim boljše prikažejo povezavo med direktivo in prenosom ukrepov in njihovo objavo – SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO: Člen 1 Predmet urejanja Ta direktiva vzpostavlja okvir za uvajanje in uporabo usklajenih Rečnih informacijskih storitev (RIS) v Skupnosti z namenom podpreti prevoz po celinskih plovnih poteh, da bi se izboljšala varnost, učinkovitost in prijaznost okolju ter olajšala povezljivost z ostalimi vrstami prevoza. Ta direktiva postavlja okvir za vzpostavitev in nadaljnji razvoj tehničnih zahtev, specifikacij in pogojev, ki bodo zagotovili razvoj usklajenega, interoperabilnega in odprtega RIS na celinskih plovnih potek Skupnosti. Za to vzpostavitev in nadaljnji razvoj tehničnih zahtev, specifikacij in pogojev poskrbi Komisija ob pomoči Odbora RIS, imenovanega v ta namen; v okviru tega Komisija ustrezno upošteva ukrepe, ki jih oblikujejo zadevne mednarodne organizacije kot so Mednarodno združenje za plovbo (PIANC), Centralna komisija za plovbo po Renu (CCNR) in Gospodarska komisija ZN za Evropo (UNECE). Zagotovljena je kontinuiteta z drugimi vrstami upravljanja prometa, predvsem z upravljanjem prometa pomorskih plovil in informacijskimi storitvami. Člen 2 Področje uporabe 1.  Ta direktiva se uporablja za izvajanje in delovanje RIS na vseh celinskih plovnih poteh držav članic razreda IV in več, ki so povezane s plovno potjo razreda IV ali več s plovno potjo razreda IV ali več druge države članice, vključno s pristanišči na takih plovnih poteh iz Odločbe št. 1346/2001/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o spremembi Odločbe št. 1692/96/ES glede morskih pristanišč, pristanišč na celinskih vodah, intermodalnih terminalov in projekta št. 8 v Prilogi III(8). Za namene te direktive se uporablja Klasifikacija evropskih celinskih plovnih poti, predvidena v Resoluciji UNECE št. 30 z dne 12. novembra 1992. 2.  Države članice lahko določbe te direktive uporabljajo za celinske plovne poti in pristanišča na celinskih vodah, ki niso navedena v odstavku 1. Člen 3 Opredelitev pojmov V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: (a)  Rečne informacijske storitve (RIS) pomenijo usklajene informacijske storitve za podporo upravljanja prometa in prevoza v celinski plovbi, vključno z, če je to tehnično izvedljivo, vmesniki do drugih vrst prevoza. RIS se ne ukvarja z notranjimi komercialnimi dejavnostmi med enim ali več vključenimi podjetji, vendar je odprt za vmesnike s komercialnimi dejavnostmi. RIS obsega storitve, kot so informacije o plovnih poteh, informacije o prometu, upravljanje prometa, podpora za pomoč ob nesrečah, informacije za vodenje prometa, statistiko in carinske službe in dajatve za plovne poti in pristanišča. (b)  Informacije o plovnih poteh so geografske, hidrološke in upravne informacije, ki zadevajo vodne poti (plovne poti). Informacije o plovnih poteh so enosmerne informacije: obala-ladja ali obala-urad. (c)  Taktične prometne informacije so informacije, ki vplivajo na sprejemanje takojšnjih navigacijskih odločitev v dejanskih prometnih situacijah in bližnjem geografskem okolju. (d)  Strateške prometne informacije so informacije, ki vplivajo na srednje in dolgoročne odločitve uporabnikov RIS. (e)  Uporaba RIS pomeni zagotavljanje rečnih informacijskih storitev preko namenskih sistemov. (f)  Središče RIS je mesto, kjer operaterji upravljajo storitve. g)   uporabniki RIS so različne uporabniške skupine, vključno z voditelji plovil, operaterji RIS, operaterji zapornic/mostov, organi plovnih poti, pristaniški in terminalnimi operaterji, operaterji v nezgodnih centrih služb za ukrepanje ob izrednih dogodkih, upravljavci flot, ladijskimi tovornimi prevozniki in špediterji. (h)  Interoperabilnost pomeni, da so storitve, vsebina podatkov, oblika izmenjave podatkov in pogostost izmenjave usklajeni na tak način, da imajo uporabniki RIS na evropski ravni dostop do istih storitev in informacij. Člen 4 Vzpostavitev Rečnih informacijskih storitev 1.  V skladu s členom 2 države članice sprejmejo potrebne ukrepe za izvajanje RIS na celinskih plovnih poteh. 2.  Države članice razvijajo storitve na tak način, da je uporaba RIS učinkovita, razširljiva in interoperabilna, da je le-te združljiva z drugimi RIS aplikacijami in, če je mogoče, s sistemi za druge vrste prevoza. Prav tako se zagotovijo vmesniki za sisteme upravljanja prometa in trgovinskih dejavnosti. 3.  Vzpostavitev RIS od držav članic zahteva naslednje:    a) uporabnikom RIS posredovati vse ustrezne podatke, ki zadevajo plovbo in načrt poti po celinskih plovnih poteh. Ti podatki so na voljo vsaj v dostopni elektronski obliki;    b) v skladu s klasifikacijo evropskih celinskih plovnih poti kot dodatek podatkom iz točke (a) zagotoviti dostop do elektronskih navigacijskih kart, primernih za plovne namene, za vse evropske celinske plovne poti razreda Va in višje;    c) pristojnim organom omogočiti prejmem elektronskega poročila z ladij z zahtevanimi podatki, če to zahtevajo nacionalni in mednarodni predpisi. Pri čezmejnem prometu se ti podatki posredujejo pristojnim organom sosednje države. Vsako tako posredovanje se zaključi preden plovilo prispe na mejo;    d) zagotoviti, da se obvestila kapitanom, vključno z vodostajem (ali največjim dovoljenim ugrezom) in informacijah o ledu na celinski plovnih poteh, posredujejo v obliki standardiziranih, kodiranih in prenosljivih sporočil. Standardizirano sporočilo vsebuje vsaj informacije, ki so potrebne za varno plovbo. Obvestila kapitanom se zagotovijo vsaj v dostopni elektronski obliki. Obveznosti iz naslednjega odstavka se izpolnijo v skladu s specifikacijami, ki so opredeljene v Prilogah I in II. 4.  Pristojni organi držav članic ustanovijo središča RIS v skladu z regionalnimi potrebami. 5.  V namene samodejnega sistema prepoznavanja se uporablja Regionalni sporazum o storitvah radiotelefonije v celinski plovbi, sprejet v Baslu 6. aprila 2000, v okviru Pravilnika o radiokomunikacijah Mednarodne zveze za telekomunikacije (ITU). 6.  Države članice, če je to primerno v sodelovanju z Evropsko unijo, vzpodbujajo voditelje plovil, upravljavce ali zastopnike ladij, ki plujejo po njihovih vodnih poteh, vkrcevalce ali lastnike blaga, natovorjenega na teh ladjah in samih ladij, da v polni meri izkoristijo storitve, ki so jim na voljo s to direktivo. 7.  Komisija sprejme ustrezne ukrepe, da preveri povezljivost, zanesljivost in varnost RIS. Člen 5 Tehnične smernice in specifikacije 1.  Za podporo storitev, omenjenih v členu 3(a), in za zagotavljanje njihove interoperabilnost, ki jo zahteva člen 4(2), Komisija v skladu z odstavkom 2 določi tehnične smernice za načrtovanje, izvajanje in operativno uporabo storitev (smernice RIS) ter tehnične specifikacije zlasti na naslednjih področjih: a)   elektronski prikaz navigacijskih kart in informacijski sistem za celinsko plovbo (celinski ECDIS); b)   elektronsko javljanje ladij; c)   obvestila kapitanom; d)   sistemi za sledenje in določanje položaja ladij; e)   združljivost opreme, potrebne za uporabo RIS. Te smernice in specifikacije temeljijo na tehničnih načelih, navedenih v Prilogi II, in upoštevajo delo, ki so ga na tem področju opravile ustrezne mednarodne organizacije. 2.  Tehnične smernice in specifikacije iz odstavka 1 določi in, kjer je to primerno, spremeni, Komisija v skladu s postopkom iz člena 11(3). Opredelijo se v skladu po naslednjem časovnem razporedu:    a) smernice RIS najpozneje v [...](9);    b) tehnične specifikacije, ki zadevajo celinski ECDIS, elektronsko javljanje ladij in obvestila kapitanom, najpozneje v [...](10)*;    c) tehnične specifikacije, ki zadevajo sisteme za sledenje in določanje položaja ladij, najpozneje v [...](11)**. 3.  Smernice in specifikacije RIS se objavijo v Uradnem listu Evropske unije. Člen 6 Satelitsko določanje položaja Za storitve RIS, za katere je potrebno natančno pozicioniranje, se priporoča uporaba tehnologij za satelitsko pozicioniranje. Člen 7 Homologacija opreme RIS 1.  Kadar je to potrebno za varnost plovbe in kadar to zahtevajo ustrezne tehnične specifikacije, se terminalska oprema in omrežja RIS in programske aplikacije homologirajo s temi specifikacijami, preden se začnejo uporabljati na celinskih plovnih poteh. 2.  Države obvestijo Komisijo o nacionalnih organih, pristojnih za homologizacijo; Komisija te informacije posreduje drugim državam članicam. 3.  Vse države članice priznajo homologacije, ki jih izdajo odobreni organi drugih držav članic. Člen 8 Pristojni organi Države članice določijo pristojne organe za RIS aplikacije in za mednarodno izmenjavo podatkov. Imena teh organov se posredujejo Komisiji. Člen 9 Pravila o zasebnosti, zaščiti in ponovni uporabi podatkov 1.  Države članice zagotovijo, da je obdelava osebnih podatkov, potrebnih za delovanje RIS, izvedena v skladu z evropskimi pravili za zaščito svoboščin in temeljnih pravic posameznikov, vključno z Direktivo 95/46/ES in Direktivo 2002/58/ES. 2.  Države članice izvajajo in vzdržujejo varnostne ukrepe za zaščito sporočil RIS in njihovih zapisov pred nezaželenimi dogodki in zlorabami, vključno z nedovoljenim dostopom do njih, spreminjanjem ali izgubo. 3.  Uporablja se Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij v javnem sektorju(12). Člen 10 Postopek spreminjanja Ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih pri uporabi te direktive, se Prilogi I in II lahko spremenita in prilagodita tehničnemu napredku v skladu s postopkom iz člena 11(3). Člen 11 Odbor RIS 1.  Komisiji pomaga odbor, ki je bil ustanovljen s členom 7 Direktive 91/672/EGS(13). 2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. 3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. 4.  Obdobje, določeno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, znaša tri mesece. 5.  Komisija se redno posvetuje s predstavniki sektorja. Člen 12 Prenos 1.  Države članice, v katerih potekajo celinske plovne poti iz področja uporabe člena 2, sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, v […](14). Komisiji nemudoma sporočijo besedila teh predpisov. Ko države članice sprejmejo te predpise, se morajo ti sklicevati na to direktivo ali morajo biti s takšnimi sklici opremljeni ob uradi objavi. Države članice določijo način sklicevanja. 2.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za izpolnitev zahtev, določenih v členu 4, najpozneje v 30 mesecih od začetka veljavnosti ustreznih tehničnih smernic in specifikacij iz člena 5. Tehnične smernice in specifikacije začnejo veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. 3.  Na zahtevo države članice lahko Komisija, v skladu s postopkom iz člena 11(2), podaljša obdobje, predvideno v odstavku 2, za izvajanje ene ali več zahtev iz člena 4 glede celinskih plovnih poti, ki sodi v področje uporabe člena 2, vendar z nizko gostoto prometa, ali glede celinskih plovnih poti, za katere bi bil strošek za tako izvajanje nesorazmeren s koristmi. To obdobje lahko Komisija podaljša z enostavno odločitvijo; podaljšanje se lahko obnovi. Obrazložitev, ki jo mora država članica dati skupaj z zahtevo, se nanaša na gostoto prometa in ekonomske pogoje na zadevni celinski plovni poti. Do odločitve Komisije lahko država članica, ki je zahtevala podaljšanje, nadaljuje z aktivnostmi, kakor da je podaljšanje odobreno. 4.  Države članice Komisiji posredujejo besedilo glavnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva. 5.  Države članice si po potrebi medsebojno pomagajo pri izvajanju te direktive. 6.  Komisija nadzoruje vzpostavitev RIS v Skupnosti in v roku [...](15) poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. Člen 13 Začetek veljavnosti Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Člen 14 Naslovniki Ta direktiva je naslovljena na države članice, ki imajo celinske plovne poti, ki sodijo v področje uporabe člena 2. V , Za Evropski parlament Za Svet Predsednik Predsednik Priloga I Minimalne podatkovne zahteve Kot določa člen 4(3)(a), se bodo pridobivali zlasti naslednji podatki:    – os plovne poti s prikazom kilometrov,    – omejitve za plovila ali konvoje v zvezi z dolžino, širino, ugrezom in največjo višino ladje nad vodno črto,    – čas obratovanja omejevalnih struktur, zlasti zapornic in mostov,    – lokacije pristanišč in dokov za pretovarjanje,    1. referenčni podatki za merilnike vodostaja, ki so pomembni za plovbo. Priloga II Načela za smernice in tehnične specifikacije RIS Smernice RIS Smernice RIS iz člena 5 upoštevajo naslednja načela:    a) navedba tehničnih zahtev za načrtovanje, izvajanje in operativno uporabo storitev in z njimi povezanih sistemov;    b) zgradba in organiziranost RIS; ter    2. priporočila plovilom za udeležbo v RIS, priporočila za posamezne storitve in postopno razvijanje RIS. Celinski ECDIS Tehnične specifikacije za elektronski prikaz navigacijskih kart in informacijski sistem (celinski ECDIS), ki bodo določene v skladu s členom 5, bodo upoštevale naslednja načela:    a) združljivost s pomorskim ECDIS, da bi se olajšal promet rečnih plovil v mešanih prometnih območjih estuarijev in rečno-morskega prometa;    b) opredelitev minimalnih zahtev za opremo celinskega ECDIS in minimalnih vsebin elektronskih navigacijskih kart z namenom povečanja varnosti plovbe, in zlasti:    – visoka raven zanesljivosti in razpoložljivosti uporabljene opreme celinskega ECDIS,    – odpornost opreme celinskega ECDIS za kljubovanje okoljskim pogojem, ki običajno prevladujejo na krovih plovil, ne da bi se s tem zmanjšala kakovost ali zanesljivost,    – vključitev vseh vrst geografskih objektov (npr. mej plovnih poti, obalnih konstrukcij, signalnih boj), potrebnih za varno plovbo, v elektronske navigacijske karte,    – spremljanje elektronskih navigacijskih kart s prekrivajočo radarsko sliko, kadar se uporablja za poveljevanje plovilu,    – vključitev informacij o globini plovne poti v elektronske navigacijske karte in prikaz do vnaprej določene ali dejanske globine,    – vključitev dodatnih informacij (npr. s strani strank, ki niso pristojni organi) v elektronske navigacijske karte in njihov prikaz v celinskem ECDIS, ne da bi to vplivalo na informacije, ki so potrebne za varno plovbo;
	c)	razpoložljivost elektronskih navigacijskih kart za uporabnike RIS;
	3.	razpoložljivost podatkov za elektronske navigacijske karte za vse proizvajalce programskih aplikacij, kadar je to primerno in so stroški sprejemljivi.

Elektronsko javljanje ladij

Obveščanje kapitanov

Sledenje in določanje položaja plovil

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL C […], […], str. […]. (3) UL C […], […], str. […]. (4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 23.2.2005. (5) UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1). (6) UL L 201, 31.7.2002, str. 37. (7) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. (8) UL L 185, 6.7.2001, str. 1. (9) * Devetih mesecih po začetku veljavnosti te direktive. (10) ** Dvanajstih mesecih po začetku veljavnosti te direktive. (11) *** Petnajstih mesecih po začetku veljavnosti te direktive. (12) UL L 345, 31.12.2003, str. 90. (13) Direktiva Sveta 91/672/EGS z dne 16. decembra 1991 o vzajemnem priznavanju nacionalnih spričeval o usposobljenosti za voditelja čolna za prevoz blaga in potnikov po celinskih plovnih poteh (UL L 373, 31.12.1991, str. 29). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003. (14) * 24 mesecih po začetku veljavnosti te direktive. (15) * Treh let po začetku veljavnosti te direktive.

Priznavanje potrdil pomorščakov ***I	422k  183k
Resolucija Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o priznavanju potrdil pomorščakov, izdanih s strani držav članic in spremembi Direktive 2001/25/ES (KOM(2004)0311 – C6-0033/2004 – 2004/0098(COD)) P6_TA(2005)0043 A6-0057/2004 (Postopek soodločanja: prva obravnava) Evropski parlament, –   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2004)0311)(1), –   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 80(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija predložila predlog Parlamentu (C6-0033/2004), –   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, –   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0057/2004), 1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; 2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; 3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 23. februarja 2005 z namenom sprejetja Direktive 2005/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o priznavanju spričeval pomorščakov, ki jih izdajo države članice, in spremembi Direktive 2001/25/ES P6_TC1-COD(2004)0098 EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 80(2) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije, ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2), ob upoštevanju mnenja Odbora regij(3), v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe(4) ob upoštevanju naslednjega: (1)  Svet je v svojih zaključkih z dne 5. junija 2003 o izboljšanju podobe ladijskega prometa Skupnosti in spodbujanju mladih k pomorskemu poklicu opozoril na potrebo po spodbujanju poklicne mobilnosti pomorščakov znotraj Evropske unije, zlasti kar zadeva postopke priznavanja spričeval o usposobljenosti pomorščakov ob zagotavljanju popolnega ravnanja v skladu z zahtevami Konvencije Mednarodne pomorske organizacije o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov iz leta 1978, kakor je bila večkrat spremenjena (Konvencija STCW). (2)  Pomorski promet je področje s posebnim mednarodnim značajem, ki se intenzivno in hitro razvija. Skladno s tem in spričo vse večjega pomanjkanja pomorščakov znotraj Skupnosti je ravnotežje med ponudbo osebja in povpraševanjem po njem lažje ohraniti na ravni Skupnosti kot na nacionalni ravni. Zato je bistvenega pomena, da se skupna transportna politika na področju pomorskega prometa razširiti, da bi tako pospešili gibanje pomorščakov znotraj Skupnosti. (3)  Glede kvalifikacij pomorščakov je Skupnost določila minimalne zahteve za izobraževanje in usposabljanje pomorščakov ter izdajanje spričeval le-tem, kot to določa Direktiva 2001/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov(5). Omenjena Direktiva v pravo Skupnosti vključuje standarde za mednarodno usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje, določene s Konvencijo STCW. (4)  Direktiva 2001/25/ES določa, da morajo pomorščaki imeti spričevalo o usposobljenosti, ki ga izda in potrdi pristojni organ države članice v skladu z omenjeno direktivo in ki zakonitemu imetniku spričevala omogoča delo na ladji in opravljanje funkcije, ki zajema stopnjo odgovornosti, določeno v spričevalu. (5)  V skladu s členoma 18(1) in (2) Direktive 2001/25/ES se za vzajemno priznavanje spričeval pomorščakov med državami članicami, ki so ali niso državljani držav članic, uporabljajo določbe Direktiv 89/48/EGS(6) in 92/51/EGS(7) o prvem oziroma drugem splošnem sistemu priznavanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Omenjeni direktivi ne predvidevata samodejnega priznavanja formalnih kvalifikacij pomorščakov, saj se za le-te lahko uporabijo kompenzacijski ukrepi. (6)  Vsaka država članica naj prizna vsako spričevalo ali katero koli drugo dokazilo o formalnih kvalifikacijah, izdano v drugi državi članici v skladu z Direktivo 2001/25/ES. Vsaka država članica naj zato pomorščaku, ki je spričevalo o usposobljenosti pridobil v drugi državi članici, ki izpolnjuje zahteve Direktive, dovoli, da začne in opravlja pomorski poklic, za katerega je kvalificiran, brez kakršnih koli predpogojev, ki niso določeni za njene lastne državljane. (7)  Ker je ta direktiva namenjena lajšanju vzajemnega priznavanja spričeval, ne določa pogojev, ki zadevajo dostop do zaposlitve. (8)  Konvencija STCW določa jezikovne zahteve za pomorščake. Te zahteve bi morale biti vnesene v pravo Skupnosti, da bi se zagotovila učinkovita komunikacija na ladjah in olajšal prosti pretok pomorščakov v Skupnosti. (9)  Širjenje ponarejenih spričeval o usposobljenosti pomorščakov predstavlja dandanašnje dni resno nevarnost za varnost na morju in zaščito morskega okolja. V večini primerov imetniki ponarejenih spričeval o usposobljenosti ne izpolnjujejo minimalnih zahtev iz Konvencije STCW. Pomorščaki so zlahka lahko vključeni v pomorske nesreče. (10)  Države članice naj zato sprejmejo in izvajajo posebne ukrepe za preprečevanje in kaznovanje goljufivega ravnanja, povezanega s spričevali o usposobljenosti ter, naj si v okviru Mednarodne pomorske organizacije prizadevajo za dosego strogih in izvedljivih sporazumov o boju proti takšnim ravnanjem na svetovni ravni. Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij je primerno mesto za izmenjavo podatkov, izkušenj in najboljših praks v zvezi s tem. (11)  Z Uredbo (ES) št. 1406/2002(8) je bila ustanovljena Evropska agencija za pomorsko varnost (agencija) za namene zagotavljanja visoke, enotne in učinkovite ravni pomorske varnosti in preprečevanja onesnaževanja z ladij. Ena od nalog agencije je pomagati Komisiji pri izvajanju kakršnihkoli nalog, ki so ji podeljene na podlagi zakonodaje Skupnosti, ki se nanaša na usposabljanje, podeljevanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov. (12)  Agencija naj bi zato pomagala Komisiji pri preverjanju ali države članice izpolnjujejo zahteve te direktive in Direktive 2001/25/ES. (13)  Vzajemno priznavanje spričeval pomorščakov med državami članicami, naj bodo to državljani ali ne, naj ne bi bilo več predmet področja uporabe Direktiv 89/48/EGS in 92/51/EGS, ampak naj bi bilo urejeno z določbami te direktive. (14)  Svet bi moral v skladu z odstavkom 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljšem sprejemanju zakonov(9) spodbujati države članice, naj zase in za interes Skupnosti sestavijo lastne tabele, ki bodo čim bolje prikazale ujemanje med to direktivo in njihovimi ukrepi za prenos direktive ter te tabele tudi objavijo. (15)  Direktivo 2001/25/ES naj bi zato ustrezno spremeniti – SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO: Člen 1 Področje uporabe Ta direktiva se uporablja za pomorščake, ki so:    a) državljani držav članic;    b) nedržavljani s spričevalom, ki ga je izdala država članica. Člen 2 Opredelitve pojmov V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:    a) "pomorščak" pomeni osebo, ki je usposobljena in ima spričevalo države članice vsaj v skladu z zahtevami iz Priloge I k Direktivi 2001/25/ES;    b) "spričevalo" pomeni veljaven dokument v smislu člena 4 Direktive 2001/25/ES;    c) "ustrezno spričevalo" pomeni spričevalo, kot je opredeljeno v točki 27 člena 1 Direktive 2001/25/ES;    d) "overitev" pomeni veljaven dokument, ki ga je izdal pristojni organ države članice v skladu s členom 5(2) in (6) Direktive 2001/25/ES;    e) "priznavanje" pomeni priznanje veljavnosti spričevala ali ustreznega spričevala, ki ga je izdala druga država članica, s strani pristojnega organa države članice gostiteljice; f)   "država članica gostiteljica" pomeni katero koli državo članico, v kateri pomorščak uveljavlja priznanje svojega ali svojih ustreznih spričeval oziroma drugega spričevala ali spričeval;    g) "Konvencija STCW" pomeni Mednarodno konvencijo o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov iz leta 1978, kakor je bila večkrat spremenjena;    h) "Kodeks STCW" pomeni Kodeks o usposabljanju, izdajanju spričeval in ladijskem stražarjenju pomorščakov, kakor je bil sprejet z Resolucijo 2 Konference podpisnic STCW iz leta 1995, kakor je bil večkrat spremenjen;    (i) "Agencija" pomeni Evropsko agencijo za pomorsko varnost, ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 1406/2002. Člen 3 Priznavanje spričeval 1.  Vsaka država članica prizna ustrezna spričevala ali druga spričevala, ki jih je izdala druga država članica v skladu z zahtevami iz Direktive 2001/25/ES. 2.  Priznanje ustreznih spričeval se omeji na dela, naloge in raven usposobljenosti, ki so določene v spričevalu in jih spremlja kakršnakoli overitev, ki potrjuje to priznanje. 3.  Države članice zagotovijo pravico do pritožbe zoper vsako zavrnitev overovitve veljavnega spričevala, ali zoper odsotnost odgovora, v skladu z nacionalno zakonodajo in postopki. 4.  Ne glede na odstavek 3 lahko pristojni organi države članice gostiteljice uvedejo dodatne omejitve del, nalog in ravni usposobljenosti v zvezi z obalno plovbo, kakor določa člen 7 Direktive 2001/25/ES, ali nadomestnih spričeval, izdanih na podlagi Pravila VII/1 Priloge I k Direktivi 2001/25/ES. 5.  Država članica gostiteljica zagotovi, da imajo pomorščaki, ki predložijo v priznanje spričevala za naloge in ravni vodenja, ustrezno znanje o pomorski zakonodaji te države članice v zvezi z nalogami, ki jih smejo opravljati. Člen 4 Spremembe Direktive 2001/25/ES Direktiva 2001/25/ES se spremeni: 1.  Člen 4 se nadomesti z naslednjim: " Člen 4 Spričevalo Spričevalo je katerikoli veljavni dokument, ne glede na njegovo poimenovanje, izdan s strani ali po pooblastilu pristojnega organa države članice v skladu s členom 5 in zahtevami, določenimi v Prilogi I. " 2.  Vstavi se naslednji člen 7a: " Člen 7a Preprečevanje goljufij in drugih nezakonitih ravnanj 1.  Države članice sprejmejo in izvršijo ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij in drugih nezakonitih ravnanj, ki se nanašajo na postopek izdajanja spričeval ali spričevala, izdana in potrjena s strani pristojnih organov, ter predpišejo kazni, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. 2.  Države članice imenujejo nacionalne organe, pristojne za odkrivanje in boj proti goljufivim ravnanjem ter izmenjavo podatkov v zvezi z izdajanjem spričeval pomorščakov s pristojnimi organi drugih držav. Države članice o tem nemudoma obvestijo druge države članice in Komisijo. Države članice o tem nemudoma obvestijo tudi vse tretje države, do katerih so prevzele obveznosti v skladu z odstavkom 1.2 Pravila I/10 Konvencije STCW. 3.  Na zahtevo države članice gostiteljice pristojni organi druge države članice zagotovijo pisno potrdilo ali zavrnitev verodostojnosti spričeval pomorščakov, ustreznih overitev ali katerihkoli drugih dokumentarnih dokazil o usposabljanju, izdanih v tej drugi državi članici. " 3.  Člen 18(1) in (2) se črta z učinkom od ...(10). 4.  Vstavi se naslednji člen 21a: " Člen 21a Redno spremljanje skladnosti Brez poseganja v pristojnosti Komisije iz člena 226 Pogodbe, Komisija skupaj z agencijo, redno in vsaj vsakih pet let preveri, ali države članice izpolnjujejo minimalne zahteve, določene s to direktivo. " 5.  Vstavi se naslednji člen 21b: " Člen 21b Poročilo o skladnosti Najpozneje [...](11) mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o oceni, ki ga pripravi na podlagi podatkov, pridobljenih v skladu s členom 21a. V tem poročilu bo Komisija analizirala ravnanje držav članic v skladu s to direktivo in predlagala dodatne ukrepe, kjer je potrebno. " 6.  V Poglavju I Priloge I se vstavi naslednji odstavek 1a: 1a. Države članice zagotovijo, da so pomorščaki primerno jezikovno usposobljeni, kot je določeno v oddelkih A-II/1, A-III/1, A-IV/2 in A-II/4 Kodeksa STCW, da bi jim omogočile izvajanje njihovih specifičnih dolžnosti na plovilu, ki pluje pod zastavo države članice gostiteljice. Člen 5 Prenos 1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do […](12)*. Komisiji nemudoma posredujejo besedila teh predpisov. Države članice se v svojih predpisih sklicujejo na to direktivo, ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice. 2.  Države članice predložijo Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva. Člen 6 Začetek veljavnosti Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Člen 7 Naslovniki Ta direktiva je naslovljena na države članice. V , Za Evropski parlament Za Svet Predsednik Predsednik (1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL C […], […], str. […]. (3) UL C […], […], str. […]. (4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 23. februarja 2005. (5) UL L 136, 18.5.2001, str. 17. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/103/ES (UL L 326, 13.12.2003, str. 28). (6) Direktiva Sveta 89/48/EGS z dne 21. decembra 1988 o splošnem sistemu priznavanja visokošolskih diplom, pridobljenih s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, ki traja najmanj tri leta (UL L 19, 24.1.1989, str. 16). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2001/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 206, 31.7.2001, str. 1). (7) Direktiva Sveta 92/51/EGS z dne 18. junija 1992 o drugem splošnem sistemu priznavanja strokovne izobrazbe in usposabljanja, ki dopolnjuje Direktivo 89/48/EGS (UL L 209, 24.7.1992, str. 25). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2004/108/ES (UL L 32, 5.2.2004, str. 15). (8) Uredba (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost (UL L 208, 5.8.2002, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 724/2004 (UL L 129, 29.4.2004, str. 1). (9) UL C 321, 31.12.2003, str. 1. (10) * 24 mesecev od dneva začetka veljavnosti te direktive. (11) * Pet let od dneva začetka veljavnosti te direktive. (12) ** 24 mesecev od dneva začetka veljavnosti te direktive.

Agencija za nadzor ribištva *

395k  63k

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o ustanovitvi Agencije Skupnosti za nadzor ribištva in o spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (KOM(2004)0289 – C6-0021/2004 – 2004/0108(CNS)) P6_TA(2005)0044 A6-0022/2005 (Postopek posvetovanja) Evropski parlament, –   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2004)0289)(1), –   ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0021/2004), –   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, –   ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo in mnenja Odbora za proračun (A6-0022/2005), 1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; 2.   poziva Komisijo, da ustrezno spremeni svoj predlog, na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES; 3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; 4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; 5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Spremembe Parlamenta Sprememba 1 UVODNA IZJAVA 2 (2)  Za izpolnitev teh obveznosti je nujno, da države članice usklajujejo svoje nadzorne in inšpekcijske dejavnosti v vodah Skupnosti in v mednarodnih vodah glede dejavnosti ribiških plovil Skupnosti, ob upoštevanju predvsem obveznosti Skupnosti v okviru regionalnih ribiških organizacij in sporazumov s tretjimi državami. (2)  Za izpolnitev teh obveznosti je nujno, da države članice usklajujejo svoje nadzorne in inšpekcijske dejavnosti v vodah Skupnosti in v mednarodnih vodah in vodah tretjih držav, s katerimi je Skupnost sklenila sporazum o ribolovu, ki vključuje sporazum o izvrševanju, glede dejavnosti ribiških plovil Skupnosti, ob upoštevanju predvsem obveznosti Skupnosti v okviru regionalnih ribiških organizacij in sporazumov s tretjimi državami. Sprememba 2 UVODNA IZJAVA 3 (3)  Takšno sodelovanje z operativnim usklajevanjem nadzornih in inšpekcijskih dejavnosti prispeva k trajnostnem izkoriščanju živih vodnih virov ter zagotavljanju enakih pogojev za ribiško industrijo, ki sodeluje pri tem izkoriščanju, in na ta način k zmanjšanju izkrivljanja konkurence. (3)  Takšno sodelovanje z operativnim usklajevanjem nadzornih in inšpekcijskih dejavnosti prispeva k trajnostnem izkoriščanju živih vodnih virov ter zagotavljanju enakih pogojev za ribiško industrijo, ki sodeluje pri tem izkoriščanju, in na ta način kar najbolj zmanjšali izkrivljanje konkurence, še posebno tiste, ki izhaja iz nezakonitih, neprijavljenih in nereguliranih ribiških dejavnosti. Takšno sodelovanje mora državam članicam zagotoviti možnosti, da izpolnijo svoje obveznosti z najmanjšimi stroški. Sprememba 3 UVODNA IZJAVA 16 (16)  Komisija in države članice so zastopane v Upravnem odboru, ki je zadolžen za pravilno in učinkovito delovanje Agencije. (16)  Komisija, države članice in ribiška industrija so zastopane v Upravnem odboru, ki je zadolžen za pravilno in učinkovito delovanje Agencije. Sprememba 4 UVODNA IZJAVA 18 (18)  Način glasovanja v Upravnem odboru upošteva interese držav članic in Komisije za učinkovito delovanje Agencije. V Upravni odbor se vključi omejeno število predstavnikov ribiške industrije brez glasovalne pravice. (18)  Način glasovanja v Upravnem odboru upošteva interese držav članic, Komisije in ribiške industrije za učinkovito delovanje Agencije. Sprememba 5 ČLEN 1, ODSTAVEK 1a (novo) Agencija državam članicam in Komisiji nudi tehnično in znanstveno pomoč, ki jo le-te potrebujejo za pravilno uporabo predpisov skupne ribiške politike, vključno z zdravstvenimi vidiki in varnostjo pri delu. Sprememba 6 ČLEN 2, UVODNI DEL Operativno usklajevanje Agencije zajema inšpekcijske preglede in nadzor ribiških dejavnosti vse do točke prve prodaje ribiških proizvodov, ki se izvajajo Operativno usklajevanje Agencije zajema inšpekcijske preglede in nadzor ribiških dejavnosti – vključno z uvozom, prevozom in prodajo ribiških proizvodov, vse do točke prve prodaje vseh takih proizvodov – ki se izvajajo Sprememba 7 ČLEN 2, TOČKA (c) (c) zunaj voda Skupnosti s strani ribiških plovil Skupnosti. (c) zunaj voda Skupnosti s strani ribiških plovil Skupnosti, vključno z vodami tretjih držav, s katerimi je Skupnost sklenila sporazum o ribolovu, ki vključuje sporazum o izvrševanju; Sprememba 8 ČLEN 2, TOČKA (ca) (novo) (ca) plovila, registrirana v tretjih državah, katerih ribiške dejavnosti so nezakonite, neprijavljene in neregulirane; Sprememba 9 ČLEN 2, TOČKA (cb) (novo) (cb) na ozemlju tretjih držav, ko obstajajo protokoli o dvostranskem sodelovanju med inšpekcijskimi službami ali v okviru regionalnih ribiških organizacij. Sprememba 10 ČLEN 4, TOČKA (ba) (novo) (ba) za usklajevanje operacij za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu v skladu s pravili Skupnosti; Sprememba 11 ČLEN 4, TOČKA (da) (novo) (da) nuditi pomoč državam članicam in Komisiji pri usklajevanju izvajanja skupne ribiške politike po celotni Evropski uniji; Sprememba 12 ČLEN 4, TOČKA (db) (novo) (db) usklajevati dejavnosti nacionalnih oblasti pri zbiranju osnovnih podatkov, ki jih zahteva Agencija; Sprememba 13 ČLEN 4, TOČKA (dc) (novo) (dc) sodelovati z državami članicami in Komisijo pri izvajanju raziskav in razvoju tehničnih rešitev za nadzor in inšpekcijo; Sprememba 14 ČLEN 4, TOČKA (dd) (novo) (dd) dajati informacije o uporabnosti in stroškovni učinkovitosti predpisov skupne ribiške politike v zvezi z nadzorom in inšpekcijo. Sprememba 15 ČLEN 7 Agencija lahko državam članicam na njihovo zahtevo nudi pogodbene storitve povezane z nadzorom in inšpekcijskimi pregledi v povezavi z njihovimi obveznostmi glede ribištva v vodah Skupnosti in/ali mednarodnih vodah, vključno z zakupom, upravljanjem in zaposlovanjem osebja na nadzornih in inšpekcijskih platformah ter zagotavljanje opazovalcev za skupne dejavnosti zadevnih držav članic. Agencija lahko državam članicam in Komisiji na njihovo zahtevo nudi pogodbene storitve povezane z nadzorom in inšpekcijskimi pregledi v povezavi z obveznostmi držav članic glede ribištva v vodah Skupnosti in/ali mednarodnih vodah, vključno z zakupom, upravljanjem in zaposlovanjem osebja na nadzornih in inšpekcijskih platformah ter zagotavljanje opazovalcev za skupne dejavnosti zadevnih držav članic. Sprememba 16 ČLEN 8, TOČKA (a) (a) izdela in razvije osnovni učni načrt za usposabljanje inštruktorjev za ribiške inšpektorje držav članic in lahko tem inšpektorjem nudi dodatne tečaje usposabljanja in seminarje; (a) ustanovi učni center in izdela ter razvije osnovni učni načrt za usposabljanje inštruktorjev za ribiške inšpektorje držav članic in lahko tem inšpektorjem nudi seminarje; Sprememba 18 ČLEN 14 Agencija izvede letno oceno učinkovitosti vsakega načrta skupne uporabe ter analizo na podlagi razpoložljivih podatkov o obstoju tveganja, da ribiške dejavnosti niso skladne z veljavnimi ukrepi ohranjanja in nadzora. Te ocene se nemudoma posredujejo Komisiji. Agencija izvede letno oceno učinkovitosti vsakega načrta skupne uporabe ter analizo na podlagi razpoložljivih podatkov o obstoju tveganja, da ribiške dejavnosti niso skladne z veljavnimi ukrepi ohranjanja in nadzora. Te ocene se nemudoma posredujejo Evropskemu parlamentu, Komisiji, državam članicam in Svetovalnemu odboru za ribištvo in ribogojstvo (ACFA). Sprememba 19 ČLEN 17, ODSTAVEK 1 1.  Komisija, Agencija in pristojni organi držav članic izmenjujejo njim dostopne ustrezne podatke glede nadzornih in inšpekcijskih dejavnosti znotraj voda Skupnosti in mednarodnih voda. 1.  Komisija, Agencija in pristojni organi držav članic ter tistih tretjih držav, s katerimi je Skupnost sklenila sporazum o ribolovu, ki vključuje sporazum o izvrševanju, si izmenjujejo njim dostopne ustrezne podatke glede nadzornih in inšpekcijskih dejavnosti znotraj voda Skupnosti in mednarodnih voda. Sprememba 20 ČLEN 19, ODSTAVEK 4 4.  Agencija ima sedež v [……….] v Španiji. 4.  Agencija ima sedež v Vigu v Španiji. Sprememba 21 ČLEN 19, ODSTAVEK 4a (novo) 4a. Država članica gostiteljica lahko prispeva svoj delež pri vzpostavitvi Agencije predvsem v obliki nepremičnin, stavbnih zemljišč in infrastrukture. Sprememba 22 ČLEN 24, ODSTAVEK 2, TOČKA (c), PODODSTAVEK 1 (c) do 31. oktobra vsako leto ob upoštevanju mnenja Komisije in držav članic sprejme delovni program Agencije za prihodnje leto in ga posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in državam članicam; (c) do 31. oktobra vsako leto ob upoštevanju mnenja Komisije in držav članic sprejme delovni program Agencije za prihodnje leto in ga posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, državam članicam in ACFA; Sprememba 23 ČLEN 25, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1 1.  Upravni odbor sestavlja en predstavnik vsake države članice, katere plovila so udeležena v ribolovnih dejavnostih, povezanih z morskimi živimi viri, in štirje predstavniki Komisije, pa tudi štirje predstavniki ribiške industrije brez glasovalne pravice, ki jih predlaga Komisija. 1.  Upravni odbor sestavlja en predstavnik vsake države članice, katere plovila so udeležena v ribolovnih dejavnostih, povezanih z morskimi živimi viri, in štirje predstavniki Komisije, pa tudi štirje predstavniki ribiške industrije, ki jih predlaga ACFA. Sprememba 24 ČLEN 25, ODSTAVEK 2 2.  Vsaka država članica in Komisija imenujejo svoje člane Upravnega odbora ter namestnika, ki zastopa člana v primeru njegove odsotnosti. 2.  Vsaka država članica, Komisija in ACFA imenujejo svoje člane Upravnega odbora ter namestnika, ki zastopa člana v primeru njegove odsotnosti. Sprememba 25 ČLEN 27, ODSTAVEK 3 3.  Upravni odbor ima enkrat letno redno zasedanje. Poleg tega zaseda na pobudo predsednika ali ene tretjine držav članic, ki so zastopane v Upravnem odboru. 3.  Upravni odbor ima enkrat letno redno zasedanje. Poleg tega zaseda na pobudo predsednika, ene tretjine držav članic, ki so zastopane v Upravnem odboru, ali večine predstavnikov industrije. Sprememba 26 ČLEN 27, ODSTAVEK 4 4.  Če gre za zaupno zadevo ali konflikt interesov, lahko Upravni odbor odloči, da se določene točke dnevnega reda obravnavajo brez prisotnosti članov, ki jih je Komisija predlagala kot predstavnike ribiške industrije. Podrobna pravila za izvajanje te določbe se lahko določijo v poslovniku. črtano Sprememba 27 ČLEN 28, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 1 2.  Vsak član, ki ga imenuje država članica, ima en glas. Člani, ki jih imenuje Komisija, imajo skupaj deset glasov. Izvršni direktor Agencije nima glasu. 2.  Vsak član ima en glas, razen članov, ki predstavljajo Komisijo, ki imajo skupaj deset glasov. Izvršni direktor Agencije nima glasu. Sprememba 28 ČLEN 29, ODSTAVEK 1 1.  Člani Upravnega odbora, ki jih Komisija imenuje za predstavnike ribiške industrije, podajo izjavo o zavezanosti in izjavo o interesih, kjer navedejo odsotnost vsakršnih interesov, ki bi lahko ogrozili njihovo neodvisnost ali kakršnekoli neposredne ali posredne interese, ki bi lahko škodovali njihovi neodvisnosti. Te izjave se podajo pisno vsako leto. 1.  Člani Upravnega odbora podajo izjavo o zavezanosti in izjavo o interesih, kjer navedejo odsotnost vsakršnih interesov, ki bi lahko ogrozili njihovo neodvisnost ali kakršnekoli neposredne ali posredne interese, ki bi lahko škodovali njihovi neodvisnosti. Te izjave se podajo pisno vsako leto. Sprememba 29 ČLEN 29, ODSTAVEK 2 2.  Člani Upravnega odbora, ki jih predlaga Komisija kot predstavnike ribiške industrije, na vsakem zasedanju razglasijo kakršne koli interese, ki bi lahko škodovali njihovi neodvisnosti v povezavi s točkami dnevnega reda. 2.  Člani Upravnega odbora na vsakem zasedanju navedejo kakršne koli interese, ki bi lahko škodovali njihovi neodvisnosti v povezavi s točkami dnevnega reda, in nimajo pravice glasovanja pri kateri od teh točk. Sprememba 30 ČLEN 30, ODSTAVEK 3, TOČKA (ga) (novo) (ga) vsako leto poroča Evropskemu parlamentu o dejavnostih in o delovanju Agencije. Sprememba 31 ČLEN 31, ODSTAVEK 1 1.  Izvršnega direktorja imenuje Upravni odbor na podlagi sposobnosti in dokumentiranih izkušenj na področju ribiške politike iz seznama treh kandidatov, ki jih predlaga Komisija po postopku izbora, po objavi razpisa za prosto mesto v Uradnem listu Evropske unije in drugje. 1.  Izvršnega direktorja imenuje Upravni odbor na podlagi sposobnosti in dokumentiranih izkušenj na področju skupne ribiške politike ter ribiškega nadzora in inšpekcije iz seznama treh kandidatov, ki jih predlaga Komisija po postopku izbora, po objavi razpisa za prosto mesto v Uradnem listu Evropske unije in drugje. Sprememba 32 ČLEN 31, ODSTAVEK 3 3.  Na predlog Komisije lahko Upravni odbor razreši izvršnega direktorja. 3.  Na predlog enega od svojih članov lahko Upravni odbor razreši izvršnega direktorja. Sklep se sprejme z dvotretjinsko večino članov. Sprememba 33 ČLEN 39, ODSTAVEK 1 1.  V [petih] letih od datuma, ko Agencija prevzame svoje obveznosti, in vsakih nadaljnjih pet let, Upravni odbor naroči neodvisno zunanje vrednotenje izvajanja te uredbe. Komisija da Agenciji na razpolago vse podatke, ki jih Agencija šteje za pomembne za vrednotenje. 1.  V [treh] letih od datuma, ko Agencija prevzame svoje obveznosti, in vsakih nadaljnjih pet let, Upravni odbor naroči neodvisno zunanje vrednotenje izvajanja te uredbe. Komisija da Agenciji na razpolago vse podatke, ki jih Agencija šteje za pomembne za vrednotenje. Sprememba 34 ČLEN 41 Člen 34c, odstavek 1, pododstavek 1 (Uredba (EGS) št. 2847/93) 1.  Komisija v skladu s postopkom, določenim v členu 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike, in v soglasju z zadevnimi državami članicami določi, katera ribolovna območja, ki vključujejo dve ali več držav članic, bodo predmet posebnih programov nadzora in inšpekcijskih pregledov ter pogoje, ki veljajo za te programe. 1.  Komisija ob pomoči Odbora za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljenega s členom 30(1) Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike, in v skladu s postopkom, določenim v členih 4 in7 Sklepa 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje izvedbenih pooblastil, podeljenih Komisiji* ter v soglasju z zadevnimi državami članicami določi, katera ribolovna območja, ki vključujejo dve ali več držav članic, bodo predmet posebnih programov nadzora in inšpekcijskih pregledov ter pogoje, ki veljajo za te programe. Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je 20 delovnih dni. * UL L 184, 17.7.1999, str. 23. (1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Akcijski načrt za okolje in zdravje za obdobje 2004-2010

225k  62k

Resolucija Evropskega parlamenta o evropskem akcijskem načrtu za okolje in zdravje za obdobje 2004-2010 (2004/2132(INI)) P6_TA(2005)0045 A6-0008/2005 Evropski parlament, –   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o evropskem akcijskem načrtu za okolje in zdravje za obdobje 2004-2010 (KOM(2004)0416), –   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 31. marca 2004 o evropski strategiji za okolje in zdravje(1), –   ob upoštevanju akcijskega načrta Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ob četrti vseevropski ministrski konferenci o okolju in zdravju, ki je potekala od 23. do 25. junija 2004 v Budimpešti, –   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika, –   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0008/2005), A.   ker so tveganja za zdravje, ki jih predstavljajo različni dejavniki onesnaženja okolja, ena glavnih skrbi evropskih državljanov in ker Evropska unija ne more več odlašati s sprejetjem resnične politike zdravstvene in okoljske varnosti, B.   ker lahko okolje in narava precej prispevata k javnemu zdravju v Evropski uniji, C.   ker je bil evropski akcijski načrt za okolje in zdravje, ki ga je predložila Komisija, oblikovan za izvajanje evropske Strategije za okolje in zdravje, znane tudi kot SCALE ("Science - Awareness - Legal - Evaluation"; pobuda, ki temelji na znanosti, je osredotočena na otroke, si prizadeva dvigniti ozaveščenost o povezavah med okoljem in zdravjem, uporablja pravne instrumente in vključuje stalno ocenjevanje) (KOM(2003)0338), D.   ker akcijski načrt oceni tveganja ranljivih skupin prebivalcev v zvezi z onesnaženjem okolja, še zlasti pa tveganja ranljivosti otrok, ne namenja dovolj pozornosti, kar je v nasprotju z odločitvami, sprejetimi v pobudi SCALE, E.   ker povzročijo v Evropski uniji skoraj eno od treh otroških bolezni, ki se pojavijo v času med rojstvom ter starostjo 19 let, okoljski dejavniki in ker od tega več kot 40 % bolezni prizadene otroke, mlajše od 5 let, F.   ker so otroci ranljivi zlasti pri zgodnjem ali nepretrganem izpostavljanju okolju, kar lahko povzroči kronične bolezni, ki včasih izbruhnejo šele čez več desetletij, G.   ker so tudi druge družbene skupine, vključno z družinami z nizkimi dohodki, starši samohranilci in manjšinskimi skupnostmi, izpostavljene nesorazmernim stopnjam zdravstvenega tveganja zaradi svojega socialnega in finančnega položaja in ker tudi te skupine potrebujejo posebno obravnavo, H.   ker otroci niso izpostavljeni različnim vplivom onesnaženja okolja na enak način po vsej Evropi in ker mora cilj vsakega ukrepa Evropske unije na tem področju predstavljati boj proti neenakostim na področju zdravja otrok, I.   ker se je v zadnjih 20 letih močno in zaskrbljujoče dvignilo število naslednjih bolezni:    - akutne infekcije dihal, kar je glavni vzrok smrtnosti otrok, mlajših od 5 let, in njihova dokazana povezava z onesnaženim zunanjim in notranjim zrakom,    - razvojno-nevrološke težave, ki so včasih trajne in ki jih sproži prezgodnja izpostavitev nevarnim snovem, kot so svinec, metil živega srebra, PCB, nekatere raztopine in pesticidi, J.   ker je Svet na svoji seji dne 1. in 2. junija 2004 sprejel zaključke v zvezi z otroško astmo, poleg tega pa je pozval Komisijo in države članice, da se skupaj soočijo z velikim izzivom, ki ga na področju javnega zdravja predstavlja otroška astma, K.   ker je prednostna naloga trenutnega akcijskega načrta v "prvem ciklu" od leta 2004 do 2010 krepitev usklajevanja in bolj splošen pristop do dejavnosti, različni izvajalci na področjih raziskav, zdravja in okolja in to s prednostno nalogo izboljšanja pridobivanja znanj v zvezi z vplivi, ki jih ima onesnaženje okolja na zdravje, L.   ker je tak pristop v bistvu nezadosten, če ne upošteva številnih objavljenih znanstvenih študij, s katerimi je bila dokazana povezava med izpostavitvijo okoljskim dejavnikom in štirimi prednostnimi boleznimi, ki jih vsebuje to sporočilo: otroška astma in alergije, težave z nevrološkim razvojem, rak in vpliv endokrinih motenj, M.   ker akcijski načrt sploh ne predvideva uporabo pravnih instrumentov, kar je v nasprotju s predvidenim v SCALE (črka "L" (legal instruments – pravni instrumenti)), N.   ker dva od treh temeljnih ciljev SCALE – zmanjšanje zdravstvenega bremena, ki jih povzročajo okoljski dejavniki ter ugotavljanje in preprečevanje novih zdravstvenih groženj, ki jih povzročajo okoljski dejavniki – nista vključena v akcijski načrt, O.   ker enega od treh glavnih stebrov prvega cikla SCALE – zmanjšati izpostavljenost – ni v akcijskem načrtu, P.   ker so tako Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 31. marca 2004 kot tudi 52 evropskih ministrov za zdravje in okolje v svojem akcijskem načrtu z dne 25. junija 2004 ponovno potrdili potrebo po uporabi previdnostnega načela, saj sta cena in morebitno tveganje, ki ga predstavlja pomanjkljivo ukrepanje za naše zdravje in okolje, preveč pomembni, Q.   ker je Sveta za "konkurenco" nedavno dal spodbudno znamenje, ko je z uporabo previdnostnega načela sprejel odločitev o prepovedi šestih kemičnih izdelkov iz družine fatalatov, ki so prisotni pri izdelavi plastičnih igrač za otroke, R.   ker ta politična volja očitno ni prisotna v akcijskem načrtu, ki v nobenem primeru ne predlaga uporabe previdnostnega načela, tudi če je vpliv vira onesnaževanja na zdravje zlahka ugotoviti, kar še zlasti velja za infekcijske bolezni in določene vrste raka, S.   ker je treba v akcijski načrt vnesti stalno ocenjevanje za "preverjanje učinkovitosti in stroškovne učinkovitosti dejavnosti glede zmanjševanja zdravstvenih težav v povezavi z okoljem", v skladu s predvidenim v SCALE (črka "E" (evaluation – ocenjevanje)), T.   ker predstavljajo določbe Aarhuške konvencije in Direktiva 2003/4/ES(2) o dostopu javnosti do podatkov o okolju idealen okvir za evropski sistem spremljanja okolja in zdravja; ker je zdaj potrebna konkretna akcija, U.   ker so dobrodošli vsi ukrepi, ki stremijo k usposabljanju in mobiliziranju strokovnjakov v medicinskem sektorju glede povezav med okoljem in zdravjem, saj predstavljajo neizogiben korak do osveščanja državljanov o tej novi problematiki, V.   ker Komisija v evropski akcijski načrt za okolje in zdravje 2004-2010 ni vključila nobenih konkretnih predlogov v zvezi s finančnimi sredstvi, ki so potrebna za izvajanje zadevnih ukrepov, 1.   napoveduje znatno zmanjšanje pristopa in prizadevanja med evropsko strategijo za okolje in zdravje Komisije in akcijskim načrtom, ki naj bi ga ta izvajala; meni, da je akcijski načrt v najboljšem primeru raziskovalni akcijski načrt, ki sam najverjetneje ne bo zmanjšal zdravstvenega bremena zaradi okoljskih dejavnikov; 2.   obžaluje, da so od trinajstih ukrepov, določenih v strategiji Komisije na področju okolja in zdravja za obdobje 2004-2010, samo štirje med njimi povezani z določenimi ukrepi in da noben od njih ne določa ciljev v številkah; 3.   ugotavlja odsotnost takojšnje uvedbe sistema biološkega nadzora na ravni Unije, ki bi bil usmerjen k nadzoru bioloških kazalcev, s katerim bi izmerili izpostavitev onesnaževalom, ki so prisotni v okolju, kar bi se povezalo z opazovanjem učinkov s strani strokovnjakov v okoljski medicini; 4.   meni, da bi biološko spremljanje prispevalo k politiki ocene tveganja in bi se moralo osredotočiti predvsem na nalezljive bolezni, kot so legionarska bolezen in raka, ki nastanejo zaradi nekaterih onesnaževalcev in pri katerih se lažje določi "vzrok in učinek": povezava med azbestom in rakom poprsnice, arzenom in ledvičnim rakom ter med nekaterimi pesticidi in levkemijo, rakom na bezgavkah in rakom na prostati; 5.   opozarja, da neobstoj znanstvene gotovosti in potreba po izvajanju dodatnih raziskav v zvezi z večvzročnimi boleznimi ne bi smela služiti za izgovor za oviranje izvajanja neizogibnih in nujnih ukrepov, s katerimi bi zmanjšali izpostavitev otrok in odraslih onesnaženemu okolju; 6.   meni, da je brez poseganja v obstoječo zakonodajo Skupnosti in ob upoštevanju mnenja ustreznega znanstvenega odbora nujno razmisliti o omejitvi trženja in/ali uporabe na evropskem trgu naslednjih nevarnih snovi, katerim so novorojenčki, otroci, nosečnice, starejše osebe, delavci in druge skupine prebivalstva z visoko stopnjo tveganja močno izpostavljeni, ko bodo dostopne varnejše alternative:    - šest izdelkov iz družine ftalatov (DEHP, DINP, DBP, DIDP, DNOP, BBP) v domačih proizvodih za notranjo uporabo in v medicinskih pripomočkih, razen tam, kjer bi takšna omejitev negativno vplivala na zdravljenje,    - klorirana topila, ki se uporabljajo v proizvodnji barv, premazov in polimerov,    - živo srebro, ki se uporablja v zobnih amalgamih ter v neelektričnih ali neelektronskih merilnih napravah in napravah za spremljanje,    - kadmij in njegove različne rabe,    - trije izdelki iz družine organofosfatnih pesticidov (klorpirifos, diazinon in malation) in endosulfan, organoklorovega pesticida, v vseh načinih rabe; 7.   poziva Komisijo, naj da prednost spodbujanju raziskav o uporabi in proizvodnji vsakodnevnih potrošniških kategorij izdelkov, kot je barva za lase itd., ki vsebujejo kemikalije, ki lahko povzročijo alergije in raka pri človeku; 8.   vztraja pri tem, da bi bila pod okriljem Komisije opravljena epidemiološka študija otrok po modelu nacionalne študije otrok (National children study) iz Združenih držav, da bi v obdobju od nosečnosti pa do odrasle dobe spremljali razmerje med patologijami, povezanimi z okoljem in izpostavljanju glavnim onesnaževalom; 9.   poudarja, da se je treba izogniti vsakršnemu povečanju poskusov na živalih v okviru akcijskega načrta in da je treba vso pozornost posvetiti razvoju in uporabi drugih testnih metod; 10.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo vse izvedene ocene tveganja posvetile zlasti tveganju za zarodke, dojenčke in otroke, kjer je možna izpostavljenost teh posebno občutljivih skupin; 11.   poudarja, da WHO opravlja koristno delo na področju okolja in zdravja, ter poudarja pomembnost mednarodnega sodelovanja pri zagotavljanju bolje raziskanega odnosa med okoljem in zdravjem ter uvajanja učinkovitih ukrepov; 12.   poudarja pomembnost izobraževanja in obveščanja ljudi o vprašanjih v zvezi z okoljem in zdravjem, zlasti o prednostih bogatega in raznolikega naravnega in grajenega okolja za fizično in duševno zdravje ter dobro počutje ljudi; poudarja, da zdravo okolje in zdrav način življenja nista le posledica posameznikovih izbir v zvezi z načinom življenja, kar še zlasti velja za prikrajšane skupine prebivalstva; meni, da je treba podpirati lokalne informacijske projekte, pri tem pa izkoristiti znanje o lokalnih težavah, ki ga imajo strokovnjaki v zdravstvenih zavodih in v bolnišnicah ter socialni delavci, da bi se z dviganjem ozaveščenosti ljudi o teh vprašanjih izognili pristopu od zgoraj navzdol; 13.   poudarja, da je treba podatke zbrati tako, da bo mogoče opraviti analize o tem, kako so različne družbene skupine izpostavljene raznim onesnaževalcem in kako ti vplivajo nanje; meni, da je boljše poznavanje na primer tega, kako so ženske in moški izpostavljeni raznim okoljskim onesnaževalcem in kako ti vplivajo nanje, v celoti odvisno od statističnih podatkov glede na spol; 14.   obžaluje, da v akcijskem načrtu ni omenjen vpliv onesnaženosti na duševno in nevrološko zdravje; 15.   poziva k temu, da akcijski načrt kot prednostno nalogo opredeli sprejemljive okoljske pogoje za področja, kjer otroci pogosto preživljajo veliko časa, kot so vrtci, igrišča in šole; 16.  Podpira vse ukrepe, ki so predlagani za olajšanje dostopa javnosti do informacij, in ponavlja svojo zahtevo po oblikovanju nacionalnih registrov, ki na velikih geografskih območjih povzemajo glavne emisije na eni strani in glavne bolezni na drugi strani; ocenjuje, da bi lahko Komisija pri tem uporabila sistem INSPIRE, novo evropsko geografsko zbirko podatkov; 17.   v tem kontekstu poudarja potrebo po večjem prizadevanju v boju proti boleznim, ki jih povzroča način življenja, na primer tobak, alkohol, nezdrava prehrana in premalo gibanja; 18.   poziva k raziskavam vpliva novih gradbenih materialov na zdravje; 19.   meni, da je za vplivanje na posameznikovo in splošno obnašanje bistvenega pomena, da Komisija v sodelovanju z državami članicami uvede sistem označevanja vplivov gradbenih izdelkov in materialov na okolje in zdravje; 20.   pozdravlja pripravljenost Komisije, da nadaljuje z ukrepi za ukinitev kajenja v zaprtih prostorih ali za dovoljenje kajenja v fizično ločenih prostorih za kajenje, ki so primerno zračeni, in jo spodbuja, naj okoljski cigaretni dim imenuje povzročitelja raka razreda 1; poziva Komisijo, naj da prednost čezmejnim težavam in zdravstvenim težavam, ki so očitno povezane z okoljem, in predlaga dodelitev večje finančne podpore raziskavam bolezni, povezanih s kemičnimi snovmi, katerih rezultati se uporabijo pri ukrepih za izboljšanje zdravja; 21.   poudarja, da je kakovost zraka v poslopjih nemogoče izboljšati brez globalnega pristopa ob upoštevanju različnih virov onesnaženja: naprav za sežig, naprave, opreme in človeške dejavnosti ter poziva Komisijo, da pripravi Zeleno knjigo, posvečeno specifični problematiki onesnaževanja gospodinjstev; 22.   poziva Komisijo, da v akcijski načrt vključi seznam nevarnih krajev dela in poklicev, spremljanje njihovih vplivov na zdravje kakor tudi opredelitev najboljših praks za zaščito zdravja; 23.   poziva Komisijo, da vneto spodbuja novo pobudo, ki so jo uvedli v nekaterih državah članicah, npr. ustanovitev mobilnih enot, poimenovanih "okoljska reševalna vozila", katerih cilj je izvajanje globalnih okoljskih analiz v skladu z obstoječo zakonodajo in določanje gospodinjskih onesnaževal, ki lahko imajo negativne učinke na zdravje ljudi; 24.   meni, da je nujno obvestiti in poučiti učitelje in vse ostale, ki so v stiku z otroki in dojenčki, o stvareh v zvezi z okoljskimi dejavniki, ki škodijo zdravju; 25.   poudarja, da je zelo pomembno, da se zagotovijo potrebni podatki o izpostavljenosti sončnemu sevanju (opekline) in s tem povezanem tveganju nastanka kožnega raka; 26.   poziva k sistematični znanstveni oceni o vplivu mestnih območij na zdravje in dobro počutje, saj v večini držav več kot 70 % prebivalstva živi v mestih; 27.   vztraja, da Komisija zagotovi pravilno izvajanje obstoječe evropske zakonodaje o kakovosti zraka s strani držav članic; poziva Komisijo, da proti tistim državam članicam, ki svojim državljanom ne bodo uspele zagotoviti visoke ravni kakovosti zraka, sproži postopke za ugotavljanje kršitev; 28.   ponavlja svojo zahtevo po posvečanju posebne pozornosti prebivalcem, ki živijo v onesnaženih obalnih območjih, in želi, da Komisija sproži pobudo za zmanjšanje količine industrijskih zračnih emisij strupenih snovi do leta 2010, še zlasti dioksina, kadmija, svinca, monomer vinil klorida in benzena, in sicer v odstotkih in v referenčnih letih, ki jih je treba še določiti; 29.   poudarja, da bo zmožnost ugotoviti in postopno izločiti nevarne kemikalije ključni dejavnik za izboljšanje zdravja ljudi; 30.   obžaluje odsotnost okvirnega finančnega poročila v akcijskem načrtu, ki ga je predložila Komisija, in nejasno navajanje uporabe obstoječih (finančnih) sredstev za izvajanje ukrepov v zvezi z okoljem in zdravjem za obdobje od 2004 do 2007; 31.   meni, da je nujno, da se v čim večji meri izkoristijo finančna sredstva, namenjena okoljskim in zdravstvenim ukrepom v okviru Sklepa št. 1786/2002/ΕS Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002, o vzpostavitvi akcijski program Skupnosti na področju javnega zdravja (2003-2008)(3), da bi s tem programom pridobili rezultate in izkušnje ter da bi se izognili prekrivanju in financiranju podobnih dejavnosti; 32.   meni, da bi se moralo zbiranje podatkov v zvezi z akcijskim načrtom o okolju in zdravju navezovati na področja, ki niso zajeta s Sklepom 1786/2002/ΕS; 33.   poziva Komisijo, da predloži posebno finančno poročilo za izvajanje prednostnih dejavnosti od leta 2004 do 2007 ter napovedi o izvajanju celostnih okoljskih in zdravstvenih dejavnosti v okviru oblikovanja novega finančnega načrta za EU; 34.   poudarja, da je za zagotavljanje skladnosti in učinkovitosti akcijskega načrta treba že zdaj predvideti ustrezno financiranje za obdobje 2004-2007, in dodaja, da je treba projekte "okolje in zdravje" v celoti obravnavati kot temo 7. evropskega okvirnega raziskovalnega programa (2007-2010) in da morajo biti posledično ti projekti ustrezno financirani, kar ne sme znašati manj kot 300 milijonov EUR, ob upoštevanju pričakovanj in socialno-ekonomskih izzivov na področju okoljskega zdravja; 35.  Komisijo poziva, naj:    - obvesti Parlament o spremembah akcijskega načrta in o razlogih zanje;    - redno poroča Parlamentu o napredku pri izvajanju akcijskega načrta;    - Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo, ki preverja stroškovno učinkovitost dejavnosti akcijskega načrta glede zmanjševanja zdravstvenih težav povezanih z okoljem; 36.   naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo posreduje Svetu in Komisiji. (1) Sprejeta besedila, P5_TA(2004)0246. (2) 1 UL L 41, 14.2.2003, str. 26. (3) 1 UL L 271, 9.10.2002, str. 1. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 786/2004/ES (UL L 138, 30.4.2004, str. 7).

Odnosi Evropske unije s sredozemsko regijo

121k  43k

Resolucija Evropskega parlamenta o evro-sredozemskemu partnerstvu P6_TA(2005)0046 RC-B6-0035/2005 Evropski parlament, –   ob upoštevanju prejšnjih resolucij o evro-sredozemskem partnerstvu, –   ob upoštevanju Barcelonske deklaracije iz novembra 1995 in delovnega načrta, –   ob upoštevanju prejšnjih desetih evro-sredozemskih ministrskih konferenc, –   ob upoštevanju ustanovitve Evro-sredozemske parlamentarne skupščine (ESPS), –   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom "Dajanje novega zagona dejavnostim, ki jih vodi EU skupaj s sredozemskimi partnericami na področju človekovih pravic in demokratizacije - strateške smernice" (KOM(2003)0294), –   ob upoštevanju sklepov civilnih forumov, ki so spremljali omenjene ministrske sestanke, –   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika, A.   ker je Barcelonski proces v zadnjih desetih letih pripravil okvir partnerstva med državami in narodi z obeh obal Sredozemlja, B.   ker je strateški pomen, ki ga ima Sredozemlje za Evropsko unijo in potreba po solidarni sredozemski politiki, ki se sooča s številnimi skupnimi izzivi, kot so mir, stabilnost, terorizem in varnost, vzajemno razumevanje, boj proti trgovini z ljudmi (skrivnemu in nezakonitemu priseljevanju) kot tudi cilj vzpostavitve območja skupne blaginje, C.   ker Barcelonska deklaracija zavezuje vse države udeleženke, da med seboj vzpostavijo reden dialog o političnih, ekonomskih in socialnih vidikih kot tudi o človekovih pravicah, D.   ker je Unija opredelila novo evropsko sosedsko politiko, ki je namenjena krepitvi partnerstva, nudenju novih možnosti za poglobitev odnosov, krepitvi političnega dialoga, vključevanju partnerskih držav v politike EU, da bi krepile mir, stabilnost in demokracijo v sosednjih državah, E.   ker so bili z Marokom, Tunizijo, Jordanijo, Izraelom in Palestinsko nacionalno oblastjo sklenjeni prvi akcijski načrti, ki jih je sprejel Svet, zavezujoč Unijo in partnerske države v tesen in neizključujoč dialog, ki mora upoštevati skladen in skupen regionalni pristop, F.   ker poudarja, da je ponovni dialog med stranema, vpletenima v izraelsko-palestinski spopad, priložnost za dosego splošne in trajne rešitve, ki bo pospešila celoten evro-sredozemski proces, G.   ker sta Komisija in Sirija dne 19. oktobra 2004 uradno zaključili pogajanja za sklenitev pridružitvenega sporazuma EU-Sirija in zaključili tudi del dvostranskih sporazumov o evro-sredozemskem partnerstvu, H.   ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta 2004/698/SZVP z dne 14. oktobra 2004(1), ki odpravlja omejevalne ukrepe in prepoved prodaje orožja, ki so bili razglašeni proti Libiji, in omogoča njeno polno sodelovanje v Barcelonskem procesu, I.   ker so s preoblikovanjem Evro-sredozemskega parlamentarnega foruma v Evro-sredozemsko parlamentarno skupščino (ESPS) nastali trije odbori, ki krepijo parlamentarno razsežnost evro-sredozemskega procesa, ki mu je odslej zaupana večja demokratična odgovornost; ker mora novi organ krepiti splošni dialog med obema regijama, J.   ker je zgrožen zaradi umora Rafika Haririja in zaskrbljen zaradi nastalega položaja v Libanonu po tem kriminalnem dejanju, K.   ker je zaskrbljen zaradi odvzema parlamentarne imunitete in zaprtja Ajmana Noura, predsednika stranke Al Ghad v Egiptu, 1.   pozdravlja sklep ministrov, da bo 2005 Leto Sredozemlja, ter poziva Svet in Komisijo, da podvojita svoja prizadevanja za poglobitev demokracije v sredozemskih državah ter sodelujeta pri pospeševanju njihovih političnih, gospodarskih in socialnih reform; 2.   meni, da se predvideni politični dialog o stvarnih rezultatih po vsej regiji dejansko še ni začel; obžaluje, da del Barcelonskega procesa, ki se nanaša na človekove pravice, ni zadostno razvit in da tudi položaj nekaterih držav ne kaže nobenega izboljšanja; obžaluje, da se klavzula o človekovih pravicah iz evro-sredozemskih sporazumov ne spoštuje; enako poziva Komisijo, da predstavi svoje letno javno poročilo o človekovih pravicah v sredozemskih državah, ki bo lahko temelj za razvoj partnerstva; 3.   poziva vse države regije, da v svojem delovanju tesno sodelujejo pri soočanju z vedno večjimi izzivi priseljevanja v skrbi za skupno odgovornost; 4.   poziva Komisijo, da na pregleden način ob dogovoru s partnerskimi državami in ob sodelovanju Evropskega parlamenta ter Evro-sredozemske parlamentarne skupščine (ESPS) pripravi nov finančni instrument "sosedstva", ki bo dejansko sposoben ponovno zagnati razvoj in spodbujati vlaganja; 5.   pozdravlja ustanovitev nevladne evro-sredozemske krovne organizacije za civilni forum, ki bo imela svoje ustanovno zasedanje aprila 2005 v Luxembourgu; poudarja, da je zato s to krovno organizacijo potrebno razvijati tesno sodelovanje in njene člane redno pozivati, da v okviru Evro-sredozemske parlamentarne skupščine predstavijo svoja stališča; 6.   poziva v tem oziru Komisijo, da se pridruži k vrednotenju in izvajanju akcijskih načrtov; 7.   meni, da mora Evropska pobuda za demokracijo in človekove pravice igrati osrednjo vlogo v krepitvi temeljnih vrednot EU v okviru Barcelonskega procesa, in zahteva, da Evropska komisija prevzame svojo odgovornost z vztrajanjem na določbah o človekovih pravicah, ki so zapisane v sporazumih; 8.   zahteva od Komisije in držav članic, da v duhu poročila Razvojnega programa Združenih narodov (UNDP) pri izvajanju finančne in tehnične pomoči partnerskim državam podpirajo spoštovanje človekovih pravic; 9.   jemlje na znanje prihodnji podpis pridružitvenega sporazuma ES-Sirija, ki zavezuje Damask, da začne pomembne in temeljne reforme za začetek procesa demokratizacije svojih struktur; poziva Sirijo, naj ne dopušča nobene oblike terorizma, vključno s krepitvijo vojaških komponent Hezbolaha, ter naj se vzdrži vsakega vmešavanja v notranje zadeve Libanona; poziva Sirijo k takojšnjemu umiku njenih enot iz Libanona, kakor je navedeno v ustreznih resolucijah Varnostnega sveta Združenih narodov, in bo obravnaval ta pogoj kot odločilen pri ocenjevanju podpisa Pridružitvenega sporazuma ES-Sirija, ko za to napoči čas; 10.   poziva Svet, da ob volitvah v Libanonu predvidi napotitev delegacije opazovalcev EU; 11.   ostro obsoja atentat, ki je terjal življenje bivšega libanonskega ministrskega predsednika Haririja in njegovih telesnih stražarjev ter ki kaže, da bo potrebno posvetiti pozornost zaključkom mednarodne raziskave, ki še poteka; 12.   zahteva izpustitev na prostost doktorja Noura, meni, da odvzem imunitete in zaprtje poslanca egiptovskega parlamenta ni v skladu z duhom in vsebino pridružitvenega sporazuma med ES in Egiptom; zahteva od Komisije, Sveta in Visokega predstavnika EU za SZVP, da uporabijo ves potreben vpliv, da egiptovske oblasti opozorijo na ta duh sporazuma; 13.   poziva Libijo, da sprejme potrebne ukrepe in obveznosti, vključno z izpustitvijo na prostost zaprtih tujih zdravstvenih delavcev, da se bo polno vključila v evro-sredozemsko partnerstvo in prispevala h krepitvi Barcelonskega procesa; 14.   pozdravlja zadnji pozitivni razvoj dogodkov v sporu na Bližnjem vzhodu, saj bo odločilno vplival na celotno evro-sredozemsko partnerstvo, in poziva vse partnerske države, da podprejo ponovni dialog in udejanjanje mirovnega načrta; 15.   poziva Svet in Komisijo, da v njunem odnosu s sredozemskimi državami oblikujeta konkretne predloge za dosego napredka pri varnosti ob upoštevanju elementov, ki izhajajo iz evropske strategije varnosti, kot tudi instrumentov že obstoječega kriznega upravljanja v Komisiji; 16.   z zadovoljstvom ugotavlja očitno izboljšanje in stalen uspeh financiranja MEDA; 17.   poudarja pomen, ki ga za odnose in sodelovanje s sredozemskimi partnericami imata krepitev in širitev vseevropskih omrežij, še posebej v sektorjih energetike in transporta; 18.   podpira predlog o vzpostavitvi sistema zgodnjega opozarjanja v Sredozemlju - za preprečevanje katastrof (glede na izkušnje s cunamijem, ki je prizadel jugovzhodno Azijo); 19.   ocenjuje, da je podpis sporazuma med Marokom, Tunizijo, Egiptom in Jordanijo februarja 2004 v Agadiru dober znak krepitve sodelovanja jug-jug, ki dopolnjuje sodelovanje sever-jug in vse države sredozemske regije spodbuja h krepitvi neposrednih odnosov (vključno s trgovinskimi) ter da po potrebi odpravijo vsako oviro, ki se pojavi; 20.   pričakuje od Sveta sprejem odločitve o organizaciji Evro-sredozemskega vrha, na katerem naj bi se sestali šefi držav in vlad, da obeležijo deseto obletnico Barcelonskega procesa; v tem okviru poudarja pomen parlamentarne dimenzije tega procesa in poziva ESPS, ki naj bi se sestala v Kairu od 12. do 15. marca 2005, da predvidi izredni sestanek in se tako udeleži obeležitve desete obletnice; 21.   z zanimanjem pričakuje uvodni sestanek Evro-sredozemske fundacije Anne Lindh za dialog med kulturami, za katere dejavnost je prepričan, da lahko prispeva k večjemu medsebojnemu razumevanju in omogoča potegniti boljši konec skupne dediščine; 22.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, sredozemskim državam, podpisnicam Barcelonske deklaracije, kakor tudi predsedniku ESPS. (1) UL L 317, 16.10.2004, str. 40.