Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Ustavne pogodbe, ki so jo 29. oktobra 2004 podpisali predsedniki držav in vlad, ki vključuje Listino o temeljnih pravicah Evropske unije kot njen drugi del,

–   ob upoštevanju členov 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji ter členov I-2 in I-9 Ustavne Pogodbe,

–   ob upoštevanju členov 13 in 192(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

–   ob upoštevanju odločb Sodišča Evropske skupnosti in Evropskega sodišča za človekove pravice,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije "Agencija za temeljne pravice – dokument o javnem posvetovanju" (KOM(2004)0693),

–   ob upoštevanju sklepa predstavnikov držav članic, ki so se sestali na Evropskem svetu 12. in 13. decembra 2003 v Bruslju, ki poudarja pomembnost zbiranja podatkov in analiz človekovih pravic za opredeljevanje politike Unije na tem področju, za nadgrajevanje obstoječega Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije in za razširitev njegovih pristojnosti za preoblikovanje v Agencijo za človekove pravice,

–   ob upoštevanju zaključkov javnega seminarja "Spodbujanje politike EU glede temeljnih pravic:od besed k dejanjem ali kako uresničevati pravice v praksi" s 25. in 26. aprila 2005, katerega pobudnik je bil Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. aprila 2004 o sporočilu Komisije o členu 7 Pogodbe o Evropski uniji: spoštovanje in spodbujanje vrednot, na katerih temelji Unija(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2005 o človekovih pravicah na svetu v letu 2004 in o politiki EU v zvezi s tem(2),

–   ob upoštevanju členov 39 in 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za svoboščine in pravice državljanov, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj in Odbora za ustavne zadeve (A6-0144/2005),

Ustavni okvir EU kot nova spodbuda za temeljne pravice

1.   meni, da je učinkovito varstvo in spodbujanje temeljnih pravic temelj demokracije v Evropi in bistveni pogoj za utrditev območja svobode, varnosti in pravice s strani Evropske unije;

2.   opozarja na dejstvo, da vključitev Listine o temeljnih pravicah v Ustavno pogodbo in prihodnji pristop EU k Evropski konvenciji za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) prinašata temeljne spremembe ter znatno krepita obveznost Unije, da zagotovi dejavno spodbujanje temeljnih pravic na vseh področjih politike;

3.   meni, da se Evropska unija vedno bolj uveljavlja kot politična skupnost skupnih vrednot in širi svoj prvotni cilj, ki je jasno osredotočen na trg;

4.   meni, da je več ciljev Unije, kot so razvijanje področja svobode, varnosti in pravice, boj proti diskriminaciji, spodbujanje preglednosti in zaščita varstva podatkov, že neločljivo povezanih s spodbujanjem temeljnih pravic;

5.   opozarja, da je potrebno v celoti uveljaviti in spoštovati temeljne pravice ter individualne svoboščine ob razširitvi pristojnosti Unije in da so nove oblike terorizma še povečale potrebo po zagotavljanju kolektivne varnosti; zato je mnenja, da je treba s primernimi politikami doseči ravnotežje med individualnimi svoboščinami ter kolektivno varnostjo, da bosta ta dva cilja usklajena;

6.   meni, da je nujno treba uveljaviti vrednote, proglašene v ustanovnih pogodbah in v novi Ustavi;

7.   opozarja, da je preglednost demokratično načelo, ki je nujno potrebno za razmerje med Unijo in njenimi državljani, pravosodjem Skupnosti in njeno zakonodajo, EU in njenimi državami članicami ter med EU in Svetom Evrope;

8.   opozarja, da si Evropska unija in države članice delijo pristojnost za človekove pravice ter so zato na svojih področjih pristojnosti obvezane spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine v skladu z načelom subsidiarnosti, ob upoštevanju svoje zgoraj navedene resolucije z dne 20. aprila 2004; poziva Komisijo, naj pred začetkom katerega koli pravnega postopka sprejme ukrepe za zagotovitev vsega potrebnega sodelovanja in pomoči, da omogoči državam članicam premagati katere koli težave, s katerimi se soočajo pri izvajanju prava Skupnosti in ukrepov Unije; meni, da je posebna stopnja preglednosti bistvenega pomena, ko pride do prenosa ukrepov Unije, ki vplivajo na temeljne pravice;

Naproti politiki EU na področju temeljnih pravic

9.   pozdravlja podpis Ustavne pogodbe, če ta Sodišču Evropskih skupnosti zagotavlja popolno pristojnost za področje svobode, varnosti in pravice, pristop k EČKP, vključitev Listine o temeljnih pravicah v Pogodbo in povečano uporabo postopka soodločanja, s tem pa spodbuja vlogo Evropskega parlamenta;

10.   meni, da je izvajanje temeljnih pravic cilj vseh evropskih politik; v ta namen morajo institucije EU dejavno spodbujati in varovati temeljne pravice ter jih v celoti upoštevati, vključno z njihovim čezmejnim pomenom, pri pripravi osnutkov in sprejemanju zakonodaje;

11.   meni, da je ključnega političnega pomena uvesti pojem spodbujanja temeljnih pravic med cilje, ki se bodo uresničevali v zvezi s poenostavitvijo in reorganizacijo pravnega reda Skupnosti in Unije; poziva, da vsako novo politiko, zakonodajni predlog in program spremlja presoja vpliva v zvezi s spoštovanjem temeljnih pravic; presoja naj bi bila del obrazložitve predloga;

12.   pozdravlja ustanovitev skupine komisarjev za "temeljne pravice, protidiskriminacijo in enako obravnavo"; poziva Komisijo in zlasti komisarje, odgovorne za temeljne pravice, da izdelajo izčrpno in usklajeno strategijo za zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic na vseh področjih politike Unije;

13.   meni, da je Sodišče odigralo odločilno vlogo pri tem, da sta Skupnost in Unija postali "Skupnost" in Unija prava, zlasti s pomočjo plodnega dialoga med nacionalnimi in evropskimi sodniki v zvezi z nalogo zagotavljanja predhodnih razlag, ki jo pogodbe nalagajo Sodišču; podpira predlog Evropskega sveta v programu, ki je bil sprejet v Haagu in je usmerjen v krepitev dialoga med vrhovnimi sodišči držav članic ter meni, da takšne spodbude ne dokazujejo samo odločnosti najvišjih sodišč, da si delijo svoje izkušnje, ampak predstavljajo tudi začetek javne evropske politike, ki ima svoj smisel obstoja v skupnem cilju varovanja temeljnih pravic;

14.   poudarja, da države članice in ustanove Unije uživajo posebno pravico do vložitve tožb pred Sodiščem v korist prava, in zavzema stališče, da lahko Parlament z uporabo tega načina braniti pravice državljanov v primerih, v katerih akt Unije morebiti vpliva na temeljne pravice;

15.   obžaluje, da so države članice v zvezi z izvajanjem zakonodaje Skupnosti in Unije vse bolj nenaklonjene sprejemanju načela vzajemnega priznavanja in trdi, da je raven varstva temeljnih pravic v eni od držav članic neustrezna; v zvezi s tem opozarja na sodno prakso Sodišča(3) in poziva javne organe držav, ki morajo predložiti podrobne podatke za utemeljitev svoje nenaklonjenosti, in organe držav, ki takšne podatke zahtevajo, da predložijo vsa potrebna pojasnila;

Sodelovanje z nacionalnimi institucijami za človekove pravice in nacionalnimi parlamenti

16.   poudarja, da so v nekaterih državah članicah oblikovali nacionalne institucije za varstvo in spodbujanje temeljnih pravic, zlasti v zvezi s "Pariškimi načeli" Združenih narodov; poziva druge države članice, naj v ta namen ukrepajo in dodelijo nacionalnim odborom ter institucijam ustrezna finančna sredstva, med drugim ob upoštevanju, da pregledovanje vladnih politik na področju človekovih pravic predstavlja eno od funkcij teh organov, katerih cilj je preprečiti pomanjkljivosti in predlagati izboljšave, saj je učinkovitost povezana s preprečevanjem in ne samo z reševanjem težav;

17.   podpira oblikovanje trajnega dialoga o temeljnih pravicah z nacionalnimi parlamenti držav članic;

18.   meni, da zbiranje podatkov predstavlja prednostno nalogo, saj gre za metodološki pristop, ki omogoča primerjavo in analizo podatkov; meni, da imajo nacionalne institucije pri tem ključni pomen;

19.   ostaja prepričan, da je varstvo človekovih pravic veliko bolj učinkovito, če se državljani sami zavedajo svojih pravic in so v stanju zahtevati njihovo varstvo, še preden nastopi potreba po pravnem ukrepanju, a jih je treba spodbujati k sodelovanju pri oblikovanju sklepov in izvajanju le-teh; je mnenja, da lahko v ta namen vzpostavitev nacionalnih odborov in institucij za temeljne pravice omogoči nevladnim organizacijam boljše strukturiranje svojih stališč, podrobnejšo opredelitev svojih zahtev in izpostavitev ravnanja, ki ga smatrajo kot nezakonitega; ponovno poudarja svoje stališče, da morajo nacionalne vladne in nevladne organizacije nadaljevati z izmenjavo najboljših praks na področju človekovih pravic;

20.   meni, da mora biti Komisija pozorna na stalne in ponavljajoče se kršitve človekovih pravic (zlasti državljanskih pravic, kot sta aktivna in pasivna pravica do sodelovanja na volitvah), ki se dogajajo v nekaterih državah Unije in so bile predmet poročil komisarja za človekove pravice pri Svetu Evrope Alvara Gil-Roblesa;

Razširjanje načela varstva temeljnih pravic zunaj Unije

21.   zavzema stališče, da mora univerzalnost in neločljivost temeljnih pravic spodbuditi Evropsko unijo in njene države članice, da pospešijo širitev teh pravic v odnosih s tretjimi državami, ne nazadnje z vidika sklenitve pridružitvenih sporazumov s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, npr. z Združenimi narodi, ki so začeli postopek reforme s posebnim poudarkom na varstvu človekovih pravic; poudarja, da mora Evropska unija z nadaljnjo krepitvijo svojih zunanjih ukrepov na tem področju in s prispevkom k pripravi osnutka poročila Združenih narodov na to temo igrati dejavno vlogo pri izvajanju reforme;

22.   predlaga pripravo osnutka medinstitucionalnih pravil ravnanja za večjo skladnost in pravičnost zunanjih ukrepov Unije na področju demokratizacije in človekovih pravic – korak, ki ga je že odobril s svojo resolucijo z dne 25. aprila 2002 o sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o spodbujanju človekovih pravic in demokratizaciji v tretjih državah(4); verjame, da bi morala ta pravila urejati odnose med Unijo in več kot 120 državami, za katere se zdaj uporablja klavzula demokratičnosti kot ključni element kakršnega koli sporazuma, ki jih zavezuje;

23.   poziva Komisijo, naj v povezavi s svojim stališčem do Agencije izvede in predstavi Parlamentu temeljito študijo o potrebi po podobni strukturi (znotraj ali zunaj Komisije), ki bo priskrbela vse pomembne informacije o človekovih pravicah in vprašanjih demokracije v državah, ki jih ta agencija ne pokriva;

Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami za človekove pravice

24.   opozarja na pomembno vlogo različnih spremljevalnih mehanizmov Sveta Evrope in institucij na področju človekovih pravic; poziva institucije EU in Agencijo, da gradijo na tej izkušnji in upoštevajo te mehanizme z namenom njihove vključitve v postopek za delovanje v mreži in da uporabljajo standarde, ki jih je razvil Svet Evrope, in druge pomembne rezultate njegovega dela; trdno vztraja, da to sodelovanje ne sme povzročiti padca standardov EU;

25.   verjame, da je treba izdelati delujoč model sodelovanja in da morajo obstajati konkretni predlogi v prihodnjem zakonodajnem predlogu Komisije v zvezi z Agencijo, vključno z jasnimi opredelitvami pristojnosti Agencije in različnih drugih agencij ter z institucializirano povezavo med Svetom Evrope in prihodnjo Agencijo za temeljne pravice, namen obeh je preprečevati podvajanja in priskrbeti Agenciji vse potrebne podatke;

Agencija kot operativno orodje za politiko EU na področju človekovih pravic kot celote

26.   poudarja, da mora ustanovitev Agencije prispevati k nadaljnjemu spodbujanju medsebojnega zaupanja med državami članicami in predstavljati jamstvo glede stalnega spoštovanja načel iz členov 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji ter meni, da mora Agencija zagotoviti vse potrebne informacije za razvoj zakonodajne dejavnosti Unije, njene nadzorovalne vloge ter njene politike osveščanja o temeljnih pravicah;

27.   zavzema stališče, da mora imeti Agencija močna pooblastila in pristojnosti, ki ji omogočajo spremljanje razvoja izvajanja Listine o temeljnih pravicah znotraj Evropske unije in v državah pristopnicah, poudarja, da mora biti Agencija v stanju pokrivati tudi tretje države, če so te vpletene v vprašanja o človekovih pravicah, ki zadevajo Unijo, na primer v primerih domnevne kršitve klavzule demokratičnosti;

28.   meni, da mora Agencija za temeljne pravice uživati poseben status med agencijami EU; meni, da bo Agencija uživala večjo legitimnost, če bo Evropski parlament, kateremu bodo odgovorni, imenoval njene vodilne organe, ki bodo poročali pristojnim parlamentarnim odborom; prepričan je, da bosta neodvisnost in verodostojnost Agencije predpogoj za dobro sodelovanje Agencije in evropskih institucij;

29.   po njegovem mnenju je nujno, da se v vsakem pogledu Agencija obravnava kot popolnoma neodvisna; zato poudarja, da mora imeti dovolj osebja in proračunskih sredstev, ki ji omogočajo izpolniti ambiciozne naloge in pooblastila, ter visoko kakovostno, strokovno usposobljeno osebje s popolno integriteto in osebno verodostojnostjo;

30.   meni, da morajo ključne organe Agencije sestavljati neodvisni strokovnjaki (morebiti vključno s člani ustavnih sodišč) z najvišjim strokovnim ugledom iz držav članic ter visoki predstavniki institucij EU, Sveta Evrope in mednarodnih nevladnih organizacij; poudarja, da mora vodja Agencije uživati velik ugled na področju človekovih pravic in da ga mora imenovati Evropski parlament;

31.   meni, da poskuša večina priporočil, naštetih v tej resoluciji, kot so ta, ki so navedena v naslednjih odstavkih:

32.   v zvezi s tem meni, da lahko prav pravni akt, ki orpedeljuje nalogo zbiranja podatkov, tvori pravno podlago za ustanovitev Agencije za temeljne pravice, katere naloga je dopolnilna nalogam institucij na področjih, ki jih obravnava ta resolucija; v skladu s tem se mora s kvalificirano večino uporabiti postopek soodločanja, ki vključuje Parlament in Svet;

33.   poziva Komisijo, da v skladu s členom 192 Pogodbe ES predloži zakonodajni predlog na podlagi zgornjih navedb; predlog se mora nanašati zlasti na politike, katerih sozakonodajalec je Parlament; ob upoštevanju sodne prakse Sodišča v primerih z večimi pravnimi podlagami, meni, da mora biti glavna (in ne izključna) pravna podlaga člen 13 Pogodbe ES poglavitna pravna podlaga, saj s preprečevanjem diskriminacije služi zaščiti človekovega dostojanstva, ključnega dejavnika vsake politike, ki obravnava temeljne pravice; prepušča Komisiji presojo, ali bi bil ukrep na podlagi tretjega stebra in v zvezi z ukrepom Skupnosti nujen za nadaljnjo povezanost pobud s sodnim in policijskim sodelovanjem pri zadevah kazenskega prava;

34.   meni, da mora Agencija delovati kot krovna organizacija, ki zajema vsa vprašanja v zvezi s človekovimi pravicami v izogib temu, da bi različne strukture opravljale isto delo;

35.   meni, da mora biti Agencija oblikovana kot večplastna struktura ("omrežje omrežij"), specializiran organ s horizontalnimi pristojnostmi, v katerem imeti mora vsaka plast svojo vlogo in prispevati k razvoju kulture na področju temeljnih pravic v Uniji; meni, da mora Agencija zbrati vse ustrezne podatke, analize in izkušnje, ki so na voljo pri evropskih in nacionalnih institucijah, nacionalnih parlamentih, vladah in organih na področju človekovih pravic, vrhovnih/ustavnih sodiščih, in obstoječih omrežjih, kot je na primer omrežje neodvisnih strokovnjakov za temeljne pravice in zlasti strokovno mnenje Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije (EUMC) ter njegovo informacijsko omrežje RAXEN;

36.   meni, da bi morale biti obstoječe evropske in nacionalne institucije za človekove pravice del "omrežja omrežij", Agencija pa orodje za zagotavljanje kakovosti in koherence politike EU na področju človekovih pravic: zato je treba izoblikovati preglednico evropskih in nacionalnih institucij ter delujočih omrežij;

37.   meni, da ta okvir predstavlja priložnost za vzpostavitev učinkovitega omrežja, ki bo povezoval obstoječe organe, instrumente in postopke z ustanovitvijo Agencije za temeljne pravice;

38.   meni, da je treba pred ustanovitvijo novih organizacij za varstvo temeljnih pravic preučiti možnost okrepitve že obstoječih organizacij in možnost združitve le-teh z namenom izboljšanja njihovega delovanja; zato vztraja pri potrebi, da bodoči Evropski inštitut za enakost spolov postane del Agencije za temeljne pravice, obravnavane kot "omrežje omrežij", da deluje v svojem imenu in bi lahko imel sedež na istem kraju zaradi racionalnega, stroškovno učinkovitega in doslednega pristop pri ustanavljanju novih organov, pristojnih za temeljne pravice;

39.   predlaga, da se Agencija strukturira na podlagi področij, obravnavanih v Listini o temeljnih pravicah (kot dopolnitev pristojnosti EUMC v boju proti rasizmu in ksenofobiji), ki jih predstavljajo med drugim svoboda izražanja, zbiranja in združevanja, svoboda misli, pravica do udeležbe pod enakimi pogoji v volilnih postopkih, pravica do izobraževanja in svobode, solidarnost in socialne pravice, otrokove pravice, enakost med spoloma, nasilje nad ženskami, trgovanje z ljudmi, državljanske pravice in pravosodje, pravica do azila, vprašanje Romov in pravice manjšin ter spoštovanje kulturne, verske in jezikovne raznolikosti; kjer na ravni EU že obstaja organ, ki zajema posebno področje, mora naloge Agencije na tem področju izvajati specializirani inštitut, ki postane sestavni del Agencije;

40.   ugotavlja, da zaščita nacionalnih manjšin v razširjeni EU predstavlja pomembno vprašanje in tega ni mogoče uresničevati zgolj z bojem proti ksenofobiji in diskriminaciji; poudarja, da je potrebno ta zapleteni problem obravnavati tudi z drugih zornih kotov in da mora biti vprašanje zaščite etničnih in narodnih manjšin ena od posebnih nalog Agencije;

41.   trdi, da je treba pri oblikovanju tega novega instrumenta nameniti posebno pozornost trem glavnim funkcijam, ki jih mora izpolnjevati takšna institucija (spodbujanje temeljnih pravic, spremljanje upoštevanja temeljnih pravic in okrepljeno osveščanje ključnih udeležencev, in sicer držav članic, institucij EU in državljanov) za zadovoljitev strateških potreb skupnega področja svobode, varnosti in pravice;

42.   meni, da mora Agencija za izpolnitev svojih treh glavnih funkcij zbirati podatke iz svojih omrežij in jih analizirati ter pridobiti pooblastila za predložitev mnenj in dajanje priporočil Parlamentu, Svetu in Komisiji;

43.   meni, da mora kot del svoje naloge, ki je spodbujanje temeljnih pravic, prihodnja Agencija zagotavljati proaktivno podporo oblikovanju politike človekovih pravic na dva načina: z določanjem, kje bi bile zakonodajne izboljšave najbolj dobrodošle, ter s spremljanjem izvajanja in izvrševanja obstoječe zakonodaje;

44.   meni, da mora Agencija v okviru svoje dejavnosti varovanja temeljnih pravic oblikovati letno poročilo o položaju pravic, ki spadajo v njeno območje pristojnosti, ter ga predložiti Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji; poleg tega meni, da mora Agencija, ki nima sodne pristojnosti, neposredno in prvenstveno odgovarjati Evropskemu parlamentu, ki lahko na tej podlagi pripravi sklepe in sprejema priporočila, ter Svetu;

45.   meni, da bo dodana vrednost spremljanja Agencije zagotavljanje horizontalnega vidika varstva in spodbujanja temeljnih vrednot, zaradi česar je treba zajeti vse pravice, vsebovane v Listini o temeljnih pravicah, in ustrezne določbe iz prvega dela Ustavne pogodbe; meni, da bi lahko za letni delovni program Agencije bila značilna tematska osredotočenost;

46.   poudarja, da nikakor ne gre za pripravo osnove za nekakšno Sodišče za človekove pravice EU; ugotavlja, da je obravnava posameznih kršitev človekovih pravic povsem drugačna od spremljanja političnega sistema ali njegovih pravnih instrumentov, ki morebiti ne ustrezajo splošno priznanim standardom o človekovih pravicah;

47.   trdi, da je treba Agenciji zagotoviti svetovalno in posvetovalno vlogo v zvezi z določbami člena 6 in člena 7 PEU, da mora podpirati dejanja Parlamenta in Sveta in uporabljati podatke, znanje in strokovna znanje, pridobljene iz svojih omrežij;

48.   trdi, da mora Agencija napraviti konkretne korake, da bi našla najboljše poti osveščanja državljanov Evropske unije o temeljnih pravicah, ki jih uživajo, in ustvariti kulturo temeljnih pravic v EU, ki jo bo potem mogoče uspešno spodbujati zunaj meja Unije kot eno njenih temeljnih vrednot;

49.  Verjame, da je izboljšana strategija informiranja in komunikacije potrebna za dosego ciljev podpore temeljnih pravic in krepitve osveščenosti glede vprašanj o temeljnih pravicah (z ustvarjanjem kulture spoštovanja temeljnih pravic); verjame, da lahko vključitev predmeta, katerega vsebina bo zajemala tako temeljne pravice kakor tudi človekove pravice, ki jih priznava mednarodna skupnost, v predmetnik šol v državah članicah, pripomore k uresničevanju teh ciljev;

50.   meni, da morajo ti dejanski koraki vključevati ukrepe usposabljanja, ki jih za tiste, ki delajo na področju človekovih pravic v Evropi, organizira Agencija, ne glede na to, ali so to predstavniki civilne družbe ali strokovnih organizacij;

51.   naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to resolucijo Evropskemu svetu, Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, nacionalnim telesom na področju človekovih pravic, Svetu Evrope, OVSE in OZN.

(1) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 408. (2) 2 Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0150. (3) Združena primera C-187/01 in C-385/01 Gözütok in Brügge [2003] ECR I-1345. (4) 1 UL C 131 E, 5.6.2003, str. 147.