(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju pobude Kraljevine Švedske (10215/2004)(1),

–   ob upoštevanju člena 34(2)(b) Pogodbe EU,

–   ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0153/2004),

–   ob upoštevanju členov 93 in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0162/2005),

1.   odobri pobudo Kraljevine Švedske, kakor je bila spremenjena;

2.   poziva Svet, naj ustrezno spremeni besedilo;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti pobudo Kraljevine Švedske;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladi Kraljevine Švedske.

Besedilo, ki ga predlaga Kraljevina Švedska   Spremembe Parlamenta Sprememba 24 Uvodna izjava 1 1.  Eden od temeljnih ciljev Unije je svojim državljanom zagotoviti visoko stopnjo varnosti v območju svobode, varnosti in pravice. (1)  Eden od temeljnih ciljev Unije je svojim državljanom zagotoviti visoko stopnjo varnosti v območju svobode, varnosti in pravice, ob hkratnem spoštovanju njihove integritete. Sprememba 1 Uvodna izjava 6 6.  Učinkovito in hitro izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona trenutno resno ovirajo uradni postopki, upravne strukture in pravne ovire v zakonodajah držav članic; takšne razmere so za državljane Evropske unije, ki zahtevajo večjo varnost in učinkovitejši kazenski pregon ob hkratnem varovanju človekovih pravic, nesprejemljive. 6.  Učinkovito in hitro izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona trenutno resno ovirajo uradni postopki, upravne strukture in pravne ovire v zakonodajah držav članic; takšne razmere je treba pretehtati glede na potrebo po večji varnosti in učinkovitejšem kazenskem pregonu ob hkratnem varovanju človekovih pravic, ob upoštevanju člena 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in členov 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah; Sprememba 2 Uvodna izjava 8 a (novo) (8a) Potrebno je vzpostaviti visoko stopnjo zaupanja med organi kazenskega pregona držav članic ter Europolom in Eurojustom, saj je njegovo dosedanje pomanjkanje oviralo učinkovito izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov. Ukrepi bi morali vključevati: - vzpostavitev skupnih standardov za varovanje podatkov v tretjem stebru pod pristojnostjo neodvisnega skupnega nadzornega organa; - pripravo priročnika dobrih praks za policijske sile, kjer bodo njihove pristojnosti in dolžnosti glede varovanja podatkov preprosto in praktično opredeljene; - vpeljavo minimalnih standardov za kazensko materialno in procesno pravo; - dodelitev splošnih pristojnosti Sodišču za področje tretjega stebra; - zagotovitev popolnega parlamentarnega nadzora. Sprememba 3 Uvodna izjava 9 a (novo) (9a) Sedanji okvirni sklep se smiselno uporablja za isto raven varstva podatkov, kot je v okviru prvega stebra določeno v Direktivi 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov1, in v okviru tretjega stebra ustanavlja skupni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov, ki svoje funkcije v celoti opravlja neodvisno in ki mora glede na to posebno nalogo svetovati evropskim institucijam in med drugim prispevati k enotni uporabi sprejetih nacionalnih predpisov pri izvajanju tega okvirnega sklepa. _______________ 1UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Sprememba 4 Uvodna izjava 12 (12)  Osebni podatki, uporabljeni pri izvajanju tega okvirnega sklepa, bodo varovani v skladu z načeli Konvencije Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov. (12)  Osebni podatki, uporabljeni pri izvajanju tega okvirnega sklepa, bodo varovani v skladu s skupnimi standardi Evropske unije za varstvo osebnih podatkov pod nadzorom skupnega nadzornega organa na področjih policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. Sprememba 5 Člen 1, odstavek 1 1.  Namen tega okvirnega sklepa je oblikovati pravila, po katerih lahko organi kazenskega pregona držav članic učinkovito in hitro izmenjujejo informacije in obveščevalne podatke za namene preiskav kaznivih dejanj ali operacij zbiranja obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih in zlasti glede hudih kaznivih dejanj, vključno s terorističnimi dejanji. Ta okvirni sklep ne vpliva na ugodnejše določbe nacionalnih zakonodaj, dvostranskih ali večstranskih sporazumov ali ureditev med državami članicami oziroma med državami članicami in tretjimi državami ter ne posega v instrumente Evropske unije o medsebojni pravni pomoči ali medsebojnemu priznavanju odločb glede kazenskih zadev. 1.  Namen tega okvirnega sklepa je oblikovati pravila, po katerih lahko organi kazenskega pregona držav članic učinkovito in hitro izmenjujejo informacije in obveščevalne podatke za namene preiskav kaznivih dejanj ali operacij zbiranja obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih in zlasti glede hudih kaznivih dejanj, vključno s terorističnimi dejanji. Ta okvirni sklep ne vpliva na ugodnejše določbe nacionalnih zakonodaj, dvostranskih ali večstranskih sporazumov ali ureditev med državami članicami oziroma med državami članicami in tretjimi državami ter ne posega v instrumente Evropske unije o medsebojni pravni pomoči ali medsebojnemu priznavanju odločb glede kazenskih zadev, kot tudi ne na določila in instrumente o posredovanju informacij in obveščevalnih podatkov Europolu in Eurojustu. Sprememba 6 Člen 3 Izmenjava informacij in obveščevalnih podatkov po tem okvirnem sklepu lahko poteka za kazniva dejanja, ki se po zakonu države članice prosilke kaznujejo z zaporno kaznijo ali ukrepom odvzema prostosti za vsaj 12 mesecev. Države članice se lahko na dvostranski osnovi dogovorijo, da se postopek iz tega okvirnega sklepa uporablja na širši osnovi. Izmenjava informacij in obveščevalnih podatkov po tem okvirnem sklepu lahko poteka za kazniva dejanja, ki se po zakonu države članice prosilke kaznujejo z zaporno kaznijo ali ukrepom odvzema prostosti za vsaj 12 mesecev, pa tudi za vsa kazniva dejanja iz členov 1 do 3 Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ Sveta z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu1. Države članice se lahko na dvostranski osnovi dogovorijo, da se postopek iz tega okvirnega sklepa uporablja na širši osnovi. ________________________ 1 UL L 164, 22.6.2002, str. 3. Sprememba 7 Člen 4, odstavek 2 2.  Države članice zagotovijo, da se pri zagotavljanju informacij in obveščevalnih podatkov pristojnim organom druge države članice uporabljajo pogoji, ki niso strožji od pogojev, ki se za zagotavljanje informacij in obveščevalnih podatkov uporabljajo na nacionalni ravni. 2.  Države članice zagotovijo, da se pri zagotavljanju informacij in obveščevalnih podatkov pristojnim organom druge države članice uporabljajo pogoji, ki ustrezajo pogojem, ki se za zagotavljanje informacij in obveščevalnih podatkov uporabljajo na nacionalni ravni. Sprememba 8 Člen 4, odstavek 3 a (novo) 3a. Države članice uredijo vse potrebno zato, da informacije in obveščevalne podatke, ki jih skladno z določili odstavka 1 posredujejo organom kazenskega pregona drugih držav članic, sporočijo tudi Europolu in Eurojustu, če gre za kazniva dejanja oziroma dejavnosti, ki spadajo v pristojnost Europola ali Eurojusta. Sprememba 9 Člen 4 a, odstavek 1 1.  Informacije in obveščevalne podatke se zagotovi nemudoma in v največjem možnem obsegu, ki ga dopušča časovni rok. Če informacij ali obveščevalnih podatkov ni mogoče zagotoviti v danem časovnem roku, pristojni organ kazenskega pregona, ki je sprejel zaprosilo za informacije ali obveščevalne podatke, sporoči časovni rok, v katerem jih lahko zagotovi. Takšno obvestilo se opravi takoj. 1.  Države članice uredijo vse potrebno, da pristojnim organom kazenskega pregona v drugih državah članicah, ki so to zaprosile, nemudoma posredujejo vse bistvene informacije ali obveščevalne podatke. Sprememba 10 Člen 4 a, odstavek 1 a (novo) 1a. Če informacij ali obveščevalnih podatkov ni mogoče zagotoviti nemudoma, pristojni organ kazenskega pregona, ki je sprejel zaprosilo za informacije ali obveščevalne podatke, nemudoma sporoči časovni rok, v katerem jih lahko zagotovi. Sprememba 11 Člen 4 a, odstavek 2, uvodni del 2.  Države članice zagotovijo ustrezne postopke, da se lahko najkasneje v 12 urah odzovejo na zaprosilo za informacije ali obveščevalne podatke, kadar država članica prosilka sporoči, da izvaja preiskavo ali operacijo zbiranja obveščevalnih podatkov o naslednjih kaznivih dejanjih, kot jih opredeljuje zakonodaja države prosilke: 2.  Države članice zagotovijo ustrezne postopke, da se lahko najkasneje v 12 urah oziroma v primerih, ko gre za informacije ali obveščevalne podatke, za katere so potrebni posebni formalni postopki ali predhodno sodelovanje z drugimi organi, v 48 urah, če gra za nujne primere, drugače pa v 10 delovnih dneh odzovejo na zaprosilo za informacije ali obveščevalne podatke, kadar država članica prosilka sporoči, da izvaja preiskavo ali operacijo zbiranja obveščevalnih podatkov o naslednjih kaznivih dejanjih, kot jih opredeljuje zakonodaja države prosilke: Sprememba 12 Člen 4 a, odstavek 2 a (novo) 2a. Časovni roki iz odstavka 2 se štejejo od trenutka, ko pristojni organ kazenskega pregona prejme zaprosilo za informacije ali obveščevalne podatke. Sprememba 13 Člen 5, odstavek 1 1.  Za informacije in obveščevalne podatke se lahko zaprosi za namene odkrivanja, preprečevanja ali preiskovanja kaznivega dejanja ali kriminalne dejavnosti, ki vključuje kazniva dejanja iz člena 3, kadar obstaja verjetnost, da druga država članica razpolaga z ustreznimi informacijami ali obveščevalnimi podatki. 1.  Za informacije in obveščevalne podatke se lahko zaprosi za namene odkrivanja, preprečevanja ali preiskovanja kaznivega dejanja ali kriminalne dejavnosti, ki vključuje kazniva dejanja iz člena 3, kadar obstaja verjetnost, da druga država članica razpolaga z ustreznimi informacijami ali obveščevalnimi podatki ter da je dostop do njih v skladu z načelom sorazmernosti po mnenju strokovnjakov za varstvo podatkov znotraj Evropske unije. Sprememba 14 Člen 5, odstavek 3 a (novo) 3a. Država, ki predloži informacije, ima pravico, da na podlagi nekaterih razlogov v zvezi s človekovimi pravicami ali nacionalno zakonodajo zavrne posredovanje podatkov z vidika člena 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic ter členov 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah ter, kjer je to upravičeno, v smislu spoštovanja nedotakljivosti fizičnih oseb ali varovanja poslovnih skrivnosti. Sprememba 15 Člen 9, odstavek 1 1.  Vsaka država članica zagotovi, da se uveljavljena pravila in standardi za varovanje podatkov, ki veljajo pri uporabi komunikacijskih načinov iz člena 7(1), uporabljajo tudi v postopku izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov iz tega okvirnega sklepa. 1.  Vsaka država članica v skladu z načeli členov 9a in 9b zagotovi, da se uveljavljena pravila in standardi za varovanje podatkov, ki veljajo pri uporabi komunikacijskih načinov iz člena 7(1), uporabljajo tudi v postopku izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov iz tega okvirnega sklepa. Sprememba 16 Člen 9, odstavki 2, 3 in 4 2.  Vsaka država članica zagotovi, da se ob uporabi komunikacijskega načina iz člena 7(2) v poenostavljenem postopku izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov iz tega okvirnega sklepa uporabljajo ustrezni standardi za varovanje podatkov iz prvega odstavka. črtano 3.  Informacije in obveščevalne podatke, vključno z osebnimi podatki, zagotovljene po tem okvirnem sklepu, lahko pristojni organi kazenskega pregona države članice, ki jih je dobila, uporabijo: a) za postopke, za katere velja ta okvirni sklep; b) za druge postopke kazenskega pregona, neposredno povezane s postopki iz točke (a); c) za preprečevanje neposredne in resne grožnje javni varnosti; d) za vse druge postopke, vključno s tožbami ali upravnimi postopki, pa samo z izrecno predhodno odobritvijo pristojnih organov kazenskega pregona, ki so zagotovili informacije ali obveščevalne podatke. 4.  Pri zagotavljanju informacij in obveščevalnih podatkov v skladu s tem okvirnim sklepom lahko pristojni organ kazenskega pregona v skladu z nacionalno zakonodajo pristojnemu organu kazenskega pregona, ki prejema informacije, določi pogoje uporabe informacij in obveščevalnih podatkov. Pogoje se lahko določi tudi pri poročanju o izsledkih preiskave kaznivih dejanj ali operacije zbiranja obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih, v kateri je prišlo do izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov. Za pristojni organ kazenskega pregona, ki prejema informacije, so ti pogoji zavezujoči. Sprememba 17 Člen 9, odstavek 2 a (novo) 2a. Informacije in obveščevalni podatki, pridobljeni v skladu s tem okvirnim sklepom, se ne smejo uporabiti za pregon drugih kaznivih dejanj, razen za dejanje, za katerega so bili pridobljeni. Presežnih informacij se za kazenski pregon nikakor ne sme uporabiti. Sprememba 18 Člen 9 a (novo) Člen 9 a Načela v zvezi z zbiranjem in obdelovanjem podatkov 1.  Informacije in obveščevalni podatki, vključno z osebnimi podatki, ki so izmenjani ali posredovani v skladu s pogoji trenutnega okvirnega sklepa, morajo: (a) biti točne, ustrezne in pomembne za namene, za katere so bile zbrane in nato obdelane; (b) biti zbrane in obdelane izključno za izvajanje pravnih nalog. Podatki o zasebnem življenju, pa tudi podatki o posameznikih, ki niso osumljeni, se lahko zberejo le v primeru največje nujnosti in pod strogo določenimi pogoji. 2.  Celovitost in zaupnost podatkov, posredovanih v skladu s pogoji tega okvirnega sklepa, se zagotovita na vseh stopnjah njihove izmenjave in obdelave. Viri informacij so varovani. Sprememba 19 Člen 9 b (novo) Člen 9b Pravica do dostopa do podatkov zadevne osebe Osebe, katerih podatki so zbrani, morajo: (a) biti obveščene o obstoju podatkov v zvezi z njimi, razen kjer pride do nepremostljivih preprek; (b) imeti pravico do brezplačnega dostopa do podatkov, ki jih zadevajo, in pravico popraviti netočne podatke, razen kjer to krši javna varnost ali javni red ali pravice in svoboščine tretjih strani ali pa ovira preiskave, ki potekajo; (c) če pride do napačne uporabe podatkov v skladu s pogoji tega člena, imeti pravico do brezplačnega ugovora z namenom ponovne vzpostavitve pravnih okoliščin, kjer je primerno, do odškodnine, če niso bila upoštevana načela tega člena. Sprememba 20 Člen 9 c (novo) Člen 9c Skupni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov 1.  Ustanovi se skupni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov, v nadaljnjem besedilu "organ". Organ je svetovalne narave in je neodvisen. 2.  Organ sestavljajo predstavnik nadzornega organa ali organov, ki jih določi vsaka država članica, predstavnik organa ali organov, ustanovljenih za institucije, evropski nadzornik za varstvo podatkov in organi Skupnosti ter predstavnik Komisije. Vsakega člana organa imenuje institucija, organ ali organi, ki jih predstavlja. Če država članica določi več kot en nadzorni organ, slednji imenuje skupnega predstavnika. Enako velja za organe, ustanovljene za institucije in organe Skupnosti. 3.  Organ odločitve sprejema z navadno večino predstavnikov nadzornih organov. 4.  Organ izvoli svojega predsednika. Mandat direktorja traja dve leti. Mandat je obnovljiv. 5.  Organu pomaga sekretariat za skupne nadzorne organe za varstvo podatkov, ustanovljen s Sklepom Sveta 2000/641/PNZ z dne 17. oktobra 20001. Sekretariat se čim prej prenese na Komisijo. 1 UL L 271, 24.10.2000, str. 1. Sprememba 21 Člen 9 d (novo) Člen 9d Naloge skupnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov 1.  Naloge organa so naslednje: (a) preiskava vsake zadeve v zvezi z izvajanjem nacionalnih določb, sprejetih za izvajanje tega okvirnega sklepa; (b) posredovanje mnenja Komisiji o ravni varstva v Evropski uniji; (c) svetovanje glede vsakega predloga sprememb tega okvirnega sklepa, predloga dodatnih ali posebnih ukrepov za varovanje pravic in svoboščin fizičnih oseb v zvezi z obdelovanjem osebnih podatkov ali kakršnega koli drugega predloga za evropsko zakonodajo s posledicami za te pravice in svoboščine; (d) mnenje o kodeksu ravnanja, sestavljenem na evropski ravni. 2.  Če organ ugotovi, da obstajajo neenakosti med zakoni in prakso držav članic, ki lahko oškodujejo enakopravnost varstva oseb v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v Evropski uniji, o tem obvesti Komisijo. 3.  Organ lahko na lastno pobudo izda priporočila o kakršni koli zadevi v zvezi z varovanjem oseb glede obdelave osebnih podatkov na podlagi tretjega stebra. 4.  Mnenja in priporočila organa se predloži Komisiji. Sprememba 22 Člen 11, točka (c) (c) v primerih, ko so zaprošene informacije ali obveščevalni podatki očitno nesorazmerni ali nepomembni za namene, za katere so bili zaprošeni. (c) v primerih, ko so zaprošene informacije ali obveščevalni podatki nesorazmerni ali nepomembni za namene, za katere so bili zaprošeni. Sprememba 25 Člen 11, odstavek 1 a (novo) Pristojni organ kazenskega pregona lahko tudi zavrne posredovanje podatkov, če upravičeno meni, da jih bo država, ki je zanje zaprosila, uporabila za pregon kaznivih dejanj, ki jih v zaprosilu ni navedla. Prejeti podatki se lahko uporabijo zgolj za pregon kaznivega dejanja, za katerega so bili zaprošeni. Sprememba 23 Člen 11 a (novo) Člen 11a Pristojnost Sodišča Evropskih skupnosti Vsaka država članica v skladu z ureditvami iz člena 35(2) Pogodbe o Evropski uniji priznava pristojnost Sodišča Evropskih skupnosti za predhodno odločanje o veljavnosti in razlagi tega okvirnega sklepa.

(1) UL C 281, 18.11.2004, str. 5.