Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti členov 268 do 276 Pogodbe,

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka(1),

–   ob upoštevanju sporočil Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 10. februarja 2004 - Gradnja skupne prihodnosti: politični izzivi in proračunska sredstva v razširjeni Uniji 2007-2013 (KOM(2004)0101) ter z dne 14. julija 2004 o finančni perspektivi 2007-2013 (KOM(2004)0487), delovnega dokumenta Komisije z dne 14. julija 2004 "Predlog obnovitve medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka" (KOM(2004)0498), predloga Komisije Sklepa Sveta z dne 14. julija 2004 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (KOM(2004)0501) in poročila Komisije z dne 14. julija 2004 o delovanju sistema virov lastnih sredstev (KOM(2004)0505),

–   ob upoštevanju Pogodbe o Ustavi za Evropo(2),

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2000/597/ES, Euratom z dne 29. septembra 2000 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. aprila 2004 o gradnji naše skupne prihodnosti: politični izzivi in proračunska sredstva razširjene Unije 2007-2013(4),

–   ob upoštevanju svoje odločitve z dne 15. septembra 2004 o ustanovitvi Začasnega odbora za politične izzive in proračunska sredstva razširjene Unije 2007-2013(5),

–   ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor O-0067/2004 (B6-0130/2004) Svetu in svoje resolucije o finančni perspektivi, sprejete pred zasedanjem Evropskega sveta decembra 2004(6),

–   ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor O-0068/2004 (B6-0131/2004) Komisiji,

–   ob upoštevanju člena 175 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Začasnega odbora za politične izzive in proračunska sredstva razširjene Unije 2007-2013 ter mnenj Odbora za proračunski nadzor, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energijo, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za ribištvo, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za ustavne zadeve, Odbora za pravice žensk in enakost spolov, Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj in Odbora za mednarodno trgovino (A6-0153/2005),

A.   ker se bosta sedanja finančna perspektiva in Medinstitucionalni sporazum z dne 6. maja 1999 o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka načeloma končala leta 2006,

B.   ker se bo večina zakonodaje Skupnosti s finančnimi posledicami zaključila leta 2006,

C.   ker je priprava naslednje finančne perspektive eden največjih izzivov, s katerim se bo soočila Unija v prihajajočih mesecih, saj bo oblikoval novo razširjeno Evropo, ker se nanaša na nove notranje in globalne izzive in naloge,

D.   ker se je Evropski parlament odločil ustanoviti začasni odbor z naslednjimi nalogami:

E.   ker bi moral začasni odbor predložiti končno poročilo, preden Evropski Svet poda svoje skupno stališče,

F.   ker je v skladu z odstavkom 26 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 Komisija začela postopek priprave nove finančne perspektive in novega medinstitucionalnega sporazuma, tako da je podala predloge 10. februarja 2004 in 14. julija 2004,

G.   ker Pogodba o Ustavi za Evropo (Ustava) krepi vlogo Evropskega parlamenta na številnih zakonodajnih področjih, širi pooblastila proračunskega organa Evropskega parlamenta ter v členih I-55 in III-402(5) omogoča, da večletni finančni okvir postane evropski zakon Sveta, ki ga ta sprejme soglasno po spravnem postopku z Evropskim parlamentom in pridobitvi njegovega soglasja, ki ga slednji sprejme z večino svojih poslancev,

H.   ker odstavek 26 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 predvideva podaljšanje trenutne finančne perspektive, razen če ga izrecno ne zavrne ena od podpisnic tega sporazuma,

I.   ker v primeru nesklenitve medinstitucionalnega sporazuma Pogodba ES omogoča sprejetje letnih proračunov po določbah členov 272 in 273, če proračun ni sprejet na začetku finančnega leta,

J.   ker je nova Komisija uradno odobrila predloge prejšnje Komisije glede strukture, trajanja in stopnje finančnih sredstev po razdelkih na leto izdatkov nove finančne perspektive in vseh zakonodajnih predlogov, ki so skupaj znani kot "Prodijev paket",

K.   ker je v svoji prej omenjeni resoluciji z dne 22. aprila 2004 Evropski parlament poudaril, da "ne bo finančne perspektive brez sporazuma med Evropskim parlamentom in Svetom o finančnem paketu, ker obstoječa pogodba ne predvideva obveznosti finančne perspektive in predvideva samo letne proračune",

L.   ker sredstva iz razdelka DDV in BDP (ob njihovem nastanku uvedena kot prihodki, ki dopolnjujejo vire lastnih sredstev EU) postopoma postali glavni vir financiranja proračuna Skupnosti; ker so skupaj z ureditvijo shem odstopanj, dodane trenutnemu sistemu lastnih sredstev, naredile sistem bolj zapleten, manj pregleden za državljane in vedno manj pravičen ter vodile v sistem financiranja, katerega rezultat so nesprejemljive razlike med državami članicami,

M.   ker so sklepi Evropskega sveta decembra 2004 potrdili "Prodijev paket" kot delovno osnovo Sveta, ki se je dogovoril za institucionalen dialog v okviru rednih stikov z Evropskim parlamentom,

N.   ker je v sklepih Evropskega sveta decembra 2004 povezava med finančno perspektivo in vprašanjem virov lastnih sredstev in korekcijskim mehanizmom jasno določena,

O.   ker je v zadnjih šestih mesecih začasni odbor:

P.   ker Ustava predvideva možnost uvedbe novih kategorij virov lastnih sredstev Unije in ukinitev katere od obstoječih kategorij,

Splošni okvir

1.   vztraja, da bi bilo treba širitvi Evropske unije nameniti dovolj finančnih sredstev, ki bodo zadostila njenim rastočim političnim ambicijam in ustrezala vse večjim odgovornostim doma in v tujini; nadalje vztraja, da morajo vsi proračunski izdatki EU dodati evropsko vrednost javnim izdatkom držav članic ter da je treba strogo spoštovati načelo subsidiarnosti pri odločitvah glede izdatkov na področju neizključne pristojnosti, kar še posebej velja za kriterij, da je dejavnost EU zaradi svojega obsega ali učinka bolj ustrezna za uresničevanje ciljev Unije;

2.   v interesu dobrega finančnega poslovodenja, poenostavitve in demokratične odgovornosti zahteva izboljšanje in poenostavitev mehanizmov finančnega nadzora na ravni institucij in držav članic, da bi se vzpostavila dejanska jasna odgovornost za vse izdatke EU;

3.   opominja, da je finančna perspektiva finančni okvir, katerega cilj je zagotoviti razvoj prednostnih nalog EU v okviru finančne discipline in ni večletni proračun, določen za sedem let; poudarja, da finančna perspektiva ostaja priporočilo in mora biti zato dovolj prilagodljiv, da izraža srednjeročne politične ambicije, ter mora zagotoviti finančna sredstva, ki so potrebna za učinkovito in ustrezno soočanje s prihodnjimi izzivi, kot to določa Pogodba; je odločen v celoti uporabiti svoja pooblastila iz člena 272 Pogodbe, ki določa, da se izdatki Evropske unije odobrijo na podlagi letnega proračunskega postopka;

4.   ugotavlja, da je nova Barrosova Komisija v celoti potrdila predloge, ki jih je predstavila Prodijeva Komisija v zadnjih mesecih njenega mandata; vendar zavrača sistem, ki zavezuje izvoljene in izvršilne organe Evropske unije za tri zaporedne mandate;

5.   se zaveda težkega političnega, gospodarskega in socialnega stanja v številnih državah članicah, vendar opozarja, da se je proračun EU povečal za 8,2 % med letoma 1996 in 2002, medtem ko je bilo povprečno povečanje v državnih proračunih (EU-15) 22,9 %; ugotavlja, da iz MacDougallovega poročila(7) izhaja, da bi evropski proračun moral znašati od 2 % do 2,5 % BDP držav članic; izkorišča priložnost, da poudari, da je zgornja meja virov lastnih sredstev, določena leta 1993 za 15 držav članic, ostala od takrat nespremenjena, namreč 1,31 % BND EU za odobritve za prevzem obveznosti in 1,24 % BND EU za odobritve plačil; opozarja, da je sedanja raven proračuna EU manj kot 2,5 % celotne javne porabe Unije v primerjavi s povprečjem 47 % BND EU za skupno javno porabo;

6.   ugotavlja, da lahko stroške širitve, ki jih je treba obravnavati na pošten in pravičen način, brez težav prevzame 15 starih držav članic ter da se morajo upoštevati kot najnižji stroški, upoštevajoč politične, socialne in gospodarske koristi, ki jih predstavlja ponovna združitev Evrope za vso Unijo;

7.   je prepričan, da lahko finančna perspektiva omogoči uravnotežen razvoj finančnih sredstev, dodeljenih Uniji, pod pogojem, da:

8.   poudarja, da je razprava o finančni perspektivi tesno povezana z vprašanjem virov lastnih sredstev, korekcijskim mehanizmom in številnimi oblikami sofinanciranja in finančnih instrumentov ter potrebe po prilagoditvi obstoječega sistema, kot je to potrdil Evropski svet v svojih sklepih decembra 2004; obžaluje, da Komisija vzporedno z novo finančno perspektivo ni predstavila bolj ambicioznih predlogov za nadomestitev trenutnega sistema vzporedno z novo finančno perspektivo;

9.   bo v svojem končnem glasovanju upošteval, da Svet priznava potrebo po temeljiti reformi obstoječega sistema virov lastnih sredstev za pravično delitev novih sredstev med državami članicami in tako vračanje k prvotnemu načelu financiranja skupnih politik s pristnimi viri lastnimi sredstvi skozi pregleden, pravičen in demokratičen sistem, ki bi moral začeti veljati najpozneje na začetku naslednje finančne perspektive;

10.   ugotavlja, da bo začetek veljavnosti Ustave z uvedbo soodločanja spremenil zakonodajni postopek za številne predloge; se zaveda, da bi bilo nemogoče predvideti Ustavo v pravnem smislu pred koncem postopka ratifikacije; poziva Svet, da se dogovori o prijateljskem sporazumu za zaščito zakonodajnih pooblastil Parlamenta in uvede prilagoditvene klavzule za zakonodajne akte, katerih postopki se bodo spremenili po začetku veljavnosti Ustave;

11.   meni, da:

12.   opominja, da v skladu s trenutnimi pogodbami finančna perspektiva nima uradnega statusa in se lahko vzpostavi le na prostovoljni osnovi s soglasjem Evropskega parlamenta; nadalje opominja, da se bo v primeru, če sporazum ni dosežen, uporabila Pogodba ES glede postopka sprejemanja letnih proračunov; poudarja, da ne bo dal soglasja k naslednji finančni perspektivi, če Svet ne bo upošteval njegovih prednostnih nalog;

13.   v določeni meri pozdravlja predloge Komisije za naslednji finančni okvir 2007-2013 in z njim povezane zakonodajne predloge, ki so del "Prodijevega paketa" in naj bi zamenjali večino trenutne zakonodaje, ki se izteče leta 2006, kot priložnost za razširjeno Unijo, da še naprej razvija nov politični program; po poglobljeni analizi njegovega začasnega odbora in 17 odborov, ki so mu predložili mnenja, meni, da so bili predlogi Komisije deležni omejene podpore in so kot taki sprejemljiva osnova za analizo in prihodnja pogajanja; kljub temu opozarja Svet na nekatere politične prednostne naloge, kjer je evropska dodana vrednost za Unijo in njene državljane izredno pomembna;

14.   meni zato, da je pomembno, da se finančna perspektiva hitro potrdi in se lahko v celoti začne izvajati 1. januarja 2007 ter s tem prepreči prekinitev dejavnosti EU, še posebej v zvezi z zakonodajnimi predlogi Komisije;

Del I Politični izzivi
Bolj konkurenčna in kohezivna Evropa
Kohezija

15.   pozdravlja predlagano reformo kohezijske politike za izvajanje ciljev rasti, zaposlovanja in trajnostnega razvoja; meni, da je evropska regionalna politika nujno potrebno orodje za spodbujanje socialne, ekonomske in teritorialne kohezije, ki Uniji dovoljuje sprejemanje ukrepov za zmanjšanje regionalnih razlik, za pospeševanje skladnega razvoja v vsej Uniji ter spopadanje s strukturnimi pomanjkljivostmi (otežen dostop, odseljevanje in redka poseljenost, oddaljenost itd.), za spodbujanje trajnostnega razvoja regij, njihove rasti, konkurenčnosti in zaposlovanja; poudarja pomen kohezijske politike za doseganje lizbonskih ciljev ter za prispevanje k odpravi razlik med različnimi ozemlji Evropske unije, vsa sredstva, namenjena za kohezijsko politiko, bi morala biti porabljena v ta namen; je prepričan, da so skupni ukrepi na evropski ravni stroškovno učinkoviti, ker omogočajo ekonomije obsega, racionalizacijo postopkov in združevanje sredstev, zlasti na področju čezmejnega sodelovanja; meni, da je obstoj močne, dobro financirane evropske regionalne politike osnovni pogoj za sposobnost Unije za nadaljnjo širitev in zmanjšanje regionalnih razlik ter da je pri tem treba ohraniti osnovno tristebrno strukturo programov pomoči na področju primerjalnega razmerja med njimi; zato meni, da sta zneska 0,41 % BND Unije in 4 % nacionalnega BND novih držav članic primerna, če lahko države članice zagotovijo, da ukrepi potekajo hkrati z nacionalnimi in regionalnimi ukrepi ter da je na voljo ustrezno sofinanciranje (z javnimi in zasebnimi sredstvi); je odločen spremljati, ali Komisija dosledno upošteva pravilo N + 2 v strukturnih skladih in bi morali zato še naprej izvajan ta pravila v zvezi s kohezijskim skladom;

Raziskave

16.   poudarja, da so znanstvene raziskave, tehnološki razvoj in inovacije v središču gospodarstva, ki temelji na znanju, in so ključni dejavniki za rast in trajnostni razvoj, konkurenčnost podjetij, zaposlovanje in doseganje ciljev Lizbonske strategije; meni, da bi raziskovalna prizadevanja morala biti povečana in okrepljena na ravni EU, s čimer bi se razvili centri odličnosti, prinesla dodana vrednost industriji, MSP in državljanom Evrope, spodbujalo sodelovanje med zasebnimi in javnimi udeleženci, zlasti v zvezi z raziskovalnimi infrastrukturami ter spodbujanjem javno-zasebnega partnerstva; poudarja, da mora ta finančna perspektiva veliko prispevati k dosegi ciljev, določenih v okviru Evropskega sveta v Barceloni 2002 za povečanje izdatkov raziskav in razvoja na 3 % BND EU do leta 2010, in da mora to biti vključeno v prihodnje finančne perspektive; meni, da bi morala biti iz razdelka raziskovanja predvidena ustrezna sredstva za izvajanje vesoljskega programa in da bi morali zakonodajni instrumenti in finančna sredstva biti deležni koristi iz prilagoditvene klavzule po začetku veljavnosti Ustave; vztraja, da bi evropsko raziskovalno območje moralo dejansko vključevati vseh 25 držav članic; meni, da je ključnega pomena za evropsko konkurenčnost in tudi za socialno kohezijo odpraviti digitalne razlike med regijami in socialnimi skupinami ter da noben državljan ni izključen iz informacijske družbe;

Vseevropska omrežja

17.   pozdravlja predlog Komisije o prednostnih projektih TEN-T; vendar ugotavlja, da sredstva, dodeljena za 30 prometnih prednostnih projektov in program Marco Polo, predstavljajo najmanjši znesek, ki mora biti podvržen reviziji navzgor; poudarja strateški pomen prometnih omrežij za končno konsolidacijo enotnega trga EU in zbližanje EU odnosov z državami kandidatkami, državami, ki so zaprosile za članstvo in državami, ki spadajo v "krog prijateljev"; opaža, da medsebojno povezovanje prometnih omrežij lahko krepi razvoj trgovine in naložb ter na ta način lahko spodbuja trajnost in stabilnost ter tudi socialno, gospodarsko in geografsko kohezijo; poziva k primernemu financiranju razvoja prometnih medsebojnih povezav in skupne infrastrukture, ki jo delijo države; vztraja, da bi moralo to financiranje biti pogojeno z jamstvi držav članic za primerno sofinanciranje z njihove strani in z ustreznim dostopom zadevnih regij do mreže, in je pripravljen preučiti inovativne finančne instrumente, kot so jamstva za posojila, evropske koncesije, evropsko najemanje posojil in sklad za financiranje obrestne mere, ki bi kril naložbe javnega in zasebnega sektorja samo v raziskave, inovacije, vesoljsko tehnologijo in glavna materialna ter nematerialna omrežja ali sredstva EIB;

18.   ugotavlja, da bi nova uredba omogočila tudi financiranje infrastrukture v programu TEN-E, kar ni bilo mogoče v prejšnjem okviru 2000-2006; meni, da bi se morala podpora tega programa osredotočiti predvsem na študije;

Program socialne politike

19.   meni, da so skromna finančna sredstva, namenjena izvajanju programa socialne politike, najmanj, kar je potrebno, da se omogoči prispevanje k Lizbonski strategiji za trajnostni razvoj z več in boljšimi delovnimi mesti; meni, da ustrezna stopnja izdatkov Skupnosti na področju socialne politike ostaja ključna, zlasti glede zaposlovanja in socialnega varstva, vendar poudarja dejstvo, da je glavna odgovornost in pristojnost v zadevah socialne politike na strani držav članic; meni, da je potrebno povečanje v višini 200 milijard EUR, da bi izpolnili cilje programa socialne politike;

Izobraževanje in usposabljanje

20.   meni, da je vseživljenjsko učenje, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem, ena od največjih prednostnih nalog naslednje finančne perspektive in ključni dejavnik za rast, socialno vključenost in konkurenčnost; meni, da je predlagano povečanje njegovega finančnega okvira absolutno najmanjši znesek, potreben za doseganje ciljev EU na tem področju; meni, da je učinkovitost evropskih programov na področju vseživljenjskega učenja, vključno z izobrazbo in usposabljanjem, samoumevna, ker predstavljata dodano vrednost in sta način širjenja inovacij in dobre prakse, ki bi sicer ostale znotraj državnih meja; poudarja, da je treba okrepiti mobilnost študentov in delavcev v Uniji, da bi jim omogočili koristi od novih priložnosti; poudarja,da bi se moralo večje število študentov vključevati v skupne dejavnosti izobraževanja; pozdravlja združitev v en sam instrument; meni, da je potrebno povečanje v višini 670 milijonov EUR, da bi izpolni cilje programa;

Boljša kakovost življenja
Razvoj podeželja

21.   meni, da mora prestrukturiranje skupne kmetijske politike (SKP) spremljati znatno povečanje skladov za razvoj podeželja zaradi reševanja težav zaposlovanja in konkurenčnosti na podeželju, zlasti v novih državah članicah; meni, da naložbe v razvoj podeželja zahtevajo tudi povečano podporo podjetjem, ki spodbujajo diverzifikacijo podeželja; meni, da je predlog Komisije glede proračuna novega sklada za razvoj podeželja izredno omejen in zato predstavlja absolutno najnižji znesek;

Okolje

22.   pozdravlja pristop Komisije, da Natura 2000 vključi v sklad za razvoj podeželja in strukturne sklade, ki bi morali ob bistveno okrepljenem programu Life+ biti glavni viri finančnih sredstev; v zvezi s tem vztraja na pravno zavezujočem mehanizmu, ki zagotavlja pravilno izvajanje in financiranje Nature 2000 s strani EU na ravni ocenjenega prispevka EU k predvidenemu skupnemu znesku, ki znaša približno 6,1 milijard EUR na leto za EU-25; vztraja, da bi moral biti znesek 21 milijard EUR za Naturo 2000 namensko dodeljen ("označen") v finančni perspektivi 2007-2013 znotraj ustreznih področij; poziva k uvrstitvi financiranja ukrepov za izvajanje Nature 2000 v razdelku 2 finančne perspektive; poziva k financiranju dejavnosti in vodenja Nature 2000, ki jih ni mogoče financirati iz drugih instrumentov programa Life+; v zvezi s tem poziva Komisijo, da preuči morebitno vključitev Nature 2000 v druge sklade;

Področje svobode, varnosti in pravice

23.   opredeli dokončanje področja svobode, varnosti in pravice za eno od svojih političnih prednostnih nalog naslednjega finančnega okvira in ugotavlja, da je Komisija predlagala znatno povečanje sredstev, ki so mu dodeljena; meni, da predlagana dodelitev približno dveh tretjin sredstev, predvidenih v predlaganem razdelku 3, temu področju morda ne bo zadostna za kritje potreb in ambicij Evropske unije na tem področju, kot sta določila Evropski parlament in Svet; meni, da je potrebno povečanje v višini 1 milijarde EUR, da bi izpolnili cilje programa; poleg tega meni, da je treba pustiti zadostno rezervo v razdelku 3 za nepredvidene potrebe in nov razvoj;

24.   v luči prednosti, ki je dana boju proti organiziranemu kriminalu, vključno s terorizmom, in krepitvi pravosodnega sodelovanja, poziva k povečanju proračunskih sredstev za Europol in Eurojust; poziva tudi, naj ukrepe spremlja okrepljen demokratični nadzor nad Europolom;

Evropa, bližja državljanu
Spodbujanje evropskega državljanstva, kulture in raznolikosti

25.   meni, da je program Mladi v akciji prednostna naloga; meni, da je sedanji program za mlade nazorno prikazal evropsko dodano vrednost ukrepov Skupnosti pri organiziranju večstranskih izmenjav mladih, Evropske prostovoljne službe, povezovanja projektov v mrežo in evropskega usposabljanja za mlade delavce; pozdravlja predlagano racionalizacijo instrumentov Skupnosti na tem področju; meni, da je potrebno povečanje sredstev z 811 na 1 000 milijonov EUR, da bi izpolni cilje programa;

26.   pozdravlja racionalizacijo instrumentov Skupnosti na področju kulture, predvidenih v predlogu Komisije za program "Kultura 2007" (KOM (2004)0469); obžaluje dejstvo, da se zdaj iz proračuna EU za umetnost porabi le 7 centov na državljana; meni, da je potrebno povečanje sredstev s 360 na 500 milijonov EUR, da bi izboljšali financiranje predloga Komisije;

27.   je zaskrbljen, ker velika večina evropskih državljanov pravi, da o Evropski uniji, njenih institucijah, njenih politikah ali njenih dosežkih ve malo ali nič; poudarja, da mora Unija dati na razpolago zadostna sredstva za podporo učinkovite strategije obveščanja in komuniciranja, da bi tako pojasnila državljanom, kako delujejo obstoječe institucije, ki služijo državljanom, in zakaj sledijo nekaterim političnim ciljem; poziva k povečanju odvisnosti med finančno perspektivo in novimi določbami Ustave tudi glede participativne demokracije in zlasti razvoja civilnega dialoga ter izvajanja državljanske pobude; pozdravlja predložitev zakonodajnega predloga za program, ki bo nasledil program sodelovanja državljanov, ki ostaja prednostna naloga za spodbujanje dejavne in živahne civilne družbe ter približevanje Evrope državljanom s procesom "od spodaj navzgor";

Močnejša Evropa v varnejšem in solidarnejšem svetu

28.   vztraja na ravni financiranja zunanjih ukrepov, ki je zadostna, da omogoči EU postati pravi "globalni partner" v svetu in ji zagotovi sredstva za njene politične cilje in mednarodne obveznosti; poudarja, da ni pripravljen ohranjati stanja stalnega pritiska v razdelku 4, kot se je zgodilo v okviru sedanje finančne perspektive, in poudarja zlasti potrebo po visoki ravni prilagodljivosti in zadostni rezervi za nepredvidene dogodke; poudarja potrebo po zagotovitvi zadostnih finančnih sredstev za zagotovitev izvajanja pristopa, ki ga na tem področju določa Ustava, zlasti novo sosedsko politiko na osnovi posebnega partnerstva, predvidenega v členu I-57 Ustave;

29.   poudarja potrebo po nadaljnji diverzifikaciji evropske sosedske strategije, kar zagotavlja zanimivo možnost za tiste države, ki bi lahko postale članice Evropske unije, vendar bodo na koncu ostale tesne partnerice Unije; vztraja, da mora Evropski parlament, ki je del proračunskega organa, v prihodnje sodelovati kot enakovredni partner, kakršen je zdaj, pri vsakršni odločitvi v zvezi s prehodom potencialne kandidatke na predpristopno kandidatko, zaradi znatnih proračunskih posledic; meni, da je povečanje sredstev potrebno za poglobitev odnosov s sosednjimi državami in za zagotavljanje ustrezne ravni sredstev za možne države kandidatke in države kandidatke, kar jim zagotavlja pošteno in enako obravnavo; opozarja zlasti na dejstvo, da je treba sredstva, ki so na voljo za financiranje odnosov EU z državami v razvoju, razumeti kot najnižjo vrednost z vidika izpolnjevanja evropske zaveze za pomoč tem državam pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015;

30.   zahteva skladnost med določbami predlaganih zakonodajnih instrumentov in verjetnimi prihodnjimi določbami Ustave, ki v vseh primerih krepi učinkovito demokratično sodelovanje Evropskega parlamenta pri odločanju, vključno s sprejetjem in revizijo večletnih strateških okvirov; poudarja posebno potrebo po večji udeležbi Evropskega parlamenta pri odločitvah o ukrepih SZVP, zlasti takrat, ko imajo proračunske posledice; v skladu s tem meni, da spada dodeljevanje sredstev v okvir "običajnega" proračuna EU in torej v okviru pristojnosti Evropskega parlamenta v zvezi s podelitvijo razrešnice.

31.   pozdravlja skorajšnjo ustanovitev Evropske službe za zunanjepolitično delovanje in vztraja, da njeni upravni stroški v celoti sodijo v okvir proračuna EU;

32.   pozdravlja ponovno odločnost evropskega in ameriškega vodstva o oblikovanju skupnega programa, vključno s skupnimi ukrepi glede zunanjepolitičnih vprašanj; ugotavlja, da se ta pristop ne odraža v predlogu Komisije in vztraja, da bi moral Evropski parlament sodelovati pri odločanju o teh zadevah, ki imajo proračunske posledice;

Del II Organizacija in zgradba finančnega okvira
Trajanje

33.   ugotavlja, da je Komisija predlagala finančni okvir za sedemletno obdobje; zaradi demokratične odgovornosti ponovno poudarja svojo podporo vzporednosti med trajanjem finančne perspektive ter petletnima mandatoma Evropskega parlamenta in Komisije ter opozarja, da Ustava predvideva, da bo prihodnji večletni finančni okvir trajal najmanj pet let, kar bi omogočilo usklajevanje mandatov Komisije in Evropskega parlamenta; poudarja, da bi trajanje zakonodajnih predlogov lahko ostalo neodvisno od časovnega okvira finančne perspektive; zato zahteva od svoje delegacije, ki se pogaja o medinstitucionalnem sporazumu, da vztraja, da prihodnji medinstitucionalni sporazum vključuje določbe, ki zagotavljajo daljše (do sedemletno) trajanje večletnih programov, primerljivo s trajanjem prihodnje finančne perspektive, zlasti za glavne politike, kot so kmetijska politika, strukturna in kohezijska politika ter raziskave;

34.   podpira predlog Komisije za finančni okvir za sedemletno obdobje; meni, da bi bil krajši časovni okvir tehnično in politično neuporaben ter da bo daljša finančna perspektiva prispevala k stabilnosti sistema in olajšala načrtovanje kohezijske politike ter drugih finančnih instrumentov skupnega proračuna;

Zgradba

35.   upošteva predlog Komisije za preoblikovanje naslednjega finančnega okvira, da bi bolje odražal široke politične cilje, okrepil socialno in ekonomsko kohezijo, državljanom pa zagotovil večjo preglednost nad večletno porabo EU, vendar pa meni, da to v nekaterih primerih privede do nepotrebne okornosti;

36.   meni, da bi bilo mogoče dvomiti v ustreznost razdelka 3 (Državljanstvo, svoboda, varnost in pravosodje) glede na obseg sredstev v primerjavi z vsemi drugimi razdelki, vendar pa je v političnem smislu kljub temu sprejemljiv; zavzema pozitivno stališče do vzpostavitve samostojnega podrazdelka za področje svobode, varnosti in pravosodja znotraj tega razdelka, da bi se zagotovila večja preglednost za to pomembno politično prednostno nalogo EU, hkrati pa želi zagotoviti, da se ne bi zmanjšalo financiranje drugih delov razdelka;

37.   opozarja, da po začetku veljavnosti Ustave, ko ne bo več razlikovanja med obveznimi in neobveznimi izdatki, ločene obračunske enote sredstev za izdatke, povezane s trgom, in neposredna plačila iz razdelka 2 ne bodo več obstajala;

Upravni izdatki

38.   je pripravljen ohraniti zgradbo, ki spodbuja nadzor s strani proračunskega organa nad upravnimi izdatki Komisije in je zato proti predlogu odstranitve tega izdatka iz razdelka 5; vendar pa kljub temu meni, da bi bilo treba ohraniti sistem upravljanja proračuna po dejavnostih, vzpostavljen zaradi proračunske nomenklature, in ga nadalje razvijati; zato podpira opustitev upravnih izdatkov Komisije s področja vsake politike, podpira pa vzpostavitev obvezujoče zgornje meje zunaj preglednice finančne perspektive z možnostjo zvišanja te zgornje meje, kar lahko stori le proračunski organ, ob uporabi kateregakoli drugega sredstva, ki ga bo ponudil prihodnji medinstitucionalni sporazum; poudarja, da bi morale strogost proračuna podpirati vse institucije EU;

Agencije

39.   je zaskrbljen zaradi stalnega večanja števila vseh vrst agencij (decentraliziranih, izvršnih in regulatornih agencij) ter obžaluje, da Komisija ni mogla zagotoviti podrobnosti o večletnem programu dela za agencije v naslednjem finančnem okviru; poziva zakonodajne oblasti, da pri ustanavljanju novih agencij upoštevajo učinek na proračun; poudarja, da na proračun EU močno vpliva tudi povečanje delovnih nalog posameznih agencij; poziva države članice, da pri ustanavljanju novih agencij prevzamejo potrebno odgovornost za njihovo financiranje v prihodnje;

40.   poudarja, da bi morali proračunski in zakonodajni organi v prihodnje stalno nadzorovati razvoj agencij, ne le zaradi upravnega bremena, ki ga decentralizirani organi ustvarjajo za proračun (2735 uslužbencev več, kot v kadrovskih načrtih Komisije v proračunu za leto 2005), ampak tudi zaradi tveganja medvladnega vplivanja na skupno politiko prek prisotnih predstavnikov držav članic v njihovih upravnih odborih in pomanjkanja demokratične odgovornosti Evropskemu parlamentu;

41.   poziva k podobnemu pristopu, kot je bil zahtevan za upravne izdatke Komisije, ki temelji na vzpostavitvi obvezujoče zgornje meje za agencije, zunaj preglednice finančne perspektive, ki jo lahko zviša le sklep proračunskega organa, ob uporabi vseh sredstev, ki jih bo ponujal prihodnji medinstitucionalni sporazum; s temi sredstvi namerava izboljšati nadzor in preglednost nad agencijami brez škodljivih vplivov na programe;

Revizija, prilagodljivost in rezerve

42.   opozarja, da so bili v sedanji finančni perspektivi aktivirani vsi različni instrumenti, predvideni za povišanje zgornje meje finančne perspektive, kot so revizija, prilagoditev, prilagodljivost in solidarnostni sklad, po skupnem sporazumu za odzivanje na stalne in strukturne potrebe ali za financiranje nepredvidenih potreb; poudarja, da je instrument prilagodljivosti nujno potreben z vidika večletnega okvira; opozarja, da je bila finančna perspektiva do leta 1999 večkrat revidirana in da se je v zadnjih letih, zlasti pa med sedanjo finančno perspektivo (2000-2006), instrument prilagodljivosti uporabil šest let od sedmih, kar jasno kaže, da so bili nekateri razdelki nezadostno financirani; poziva, da se mehanizmi prilagodljivosti v prihodnje ne uporabljajo za financiranje trajnih letnih potreb;

43.   poudarja, da bo prilagodljivost imela ključno vlogo pri pogajalskem izhodišču Evropskega parlamenta; zavrnil bo vsakršen poskus Sveta, da bi sprejel finančni okvir brez primernih mehanizmov, ki bi ga prilagodili prihodnjim potrebam, in meni, da ima proračunski organ veliko odgovornost za zagotovitev takšnih mehanizmov; meni, da so obseg in instrumenti prilagodljivosti tesno povezani z določitvijo skupnih številk in končno zgradbo ter trajanjem finančnega okvira;

44.   zato predlaga:

45.   poudarja, da je načelo oblikovanja rezerv za prilagodljivost neprenosljiv del celotnega sporazuma o finančnem okviru; meni, da bi morala biti stopnja prilagodljivosti tesno povezana s splošno zgornjo mejo finančnega okvira in da bilo treba zneske za nepredvidene potrebe:

Del III Proračunska sredstva in nadomestne možnosti

47.   meni, da je predlog Komisije gledano v celoti sprejemljiv; meni, da če so bili nekateri razdelki precenjeni, drugi ne izražajo ambicij, ki bi jih razširjena Unija s 490 milijoni prebivalcev lahko v prihodnjih letih pričakovala v političnem, gospodarskem in solidarnostnem smislu;

48.   meni, da je treba raziskati možnosti in nadomestne možnosti za kompromis med ambicijo poglobitve evropske povezave, strogostjo proračuna, zakonitimi pričakovanji novih držav članic in predlogi Komisije; je tudi pripravljen vzpostaviti ponovno ravnotežje globalnega obsega izdatkov glede na svoje politične prednostne naloge v prihodnosti;

49.   zato trdi, kot možnost za nadomestne rešitve glede na predlog Komisije in kot prikazuje priložena tabela, da:

50.   je prepričan, da se pogajanja ne bi smela osredotočati le na odstotke in številke, ampak bi morala uvesti tudi druge elemente, kot recimo načeli pravičnosti in postopnosti, ki sta bistveni za EU, da bi vzpostavili ravnotežje za izpolnitev pričakovanj držav članic in državljanov; poziva Komisijo in Svet, da preučita te elemente kot osnovne pogoje za dosego dogovora z Evropskim parlamentom; v zvezi s tem meni, da:

Del IV Priporočila za stalne odbore o zakonodajnih vidikih

51.   meni, da bi morala biti naslednja priporočila okvirna usmeritev za specializirane odbore, brez poseganja v prihodnje zakonodajne odločitve;

Konkurenčnost in inovativnost

52.   ga še vedno skrbi, da prejšnji programi za inovativnost in konkurenčnost niso uspeli vzpostaviti potrebne povezave med osnovnimi in uporabnimi raziskavami ter industrijskimi novostmi, deloma tudi zaradi precej omejenih finančnih sredstev; meni, da je podpora evropske javnosti nepogrešljiva za uresničitev lizbonskih ciljev; meni, da bi morala Komisija predlagati poenostavitev svojih postopkov financiranja za pospešeno izvajanje raziskovalne politike; meni, da je treba o finančnih instrumentih ponovno razmisliti na bolj usklajen in usmerjen način ter da je vzpostavitev visoko zastavljenega programa, namenjenega konkurenčnosti in novostim z zagotovljenimi finančnimi sredstvi, bistvenega pomena za podporo industrijske politike, usmerjene k blaginji, zlasti za MSP, ki bi uspešno izkoristila raziskave prek industrijske uporabe, kot je prenos tehnologije z univerz in raziskovalnih centrov na industrijsko uporabo; meni, da bi bilo treba sprejeti nadaljnje ukrepe za spodbujanje razvoja informacijske družbe, kot predlaga Komisija, razvoj in spodbujanje mednarodnih standardov za IKT in tehnologijo mobilnih telekomunikacij, spremljanje izvajanja zakonodajnega okvira elektronske komunikacije, podpiranje dejavnosti primerjalnih analiz EU na področju pobud akcijskih načrtov eEvrope in še naprej spodbujati raziskave EU na področju raziskav varnosti; meni, da je tak program bistven za izpolnitev ciljev Lizbonske strategije na področju novih tehnologij in ekotehnologij; meni, da je treba zagotoviti ustrezna finančna sredstva s 7. raziskovalnim programom EU in Okvirnim programom za konkurenčnost in inovacije za Akcijski načrt okoljskih tehnologij za EU; poziva k ustreznemu financiranju podpore inovativnih MSP in pobud za zagotavljanje pomoči za trženje raziskav in prenos tehnologije, zlasti prek Evropskega investicijskega sklada;

Vesoljski program

53.   ugotavlja, da je evropska vesoljska politika zdaj del okvirnega programa za raziskave; poudarja, pred začetkom veljavnosti ustreznih določb Ustave, v kateri ima vesoljski program svojo pravno podlago (člen III-254), da bi se moralo to obravnavati kot ločeno politično področje z lastno jasno opredeljeno pravno podlago in da se zanj zagotovijo zadostna finančna sredstva in ustrezni finančni instrumenti za podporo raziskovalnih dejavnosti, povezanih z vesoljem, in tudi razvoj in delovanje infrastruktur Galileja in pobude globalnega nadzorovanja okolja in varnosti ter dostopa EU do vesolja; verjame, da bi bilo treba v okvirni program uvesti konkretna pravila, ki bi omogočila izvajanje teh konkretnih dejavnosti;

Vseevropska omrežja

54.   ugotavlja, da zaradi velikosti projektov in njihovih finančnih okvirov ni resničnega nadomestila za nacionalno financiranje ali financiranje Skupnosti; opaža, da velikokrat izraženo upanje, da bi se povečalo sodelovanje zasebnih vlagateljev, ostaja zaenkrat, z nekaj izjemami, neuresničeno; upošteva sprejetje nove Uredbe (ES) št. 807/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2236/95 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih omrežij(8), kar omogoča usmerjanje pomoči na projekte, ki so je najbolj potrebni (prednostni čezmejni projekti ali tisti, ki prečkajo naravne ovire), in povečanje deleža pomoči za prednostne projekte do največ 20 %-30 % in do 50 % v izjemnih primerih;

Program socialne politike

55.   upošteva zakonodajni predlog za novi program PROGRESS in poudarja pomembnost in potrebnost usklajenega evropskega programa, vključno z zadostnim financiranjem tega področja, ki spodbuja dejavnosti na nacionalni ravni; zato meni, da je treba razširiti finančni okvir programa PROGRESS, če Evropska unija res misli resno z izvajanjem Lizbonske strategije in programa socialne politike;

Kohezija

56.   poziva Komisijo, da vzpostavi "razvojne cilje" ter merljive, dejanske in natančne kazalce z gospodarsko, družbeno in okoljsko razsežnostjo v skladu s sklepi Evropskega sveta iz Lizbone in Göteborga, da poenostavi sedanje upravne postopke, tako da se bo zmanjšalo upravno breme držav članic, po potrebi z revizijo ustreznih določb Finančne uredbe; poudarja, da zgornja meja 4 % BND za plačila strukturnih skladov temelji na prejšnjih izkušnjah, vendar pa bi jo bilo treba obravnavati bolj prilagodljivo; je prepričan, da se lahko upošteva začasna nadaljnja diferenciacija sofinanciranja EU za njene programe; poziva države članice, da rešijo težave s skupnim upravljanjem in da izboljšajo zanesljivost nadzora, ki ga izvajajo, ter tudi svoje metode napovedovanja; nadalje poziva k jasnejši zavezanosti in natančnemu časovnemu razporedu za izvajanje načela poročil s strani najvišjega političnega in izvršnega organa držav članic (finančni minister);

57.   opozarja, da regionalne politike ni mogoče obravnavati ločeno od regionalne zakonodaje, ki ureja dodeljevanje pomoči, ter poziva k skladnosti predlogov, pri čemer je treba preprečiti nastanek pretiranih razlik pri dodeljevanj pomoči regijam, ki mejijo druga na drugo, ker to lahko povzroči izkrivljanje konkurence; opozarja na poseben položaj najbolj oddaljenih regij (člen 299(2) Pogodbe ES), ki v zvezi s parametri kohezijske politike zahteva drugačno obravnavo; predlaga prehodni mehanizem, ki regijam, prizadetim zaradi statističnega učinka, omogoča, da še naprej zahtevajo ustrezno podporo EU, ker nobena regija ne bi smela čutiti, da je trpela zaradi širitve; ob tem poudarja, da je treba v regijah pod vplivom statističnega učinka priznati interakcijo med regionalno politiko in politiko konkurence ter jo zajeti v analizo učinkov, ki jih imajo (ali jih bodo imeli) sedanji in bodoči prepisi o državni pomoči na omenjene regije; poudarja tudi, da je treba regijam v prehodu, zlasti tistim, ki sodijo v okvir cilja 1, a tudi tistim, ki jih krije cilj 2, nuditi primerno podporo in jih prednostno obravnavati pri uporabi pravil glede državne pomoči;

58.   pozdravlja objavo osnutka besedila, v katerem skuša Komisija uvesti jamstveni instrument za posojila EU, namenjena projektom TEN na področju prometa; meni, da bi se lahko ta ureditev razširila tudi na druga področja, s ciljem pospeševanja naložb, potrebnih za dosego lizbonskih ciljev;

Kmetijstvo

59.   meni, da je glavni cilj skupne kmetijske politike (SKP) zagotovitev modela večfunkcionalnosti evropskega kmetijskega sektorja, da se zaščiti delovanje notranjega trga kmetijskih proizvodov in ustreznimi dohodki kmetov zaradi zagotovitve doma pridelanih kakovostnih kmetijskih proizvodov, vključno z visokimi zdravstvenimi standardi in standardi dobrega počutja živali, za zagotovitev nadaljnje podpore za podeželska območja, ki zaostajajo za mestnimi območji glede na dohodke, infrastrukturo in dostop do storitev, spodbujanja trajnostnih in okolju prijaznih kmetijskih praks zaradi ohranitve okolja in, z Lizbonsko strategijo v ozadju, krepitve konkurenčnosti evropske kmetijske industrije, tako da bo lahko prispevala k zagotavljanju delovnih mest v kmetijskem sektorju;

60.   ugotavlja, da je Evropska unija od leta 1999 izvedla pomembne reforme SKP in organizacij skupnega trga; na tej podlagi poziva Komisijo, da partnerjem EU pojasni, koliko so proizvajalci Skupnosti že žrtvovali kot rezultat teh reform, in da brani večnamenski model za evropsko kmetijstvo na trgovskih pogajanjih o razvojnem programu iz Dohe; nadalje poudarja potrebo po ohranjanju prednostne obravnave Skupnosti, zlasti z doseganjem pravičnega in nepristranskega ravnotežja med zahtevami držav v razvoju po dostopu do trga ter stabilnostjo in vitalnostjo trgov Skupnosti, tako da bi lahko učinkovito upravljali te trge in se izognili krizam, ki bi dodatno finančno bremenile Evropsko unijo in tako ustvarile nove proračunske težave;

61.   opozarja, da je temeljna politična reforma v kmetijstvu v letu 2003, vključno z reformo skoraj vseh organizacij skupnega trga, temeljila na veljavnem finančnem okvirju, določenem v sklepu Evropskega sveta oktobra 2002; nadalje opozarja, da se je Evropski parlament strinjal s Pogodbo in Aktom o pogojih pristopa desetih novih držav članic, ki je svoje finančne vidike, povezane s kmetijstvom, zasnoval na podlagi sporazuma Evropskega sveta;

Ribištvo

62.   meni, da je skupna ribiška politika (SRP) eden od bistvenih elementov okoljskih prizadevanj EU za vzpostavitev ponovnega ravnotežja morskega ekosistema, v katerem so nekatere vrste preveč izkoriščane; meni, da so sredstva, ki jih predvideva Komisija, absolutni minimum, potreben za ohranitev ribjih staležev in za doseganje ciljev, ki temeljijo na trajnostnem razvoju in so bili dogovorjeni ob reformi skupne ribiške politike leta 2002; meni, da mora SRP bolje upoštevati položaj ribičev in biti zlasti pozorna na najbolj oddaljene regije;

Okolje

63.   meni, da se je okoljska politika EU izkazala za bistven instrument pri blaženju posledic podnebnih sprememb, zaviranju propada naravnih življenjskih prostorov in biološke raznolikosti, zaščiti vodnih virov, izboljšanju okolja, zdravja in kakovosti življenja, spodbujanju trajnostnega izkoriščanja in upravljanja naravnih virov in odpadkov ter pri razvoju strateških pristopov k razvojni politiki ter izvajanju in povečanju obveščenosti/ozaveščenosti, kot tudi trajnostni gospodarski rasti, zaposlovanju in ekološki koheziji;

64.   poudarja, da področja okoljske politike prispevajo k doseganju lizbonskih in göteborških ciljev; je močno naklonjen vključitvi področij okoljske politike na področja drugih politik; poudarja, da se morajo okoljski vidiki in vplivi na okolje, kot so okoljske tehnologije, okoljske raziskave in varstvo okolja, v celoti upoštevati pri financiranju politik v okviru razdelka 1 in razdelka 2;

Območje svobode, varnosti in pravice

65.   pozdravlja prizadevanja za poenostavitev in racionalizacijo sedanjih razmer na tem področju z opredelitvijo treh okvirnih programov ("Solidarnost", "Varnost" in "Pravica"), ki bodo omogočili večjo prilagodljivost pri razporejanju prednostnih nalog med različnimi dejavnostmi, vendar pa poudarja, da ta pristop ne bi smela zmanjšati političnega in proračunskega nadzora s strani Evropskega parlamenta; svari, da morajo uvedbo pojma "skupno upravljanje z državami članicami" za izvajanje programov s tega področja spremljati ustrezni nadzorni mehanizmi;

66.   odloži, dokler Komisija ne predstavi svojih zakonodajnih predlogov, svoje končno mnenje v zvezi s posebno vsebino programov in zlasti v zvezi s tem, ali bo delež globalnih skladov, ki jih je za vsak program predlagala Komisija, zadostoval za potrebno preglednost glavnih prednostnih nalog Evropskega parlamenta na tem področju: spodbujanje temeljnih pravic, krepitev varnosti državljanov in učinkovito izvajanje skupne priseljenske in azilne politike (zlasti v zvezi z Evropskim skladom za begunce);

Varstvo potrošnikov in javno zdravje

67.   poziva Komisijo, da brez zamude predloži zakonodajne predloge za novo potrošniško politiko in program javnega zdravja, da lahko Evropski parlament in Svet pravočasno začneta z zakonodajnim delom in omogočita, da začneta programa veljati v začetku leta 2007; je še vedno prepričan, da bo razdelitev na nov program potrošniške politike in nov program javnega zdravja najboljša rešitev za doseganje prednostnih ciljev EU; poudarja, da je treba finančna sredstva, dodeljena novemu programu, znatno povečati glede na trenutno stanje; opaža, da je treba upoštevati učinek prejšnje širitve in bodoče širitve na države z deficiti na področju zdravja in potrošnikov, pa tudi predlagano širitev ciljev programa;

Izobraževanje in usposabljanje

68.   meni, da je za mobilnost študentov v zvezi s programom Erasmus treba povečati povprečje štipendij; meni, bi moral v obdobju trajanja programa cilj podprograma Comenius biti vključevanje večjega števila dijakov v skupne dejavnosti izobraževanja; meni, da te izboljšave programa zahtevajo znatno povečanje referenčnega zneska, ki ga predlaga Komisija;

Spodbujanje evropske kulture in raznolikosti

69.   poudari pomen avdiovizualnega sektorja glede tehnoloških sprememb in inovativnih gospodarskih postopkov ter poudari njegov mogoč prispevek k vzpostavitvi gospodarstva, ki temelji na znanju, kot je bilo predvideno z Lizbonskim procesom; poudarja, da je razvoj avdiovizualnega sektorja odvisen predvsem od zasebnega sektorja, neodvisnih medijev in javnega financiranja držav članic; poudarja pozitivne rezultate sedanjih programov MEDIA; poudarja, da so se programi MEDIA izkazali za zelo učinkovite in so pokazali pomembno evropsko dodano vrednost za podporo razvoju sektorja; poudarja, da je za program MEDIA 2007 pomembna zadostna raven financiranja in da je znesek, ki ga predlaga Komisija, najmanjši znesek, potreben za uresničevanje ciljev programa;

70.   pozdravlja vključitev več dejavnosti z izredno majhnimi finančnimi okviri v novi program KULTURA 2000 in poudarja, da zadostna raven financiranja tega področja ostaja bistvenega pomena, opozarjajoč na potrebo po vključitvi glavnih dejavnosti akcijskega programa za 2004-2006 v nov večletni okvir; poziva Komisijo, da spodbuja dejavnosti v skladu z Evropskim paktom za mlade, ki ga je sprejel Evropski svet 22. in 23. marca 2005; podpira stališče ministrov za kulturo na srečanju v Rotterdamu julija 2004, da bi bilo treba proračun za kulturo znatno zvišati;

Zunanje politike

71.   načelom pozdravlja poenostavitev finančnih instrumentov iz razdelka 4, vendar pa se sprašuje, ali so številke in razdelitev, ki jih predlaga Komisija, primerne glede na preglednost, prepoznavnost in demokratičen nadzor pri uporabi sredstev; zlasti meni, da:

o
o   o

72.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter drugim zadevnim institucijam in organom, kakor tudi nacionalnim vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 172, 18.6.1999, str. 1. (2) UL C 310, 16.12.2004, str. 1. (3) UL L 253, 7.10.2000, str. 42. (4) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 991. (5) Sprejeta besedila s tega dne, P6_TA(2004)0005. (6) Sprejeta besedila, 2.12.2004, P6_TA(2004)0075. (7) Poročilo predstavljeno leta 1977 s strani ekspertov na zahtevo Komisije. (8) UL L 143, 30.4.2004, str. 46.

Finančni okvir 2007-2013