Resolucija Evropskega parlamenta o ponovni oceni barcelonskega procesa (2005/2058(INI))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju barcelonske deklaracije, sprejete na evro-sredozemski konferenci 27. in 28. novembra 1995, o ustanovitvi Evro-sredozemskega partnerstva s podrobnim delovnim programom,
– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom "Desetletnica Evro-sredozemskega partnerstva: Program dela za spopadanje z izzivi naslednjih petih let" (KOM(2005)0139) ter prilogi SEK(2005)0482 in SEK(2005)0483,
– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom "Razširjena Evropa – sosedstvo: novi okviri za odnose z našimi vzhodnimi in južnimi sosedi" (KOM(2003)0104), njenega strateškega dokumenta o evropski sosedski politiki (ESP) (KOM(2004)0373), njenega predloga za evropski sosedski in partnerski instrument (KOM(2004)0628), njenega sporočila za akcijske načrte v okviru ESP (KOM(2004)0795) ter akcijske načrte za Izrael, Jordanijo, Maroko, palestinske avtonomne oblasti in Tunizijo,
– ob upoštevanju sklepov vseh evro-sredozemskih ministrskih konferenc in sektorskih ministrskih konferenc, ki so se zvrstile od začetka barcelonskega procesa, in zlasti sklepov sedme evro-sredozemske konference ministrov za zunanje zadeve, ki je potekala v Luxembourgu 30. in 31. maja 2005,
– ob upoštevanju strateškega partnerstva za Sredozemlje in Bližnji vzhod, o katerem je Evropski svet odločal junija 2004,
– ob upoštevanju deklaracij petih plenarnih zasedanj Evro-sredozemskega parlamentarnega foruma, ki so se zvrstili med njegovo ustanovitvijo novembra 1998 in preobrazbo v Evro-sredozemsko parlamentarno skupščino (EMPA) na šesti ministrski konferenci v Neaplju 2. in 3. decembra 2003,
– ob upoštevanju političnih prednostnih nalog predsedovanja Evropskega parlamenta Evro-sredozemski parlamentarni skupščini (EMPA) v izjavi z dne 21. aprila 2005 za širitev dialoga o človekovih pravicah s parlamenti držav partneric,
–ob upoštevanju resolucije z dne 15. marca 2005, ki jo je prva Evro-sredozemska parlamentarna skupščina sprejela v Kairu,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. februarja 2004 o "Ponovni oživitvi dejavnosti EU na področju človekovih pravic in demokratizacije s sredozemskimi partnerji"(1),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2003 o "Razširjeni Evropi - sosedstvu: novi okviri za odnose z našimi vzhodnimi in južnimi sosedi"(2),
–ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o sredozemski politiki Evropske unije,
–ob upoštevanju letnih poročil o človekovem razvoju v arabskem svetu iz let 2002, 2003 in 2004 programa Združenih narodov za razvoj (UNDP),
–ob upoštevanju poročila "Barcelona plus: na poti k evro-sredozemski skupnosti demokratičnih držav", ki ga je aprila 2005 pripravila Evro-sredozemska komisija za raziskave,
–ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,
–ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za pravice žensk in politiko enakih možnosti (A6-0280/2005),
A. ker so spodbujanje in spoštovanje demokracije, človekovih pravic, pravne države in temeljnih svoboščin poglavitna načela in prednostne naloge Evropske unije ter nepogrešljiva osnova za razvoj sredozemske regije,
B. ob upoštevanju vsebine evro-sredozemskih pridružitvenih sporazumov, zlasti člena 2, ki določa, da spoštovanje demokratičnih načel in temeljnih pravic navdihuje notranjo in zunanjo politiko pogodbenic, poleg tega pa predstavlja bistven element sporazumov,
C. ker v svoji resoluciji z dne 23. februarja 2005 o Evro-sredozemskem partnerstvu(3) Parlament poziva Svet in Komisijo, naj obnovita prizadevanja za povečanje demokracije in prispevata k nujnim političnim, ekonomskim in družbenim reformam v sredozemskih državah ter jih spodbujata,
D. ker sredozemska politika predstavlja eno glavnih prednostnih nalog zunanje politike EU; ker lahko barcelonski proces s pomočjo dosledne skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije le pridobi na učinkovitosti in s tem tudi poveča njeno verodostojnost,
E. ker se razširjena Evropa vneto zavzema za vzpostavitev skladnega sistema odnosov s sosednjimi državami v sredozemski regiji in na Bližnjem vzhodu, ki temeljijo na zgoraj navedenih načelih in vrednotah ter na dialogu med kulturami in religijami, in se zavzema za vsestransko partnerstvo, ki vključuje politično in gospodarsko liberalizacijo, trajno gospodarsko rast in skupno blaginjo,
F. ker je demokratičen in uspešen razvoj Evro-sredozemskega partnerstva močno odvisen od tega, ali so si države partnerice in njihovi prebivalci voljni deliti skupne vrednote demokracije in spoštovanja temeljnih pravic v duhu sorazmernega sodelovanja, enakopravnosti, skupne udeležbe in obveznosti, kakor tudi soodgovornosti,
G. ker je evropska politika sosedstva usmerjena v širitev takega partnerstva in omogoča dodatne priložnosti za poglabljanje odnosov, krepitev političnega dialoga in vključevanje držav partneric v politike EU,
H. ker je barcelonska deklaracija z dne 28. novembra 1995 naznačila prelomnico v odnosih med Evropsko unijo in njenimi sredozemskimi sosedami,
I. ker je Evro-sredozemsko partnerstvo, ki združuje dvostranske in večstranske mehanizme posvetovanja in poti odločanja, edinstveno v svojem obsegu in filozofiji in ga je zato treba ohraniti, ponovno vzpostaviti in oceniti v luči doseženih rezultatov ter nadalje izvajati, da bi lahko delovali v smeri sprva zastavljenih ambicioznih ciljev,
J. ker je napredek na področju regionalne razsežnosti partnerstva, ki bi moralo biti zares razvito in deležno večjih finančnih virov, kakor je bilo načrtovano na začetku procesa, zelo majhen,
K. ker je izraelski umik iz Gaze samo korak – čeprav zelo pomemben – na poti mirovnega načrta k celovitemu urejanju spora na Bližnjem vzhodu, ki bi lahko dal nov zagon barcelonskemu procesu, če bi obe sprti strani naredili nadaljnje korake,
L. ker je izid pregleda po desetih letih partnerstva mešan: na eni strani je mnogo pozitivnih dosežkov, na drugi bo potrebno postoriti še marsikaj, da bi docela izčrpali potencial barcelonske deklaracije,
M. ker so dvostranski odnosi prevladali nad večstranskim okvirom tudi zaradi šibkosti držav partneric in težav pri razvijanju in krepitvi odnosov jug-jug,
N. ker je treba na vrhu v Barceloni 27. in 28. novembra 2005 za bližnjo prihodnost začrtati jasne in uresničljive prednostne naloge, pri čemer se upoštevajo neuspehi in zastoji v preteklosti, usmerjene pa naj bodo v doseganje oprijemljivih kratkoročnih in srednjeročnih rezultatov,
O. ker se pomoč za izobraževalno reformo, skupno upravljanje pretoka ljudi in migracij, kakor tudi krepitev dialoga – tudi med različnimi religijami – in pomoč pri skupnih protiterorističnih strategijah kažejo kot možna področja za okrepljeno sodelovanje med evro-sredozemskimi partnerji,
P. ker uspešna prva seja Evro-sredozemske parlamentarne skupščine v marcu 2005, kakor tudi drugi institucionalni razvojni koraki Evro-sredozemskega partnerstva, omogočajo krepitev njene večstranske politične razsežnosti,
Q. ker je pomembno tudi okrepiti to razsežnost prek večjega sodelovanja civilne družbe in drugih nevladnih akterjev v tem procesu,
R. ker bi se morala s praznovanjem leta 2005 kot letom Sredozemlja povečati razpoznavnost barcelonskega procesa in ozaveščenost ljudi o njegovih dejavnostih,
1. pozdravlja nedavno sporočilo Komisije, v katerem je pregled desetletnega partnerstva in izbor določenih področij sodelovanja – človekove pravice in demokracija, trajnostna gospodarska rast in gospodarske reforme ter izobraževanje – ki jih je treba v naslednjih petih letih razvijati naprej;
2. deli prepričanje, da se lahko partnerstvo izboljša, čeprav zaenkrat še ni prineslo pričakovanih koristi ali v veliki meri prispevalo k zmanjšanju napetosti na tem območju, tako da barcelonski proces še vedno ostaja primeren okvir za sredozemsko politiko, ki jo je za doseganje boljših rezultatov treba spremeniti;
3. poudarja, da je treba evro-sredozemski politiki za njeno učinkovitost dodeliti proračun, ki bo sorazmeren njenim ambicijam;
4. obžaluje, da Evro-sredozemsko partnerstvo doslej še ni imelo neposrednega vpliva na večja nesoglasja v sredozemski regiji, čeprav so v okviru delovnih skupin že začeli razpravljati o konkretnih ukrepih;
5. poudarja, da je razvoj demokracije eden izmed ciljev barcelonskega procesa, ki ga je treba doseči s spodbujanjem političnih reform ob podpori civilne družbe ter vseh političnih skupin in gibanj, ki zavračajo uporabo nasilja;
6. meni, da je eno poglavitnih vprašanj, s katerim bi se morali ukvarjati, izčrpnejše sodelovanje vseh sredozemskih držav partneric v procesu odločanja partnerstva, zato da bi vzpodbudili skupne pobude in okrepili soodgovornost;
7. v zvezi s tem pozdravlja ustanovitev nevladnih izhodišč Euromeda, ki je imel ustanovno sejo v okviru Državljanskega foruma aprila 2005 v Luxembourgu; v zvezi s tem poudarja pomen vključitve in razvoja tesnega sodelovanja s temi izhodišči, da bi se razširilo sodelovanje v Evro-sredozemskem partnerstvu in povečala osveščenost javnosti o tem procesu;
8. meni, da je bistveno dopolniti politični dialog s tesnejšim sodelovanjem na kulturni in socialni ravni tudi zato, da bi ovrednotili prispevek in prednostne naloge, ki se kažejo v naraščajočem številu raziskav iz arabskega in sredozemskega sveta, kakor je navedeno v nedavnih letnih poročilih Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP);
9. pozdravlja ustanovitev Evro-sredozemske parlamentarne skupščine in poziva, da se ji v prihodnje dodeli sredstva in upravne strukture, potrebne za zagotovitev njene opaznosti in učinkovitega delovanja;
10. je prepričan, da morajo nadaljnje sodelovanje usmerjati ne le potrebe varnostne politike EU ali druge, s tem povezane, potrebe, ampak da je treba v ospredje postaviti tudi povezanost med tremi področji sodelovanja, in sicer mirom, trgovino in civilno družbo; pri tem zlasti priznava povezanost med varnostjo in razvojem ter poseben pomen socialnih in gospodarskih vprašanj za prebivalce južnega Sredozemlja;
11. obžaluje, da nikoli ni prišlo do izvajanja predloga izvirne barcelonske deklaracije o tem, da Komisija organizira letno srečanje predstavnikov mest in regij "za popis skupnih izzivov in izmenjavo izkušenj", in poziva Komisijo, naj to pobudo uresniči v okviru pregledanega Evro-sredozemskega partnerstva;
12. meni, da mora evropska sosedska politika (ESP), ki se opira na izide barcelonskega procesa in temelji na načelih skupnega sodelovanja in diferenciacije, povečati obstoječe oblike sodelovanja v okviru Euromeda z namenom, da bi ponudila državam partnericam možnost za sodelovanje v programih in politikah Evropske unije na podlagi sporazumnih prednostnih nalog in ciljev, ob stalnem upoštevanju načela regionalnega in subregionalnega sodelovanja (kakor tudi lokalnega in občinskega), tako s strani evro-sredozemskih držav partneric kakor tudi držav članic;
13. poudarja, da je regionalna integracija jug-jug ključnega pomena za vzpostavitev stabilnega okvira za skupno blaginjo in da to potrjuje tudi primer in izkušnja EU;
14. poudarja, da je podpiranje in spodbujanje političnih reform (napredek pri procesu demokratizacije, krepitev pluralizma in pravne države ter večje spoštovanje človekovih pravic) skupaj z gospodarskimi in socialnimi reformami eden glavnih ciljev sredozemske politike EU, kakor tudi ESP;
15. pozdravlja ustanovitev pododbora za človekove pravice z Jordanijo in Marokom v okviru zadevnih pridružitvenih sporazumov ter poziva k ustanovitvi takšnih pododborov za človekove pravice tudi v okviru drugih pridružitvenih sporazumov, da bi se s tem razvijal strukturiran dialog o človekovih pravicah in demokraciji; meni, da takšni pododbori predstavljajo ključni element akcijskih načrtov; poudarja pomen, ki ga imata posvetovanje s civilno družbo in njeno vključevanje v delo teh pododborov za boljše nadzorovanje razmer na področju človekovih pravic; poudarja tudi potrebo po tesni povezanosti Parlamenta z delom in nadaljnjim spremljanjem teh pododborov;
16. ponovno poudarja svojo podporo zagovornikom človekovih pravic in pozdravlja sprejetje smernic o zagovornikih človekovih pravic; v zvezi s tem poziva Svet, naj izvede potreben pritisk na sredozemske partnerje, da bodo izpolnili svojo dolžnost in spoštovali pravice zagovornikov človekovih pravic ter zagotovili njihovo zaščito;
17. poudarja, da je osnovanje območja skupne blaginje glavni cilj Evro-sredozemskega partnerstva in da je za dosego tega cilja potrebno zmanjšati revščino v regiji ter obenem preseči socialno-ekonomski razkorak med severom in jugom; ugotavlja, da so države partnerice naredile znaten napredek k doseganju makroekonomske stabilnosti in da se liberalizacija trgovine in blaga v veliki meri izboljšuje;
18. v tem pogledu pozdravlja ustanovitev sklada za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo leta 2002 v okviru Evropske investicijske banke, poziva pa k nadaljnji razpravi med državami članicami Unije in njihovimi evro-sredozemskimi partnericami, da bi to pobudo razvili v čisto pravi finančni instrument sodelovanja, ki bi bil dostopen za udeležbo držav zadevne evro-sredozemske regije;
19. poudarja pomen vzpostavitve območja proste trgovine do leta 2010 in želi hitro uporabo načela kumulacije porekla – sistem, ki bo omogočil prost dostop na trg Skupnosti izdelkom, proizvedenim iz sestavnih delov, ki prihajajo iz več kot ene sredozemske države, da bi tako spodbudili večjo integracijo jug-jug;
20. je seznanjen s koraki, narejenimi v smeri ustanovitve območja proste trgovine do leta 2010 in z začetkom strategije za liberalizacijo trgovine na področju kmetijstva; poziva, da se v proces vključi merilo trajnostnega razvoja ter da se na vsaki stopnji korektno in poglobljeno presoja učinek na okolje; poziva Komisijo, naj pripravi študijo o vplivu liberalizacije trgovine s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi v evro-sredozemski regiji;
21. ugotavlja, da medtem ko je na področju liberalizacije trga blaga prišlo do izjemnega napredka, trgovinski primanjkljaj sredozemskih partnerjev Evropske unije narašča;
22. meni, da navkljub pričakovanjem ob začetku procesa države partnerice z odprtjem trga niso dosegle gospodarske blaginje, ampak imajo še vedno težke gospodarske razmere z zelo visoko stopnjo brezposelnosti in nizko stopnjo vlaganj, zaradi povprečno zelo mladega prebivalstva v teh državah pa te razmere znatno vplivajo na migracijske tokove;
23. meni, da je treba gospodarski vidik partnerstva preusmeriti na socialno kohezijo ter trajnosten gospodarski razvoj, saj dana liberalizacija gospodarskih izmenjav ne more biti njegov edini cilj, in mora imeti ustrezen pravni okvir;
24. zahteva, da Komisija in države članice zagotovijo, da naslednje finančne perspektive vključijo zadostno financiranje za podporo gospodarske tranzicije sredozemskih držav partneric ter da bo referenčni znesek, določen za nov finančni sosedski in partnerski instrument, lahko zagotavljal določeno stabilnost in kontinuiteto evropske pomoči v evro-sredozemskem območju (gl. prejšnji program MEDA);
25. meni, da je nujno, da je delovni program Komisije osredotočen tudi na obravnavo družbenih posledic tranzicije v državah južnega Sredozemlja, ob upoštevanju različnih potreb in prednostnih nalog držav partneric;
26. meni, da gospodarski položaj sredozemskih držav partneric zahteva znatno podporo infrastrukturnim projektom, zlasti na področju prometa, stanovanj in oskrbe s pitno vodo;
27. meni, da morajo biti prihodki, ki jih prinašajo nahajališča nafte in zemeljskega plina v tej regiji, v večji meri na razpolago za gospodarski in socialni razvoj regije ter v interesu celotnega prebivalstva kar najbolj pregledno porabljeni;
28. si želi širitve infrastrukture za potniški in blagovni promet na evro-sredozemskem območju, s posebno poudarkom na pristaniščih;
29. opozarja na pomembnost spodbujanja konkretnih manjših projektov sodelovanja na terenu; meni, da lahko mala in srednje velika podjetja znatno prispevajo k višji blaginji v državah partnericah in zato priporoča sprejem ukrepov za povišanje gospodarske rasti in porabe, zlasti z uporabo posojil in malih kreditov;
30. poudarja pomen reševanja težav, s katerimi se sooča tekstilni sektor pri podpori Evro-sredozemskega partnerstva – partnerstva, ki omogoča sodelovanje in konkurenčnost sektorja s prostovoljno politiko podpore usposabljanju, R&R, tehnološki inovativnosti, prenosu najboljše prakse in izmenjavi informacij o trgih; priporoča ustanovitev evro-sredozemske mreže šol, akademij in tehničnih centrov, specializiranih za področje tekstila in oblačil, za spodbujanje tehničnega partnerstva, usposabljanja in programov skupnih raziskovanj;
31. meni, da lahko decentralizirano sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi organi prispeva tako k vzpostavitvi lokalnih institucij in zmogljivosti kot tudi k večji opaznosti in lastništvu partnerstva; opozarja, da lahko konkretni projekti sodelovanja med mesti, ki imajo majhen obseg in so lahko dvostranski ali del regionalnih ali čezmejnih mrež ter obravnavajo vrsto zadev, povezanih s trajnostnim razvojem mest (npr. ravnanje z odpadki in vodo, zagotovitev čiste vode), državljanom prinesejo otipljive rezultate, ki se takoj odražajo v kvaliteti njihovega življenja;
32. ugotavlja, da je hitrost izvajanja projektov in programov v okviru MEDA v preteklih letih močno napredovala, zlasti zaradi korenite reforme Komisijinega načrtovanja pomoči in zahvaljujoč okrepljeni vlogi akterjev na terenu; obžaluje pa, da je Svet v osnutku proračuna za leto 2006 zmanjšal zneske, namenjene programu MEDA, zlasti tiste, namenjene institucionalni reformi, demokratičnemu razvoju in človekovim pravicam, gospodarskim in socialnim reformam ter subregionalnemu sodelovanju; meni, da takšno zmanjšanje ni v skladu s spodbudami, kakršne potrebuje barcelonski proces;
33. meni, da je to pravi trenutek za osvežitev dejavnosti Evro-sredozemskega partnerstva in za upoštevanje možnosti, ki jih ponuja ESP, da bi partnerstvo približala ljudem;
34. priporoča, da se je treba v prihodnje posvetiti izbranemu številu sporazumno sprejetih dejavnosti na večstranskih in dvostranskih ravneh, ki jih je treba pospešiti, njihovo izvajanje pa bolj usmeriti k rezultatom;
35. meni, da je razvoj demokracije v regiji eno ključnih vprašanj za Evropo: sredozemsko partnerstvo ne obstaja zgolj v odnosu do držav partneric, temveč tudi do nedržavnih akterjev in civilne družbe; zato priporoča, da se za začetek različnih demokratičnih projektov bolj uporablja, na primer, Evropska pobuda za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) – program Skupnosti, ki financira razne projekte;
36. meni, da bi moralo biti sodelovanje na področju civilne zaščite, varstva okolja in ukrepanja ob naravnih nesrečah med osnovnimi prednostnimi nalogami; meni, da je treba v tem okviru pospešiti postopke za vzpostavitev sistema zgodnjega opozarjanja v sredozemskem prostoru za preprečevanje takšnih nesreč;
37. poudarja, da je v zadnjih letih v sredozemskem prostoru in v številnih državah članicah prišlo do poslabšanja okoljskega ravnovesja, povečanja onesnaženja, naraščajočih pomanjkanj vode ter nenadzorovane rasti in špekulativne gradnje mest, zlasti na obalnem območju; meni, da je treba povsod po Sredozemlju dati večji zagon oblikovanju politik na področju okolja, zlasti, ker se to kaže kot ključnega pomena za vsako politiko trajnostnega razvoja;
38. meni, da je ena od glavnih prednostnih nalog razvoj izobraževalnega in poklicnega usposabljanja, ki je najvišjega pomena za gospodarski in socialni razvoj sredozemskih držav; poziva, da se posebna pozornost posveti ženskam in najrevnejšim skupinam, kot so nepismeni prebivalci, učenke, begunci in razseljene osebe ter prebivalci na podeželju in v primestnih območjih; meni, da je treba na tem področju uvesti bolj strateški pristop, ki bo podpiral prizadevanja sredozemskih partnerjev za izobraževalno reformo in institucionalno posodobitev na tem področju; še posebej poziva Svet, države članice in Komisijo, da oblikujejo in podprejo programe izmenjave za učence, študente in profesorje, partnerstva med mesti in geografskimi območji ter da okrepijo izmenjave na parlamentarni ravni; v zvezi s tem poudarja pomen nadaljnjega razvoja, tako pobude Erasmus Mundus kakor tudi programa Mladi v akciji za obdobje od leta 2007 do 2013, da bi se tako okrepile medkulturne izmenjave v sredozemskih državah
39. pozdravlja ustanovitev in otvoritev Evro-sredozemske ustanove Anna Lindh za dialog med kulturami; je prepričan, da njeno delovanje lahko odločilno prispeva k izboljševanju medsebojnega razumevanja in najbolje izkoristi našo skupno dediščino;
40. poziva Komisijo, države članice in države Evro-sredozemskega partnerstva, da poiščejo načine in mehanizme za podporo ustanovitvi, krepitvi in razvoju nacionalnih mrež Ustanove Anne Lindh v vseh 35 državah partnericah; poziva ustanovo, da prispeva k vidnosti in solastništvu barcelonskega procesa, tako da Evro-sredozemsko partnerstvo dobi podobo tako na nacionalni kot na regionalni ravni;
41. poziva k zaščiti in spodbujanju svobode tiska in svobode mnenja v sredozemski regiji, da se omogoči zaposlenim v medijih svobodno opravljanje njihovega poklica in da se zagotovi demokratični razvoj, ki se je doslej v tej regiji pokazal kot nezadosten;
42. je prepričan, da mora vpričo sedanjih razmer v svetu priti do resnega medkulturnega dialoga med partnerji, ki mora vključevati ukrepe, kot so tisti, ki jih v svojem poročilu priporoča "svetovalna skupina na visoki ravni za dialog med ljudstvi in kulturami v evro-sredozemskem območju", ki jo je leta 2003 ustanovil Romano Prodi;
43. meni, da bi moralo Evro-sredozemsko partnerstvo, ki temelji na skupni odgovornosti, spodbujati verski dialog med krščanstvom, islamom in judovstvom, ne samo za namene izobraževanja in razširjanja znanja, temveč tudi v okviru boja proti terorizmu kot enemu izmed svetovnih izzivov;
44. priporoča, da strokovnjaki in tehniki izvajajo skupne akademske aktivnosti o vlogi islama v demokratičnih in odprtih družbah, kot tudi, da se preučujejo razlogi, ki včasih pripadnike neke kulturne in verske skupnosti privedejo do nasilnih dejanj;
45. poudarja, da sta preseljevanje in socialno vključevanje priseljencev ravno tako ključni vprašanji Evro-sredozemskega partnerstva; meni, da so pridružitveni sporazumi in sosedski akcijski načrti primerna orodja za pospeševanje skupnega upravljanja pretoka ljudi in selitvenih tokov; predlaga, da se novi instrument evropske sosedske politike (ESPI) uporabi za podporo čezmejnega sodelovanja med partnerji; poudarja, da se je treba ukvarjati s težavami in z resnimi negativnimi posledicami nezakonitega preseljevanja ter vključiti takšne ključne vidike, kot so pogajanja o sporazumih o ponovnem sprejemu ali potreba po ostrem nasprotovanju trgovanju z ljudmi, ki povzroča izgubo življenj in mnogo trpljenja; ponovno opozarja na potrebo po posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi organi na tem območju, saj imajo izkušnje in odgovornost pri družbeni integraciji priseljencev, pri sprejemanju prosilcev za azil ter pri občutljivem vprašanju prebivalcev brez dokumentov in zavrnjenih prosilcev za azil;
46. opozarja, da mora biti vso sodelovanje na področju preseljevanja v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in mednarodnim pravom o človekovih pravicah; vztraja pri potrebi, da so vsi sporazumi o ponovnem sprejemu javni in da se spoštuje načelo nevračanja, kakor je določeno v členu 33 Ženevske konvencije o statusu beguncev iz leta 1951; zavrača načelo oblikovanja migracijskih "vstopnih točk" in/ali taborišč v državah sosedah EU;
47. poudarja, da mora biti vzpodbujanje sodelovanja žensk na gospodarskem, družbenem in kulturnem področju ter v političnem življenju vsake države ključen mehanizem utrjevanja demokracije in odpravljanja diskriminacije žensk; poziva tudi, da se perspektivo enakosti spolov vključi na vseh ravneh v glavne dejavnosti Evro-sredozemskega partnerstva;
48. poziva vlade partnerskih držav, da priznajo, spoštujejo in ščitijo položaj žensk in njihove osnovne pravice, kakor so določene v mednarodnih pogodbah, ter poziva vlade teh držav, naj pospešijo zakonodajne, upravne in druge reforme, ki bi vzpostavile pravno enakost med ženskami in moškimi v družinskem in javnem življenju, kakor tudi integrirale enakost med spoloma v celotno politično življenje s kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji;
49. poziva Komisijo, da predloži kakovostne in količinske podatke o prenosu in dejanskem izvajanju finančnih obveznosti, sprejetih v okviru dvostranskega sodelovanja (pridružitveni sporazumi) in v okviru regionalnega sodelovanja MEDA II (sedanja faza), s čimer naj bi podprli aktivno udeležbo žensk v politiki, gospodarstvu in družbenem življenju;
50. pozdravlja nedavno uvedbo prvega regionalnega programa o soudeležbi žensk v gospodarskem in družbenem življenju in razvoju (program, katerega uvedba je bila odločena že leta 2001) in zahteva od Komisije, da razširi področje in tematiko programa na dejavnosti, kot so informiranje in osveščanje v zvezi s podobo žensk in pomenom njihove vloge v procesu demokratizacije;
51. izraža svojo zaskrbljenost ob različnih oblikah hude diskriminacije, ki so jim ženske izpostavljene na trgu delovne sile, v izobraževalnih sistemih in v poklicnem usposabljanju ter v političnem in državljanskem udejstvovanju, kakor tudi zaskrbljenost ob hudih problemih, s katerimi se soočajo, kot na primer nasilje; poziva partnerske države, naj izrazijo pravo politično voljo in operativno učinkovitost za dosego spremembe miselnosti in spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi;
52. poudarja potrebo, da evro-sredozemske države partnerice vzpostavijo nove programe za vzpodbujanje sodelovanja tako med policijskimi organi kot med pravosodnimi organi in zagotavljanje skupnega pristopa v boju proti organiziranemu kriminalu in terorizmu; poziva vse države k ratifikaciji Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in njenih dodatnih protokolov za preprečevanje trgovine z ljudmi in tihotapljenja migrantov; poudarja dejstvo, da evro-sredozemske države partnerice delijo tako zavezanost človekovim pravicam kot tudi temeljnim svoboščinam, ter zato poziva Svet, države članice in Komisijo k dejavni podpori cilju Evro-sredozemskega sporazuma z namenom, da se zagotovi spoštovanje človekovih pravic prek stalnega političnega dialoga z državami partnericami; poudarja tudi, da delijo skupno izkušnjo s terorizmom, kar jim omogoča sodelovanje pri odvračanju nezadovoljnih skupin od zatekanja k terorističnim metodam in nasilnim napadom, pri razvijanju sposobnosti držav za boj proti terorizmu in pri obrambi človekovih pravic v boju proti terorizmu; poudarja, da vse vrste terorističnih dejanj v bistvu vključujejo neposreden napad na pravice in svoboščine državljanov, kakor so opredeljene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, na demokracijo in pravno državo;
53. v tem pogledu ponovno poudarja, da se boja proti terorizmu na noben način ne sme voditi na račun državljanskih svoboščin in človekovih pravic; pozdravlja vedno večje sodelovanje na tem področju, vendar poziva k bolj odprtim in preglednim postopkom; v tem pogledu podpira predlog pravil ravnanja na tem področju;
54. obžaluje, da na področju demokracije in človekovih pravic ni bil dosežen znaten napredek in v zvezi s tem poudarja pomen akcijskih načrtov ESP, ki skušajo določiti jasne obveznosti, ki jih morajo spoštovati države partnerice, da bi se s tem izboljšal proces demokratizacije in spoštovanje človekovih pravic; poudarja, da bodo prednostne naloge teh akcijskih načrtov določile merila, ki jih bo treba redno nadzorovati in ocenjevati;
55. v zvezi s tem poziva Komisijo, naj Parlament v polni meri vključi v ocenjevanje izvajanja akcijskih načrtov ESP, ki morajo predvideti klavzule o prekinitvi v primeru nespoštovanja meril, vključenih zaradi demokratizacije in človekovih pravic;
56. poziva Komisijo, da vprašanja človekovih pravic postavi za merilo ocenjevanja, ko ocenjuje spoštovanje sporazumov med Evropsko unijo in državami partnericami, ter upa, da bo Komisija letno poročala o svojih ugotovitvah v okviru Evro-sredozemskega partnerstva;
57. poziva Svet in Komisijo, naj uveljavita klavzule o prekinitvi evro-sredozemskih pridružitvenih sporazumov v primerih kršitev človekovih pravic in demokratičnih svoboščin;
58. ponovno poziva vse pogodbenice evro-sredozemskih pridružitvenih sporazumov, da klavzulo o človekovih pravicah in demokraciji prenesejo v akcijski program za poudarjanje in podpiranje spoštovanja človekovih pravic ter da vzpostavijo mehanizem za redno ocenjevanje upoštevanja člena 2 Pridružitvenega sporazuma; v zvezi s tem poziva Komisijo, da ustanovi pododbore za človekove pravice, katerih naloga bi bilo spremljanje izvajanja klavzule o človekovih pravicah, in v takšne pododbore v polni meri vključi Evropski parlament in civilno družbo; poziva Komisijo, da ob deseti obletnici barcelonskega procesa pripravi javno poročilo o izvajanju politike človekovih pravic in demokracije v sredozemskih državah, ki naj predstavlja temelj za nadaljnji razvoj partnerstva;
59. predlaga, da se mora sodelovanje med Evropsko unijo in sredozemskimi državami glede varnostnih zadev nadaljevati in okrepiti; pozdravlja vključitev klavzul o neširjenju orožja za množično uničevanje v zadnje sporazume in akcijske načrte; poudarja, da morajo takšne ukrepe brez izjeme izvajati vse države partnerice, da bi se Sredozemlje razglasilo za območje brez orožja za množično uničevanje; poziva k večji udeležbi držav partneric v evropski varnostni in obrambni politiki; z ozirom na to poziva Svet, naj predvidi možnost posvetovanja z našimi sredozemskimi partnerji vsakič, ko se nanje nanašajo zadeve SZVP na dnevnem redu, tako da jih vključi na seje Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose, kadar koli je to potrebno;
60. meni, da sta politična volja in pragmatična vizija spričo nekdanjih pomanjkljivosti barcelonskega procesa bolj kot kdajkoli prej osnovna pogoja uspešnega izida partnerstva;
61. poudarja, da je Evro-sredozemska parlamentarna skupščina (EMPA) bistveni element evro-sredozemskega političnega dialoga in da je treba v prihodnje okrepiti vlogo postopkov skupščine pri sprejemanju odločitev v evro-sredozemskemu procesu;
62. spominja udeležence izredne seje na visoki ravni, ki bo potekala 27. in 28. novembra 2005 v Barceloni, da mora proslavitev desete obletnice Evro-sredozemskega partnerstva spremljati opredelitev jasnih in obvezujočih prednostih nalog ter ukrepov v prihodnosti; meni tudi, da mora potrditi ustanovna načela barcelonske deklaracije in voljo držav članic, da ustvarijo skupnost demokratičnih držav, ki bo dala zagon odnosom med državami članicami v Sredozemlju, in še posebej poziva vse države članice Evropske unije, naj usmerijo svoje moči v to, da bi barcelonski proces dobil v prihodnje nov zagon;
63. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje prihodnjemu izrednemu srečanju na visoki ravni, Svetu, Komisiji, vladam in nacionalnim parlamentom držav članic in držav partneric, ki sodelujejo v barcelonskem procesu in v Evro-sredozemski parlamentarni skupščini.