Resolucija Evropskega parlamenta o letnem poročilu o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2004 (2005/2136(INI))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju letnega poročila o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2004,
– ob upoštevanju člena 195 Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 43 Listine o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. novembra 1993 o demokraciji, preglednosti in subsidiarnosti ter medinstitucionalnem sporazumu o postopkih za izvajanje načela subsidiarnosti; predpisov in splošnih pogojev, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic; dogovorjenih postopkov Spravnega odbora v skladu s členom 189b ES(1),
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic,
– ob upoštevanju členov 112(1) in 195(2) svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A6-0276/2005),
A. ker je bila Listina o temeljnih pravicah slavnostno razglašena v Nici dne 7. decembra 2000 in ker obstaja politična volja, da se ji dodeli pravno zavezujoč značaj,
B. ker člen 41 Listine o temeljnih pravicah predvideva, da ima vsaka oseba pravico, da institucije in organi Unije njegove ali njene zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku,
C. ker člen 43 Listine predvideva, da se "vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba, ki prebiva ali ima registriran sedež v državi članici, lahko obrne na varuha človekovih pravic Unije v zvezi z nepravilnostmi v dejavnostih institucij ali organov Skupnosti, z izjemo Sodišča in Sodišča prve stopnje pri izvajanju svoje sodne pristojnosti",
D. ker letos sedanji varuh človekovih pravic, Nikiforos Diamandouros, začenja svoj drugi mandat in se septembra praznuje deseta obletnica uvedbe instituta Evropskega varuha človekovih pravic,
E. ker je bilo letno poročilo varuha človekovih pravic formalno predloženo predsedniku Evropskega parlamenta 8. marca 2005, varuh človekovih pravic, Nikiforos Diamandouoros, pa je 10. maja 2005 v Strasbourgu poročilo predstavil Odboru za peticije,
F. ker se je v letu 2004 število pritožb, naslovljenih na varuha človekovih pravic, v primerjavi s prejšnjim letom znatno povečalo (za 53 %) in ker je le polovica tega povečanja (51 %) posledica dejstva, da so državljani desetih novih držav članic postali evropski državljani,
G. ker je Evropski varuh človekovih pravic nepristranski organ, ki hkrati nudi državljanom izvensodno pomoč v Uniji, in ker je v letu 2004 nudil učinkovito pomoč v skoraj 70 % vseh predloženih primerov, vključno z nedopustnimi pritožbami,
H. ker je varuh človekovih pravic v letu 2004 zaključil 251 preiskav, od tega 247 poizvedb na podlagi pritožb in štiri na lastno pobudo; ker je bilo 65 primerov po pritožbi varuhu človekovih pravic rešenih s strani institucij ali organov samih in predlaganih 12 sporazumnih rešitev,
I. ker se je varuh človekovih pravic odločil Evropskemu parlamentu predložiti posebno poročilo (OI/2/2003/GG) v odgovor na pritožbo v zvezi s primerom, v katerem je bil po mnenju varuha človekovih pravic pritožnik v službi Komisije deležen diskriminacijskih pogojev zaposlovanja in glede katerega ni bilo dosežene sporazumne rešitve in ker Komisija ni sprejela njegovega osnutka priporočila,
J. ker predložitev posebnega poročila Evropskemu parlamentu predstavlja osnovno sredstvo, s katerim lahko varuh človekovih pravic išče podporo Evropskega parlamenta in njegovega Odbora za peticije, da bi zadostil državljanom, ki so jim bile kršene pravice, poročilo pa poleg tega spodbuja izboljšanje standardov evropske uprave,
K. ker preiskave varuha človekovih pravic pogosto pripeljejo do pozitivnega izida za pritožnike in ker lahko pripomorejo izboljšati kakovost upravnih storitev,
L. ker lahko številne kritične pripombe varuha človekovih pravic, podane v njegovem poročilu za leto 2004 glede primerov slabega upravljanja, s sprejetjem in izvajanjem primernih ukrepov s strani institucij EU in drugih organov pomagajo preprečevati, da bi se napake ali slabo delovanje ponavljala v prihodnosti,
M. ker je bila na Evropski parlament naslovljena kritična pripomba zaradi neuspešnega uveljavljanja pravil o kajenju v njegovih prostorih,
N. ker varuh človekov pravic s pripravljanjem srečanj in skupnih dogodkov še naprej gradi konstruktivne delovne odnose z institucijami in drugimi organi Evropske unije z namenom doseganja večje skladnosti pri prizadevanju za skupne cilje,
O. ker letno poročilo prikazuje prizadevanja varuha človekovih pravic za širitev in krepitev mreže nacionalnih in regionalnih varuhov človekovih pravic v Uniji, državah prosilkah, na Norveškem in Islandiji prek izmenjave informacij in dobrih praks, ob ustreznem upoštevanju dejstva, da so pooblastila, področja delovanja in odgovornosti varuhov človekovih pravic pogosto zelo različna,
P. ker bi sodelovanje Odbora za peticije Evropskega parlamenta v tej mreži lahko olajšalo praktično sodelovanje med evropskimi institucijami in nacionalnimi ter regionalnimi varuhi človekovih pravic glede na različnost njihovih odgovornosti,
Q. ker je v letu 2004 varuh človekovih pravic razširil svoje komunikacijske dejavnosti, zlasti informativne obiske, javne prireditve, konference in število intervjujev z namenom, da se poveča osveščenost državljanov glede njihovih pravic nasproti upravi Skupnosti,
R. ker je Evropski parlament dne 6. septembra 2001(2) soglasno sprejel Kodeks primernega obnašanja za javne uslužbence, kakor je svetoval varuh človekovih pravic v posebnem poročilu iz aprila 2000, ki pa ga Komisija še ni sprejela,
S. ker je Nikiforos Diamandouros pred kratkim v pismu predsedniku Evropskega parlamenta in na srečanju s predsednikom Komisije in kolegijem komisarjev priporočil, da bi vse institucije in vsi organi sprejeli skupen pristop v zvezi s Kodeksom primernega obnašanja za javne uslužbence Evropske unije,
T. ker je varuh človekovih pravic v svojem poročilu ponovil svojo zahtevo za revizijo statuta, ki ureja njegove dejavnosti,
1. odobri letno poročilo za leto 2004, ki ga je predložil Evropski varuh človekovih pravic, in pozdravlja novo obliko in organizacijo vsebine poročila, ki poleg izčrpnega pregleda tekom leta obravnavanih primerov in izvedenih preiskav vsebuje tudi jasno tematsko analizo;
2. čestita Uradu varuha človekovih pravic za večjo pestrost in posodobitev svojih letnih publikacij z namenom zadostiti raznim potrebam pritožnikov, poslancev, strokovnjakov in širše javnosti;
3. pozdravlja večjo javno prepoznavnost, ki jo je varuh človekovih pravic dosegel v svojih prizadevanjih za obveščanje javnosti, in meni, da lahko kakovostnejše informacije pripomorejo k znižanju števila pritožb, ki niso v okviru njegove pristojnosti;
4. poziva varuha človekovih pravic, naj se še naprej trudi ter na učinkovit in prilagodljiv način razvija svoje dejavnosti, da bodo državljani gledali nanj kot na varuha dobrega upravljanja evropskih institucij;
5. ugotavlja, da kljub povečanju števila pritožb, naslovljenih na varuha človekovih pravic, 75 % teh pritožb ni v okviru njegovih pristojnosti, saj so v večini primerov predmet pritožb nacionalni organi, ki so pristojni za izvajanje zakonodaje Skupnosti;
6. poziva varuha človekovih pravic, da opredeli pojem nepravilnosti(3) z vidika institucij in organov, na katere se nanaša, tako da sestavi natančen in izčrpen seznam, in z vidika zadev, ki so lahko predmet pritožb, tako da odločno izključi tiste, za katere so pristojni organi držav članic;
7. poziva varuha človekovih pravic, naj še naprej prek mreže, neposredno na najbolj primerno nacionalno ali lokalno raven, v skladu z načelom subsidiarnosti predaja pritožbe, ki ne sodijo v njegovo pristojnost;
8. podpira namero varuha človekovih pravic, da v največji možni meri poveča število predlogov za sporazumno rešitev;
9. poziva varuha človekovih pravic, naj preda zadeve Odboru za peticije, tako da se na sejah odbora lahko razpravlja o morebitni zavrnitvi sporazumne rešitve ali osnutka priporočila zadevne institucije ali organa in se, če je primerno, seznani z mnenjem pritožnika;
10. ugotavlja, da je bilo zaključenih sedem primerov, ko je zadevna institucija sprejela osnutek priporočila, v enem primeru pa je bilo izdano posebno poročilo (OI/2/2003/GG),
11. pozdravlja posebno poročilo varuha človekovih pravic (OI/2/2003/GG) in priporoča Komisiji, da zaradi spoštovanja pravic evropskih državljanov in za kakovostnejšo evropsko upravo ponovno preuči pravila o zaposlovanju tiskovnih predstavnikov delegacij v tretjih državah;
12. poziva varuha človekovih pravic, naj bo vedno, ko poda posebno poročilo Parlamentu, prisoten na Odboru za peticije v skladu s členom 195 svojega poslovnika, in meni, da bi Parlament na splošno moral sprejeti stališče o takih poročilih, z resolucijo pa sprejeti ločeno poročilo;
13. podpira prizadevanja varuha človekovih pravic, da zagotovi sprejetje krajšega roka obravnave pritožb s strani evropskih institucij v zvezi s pritožbami zaradi zavrnitve dostopa do dokumentov, in poziva Svet, naj sprejme ta predlog;
14. poziva vse institucije in organe Skupnosti, naj čim širše razlagajo določbe Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o javnem dostopu do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(4); zlasti poziva Komisijo, naj ne zavrača vpogleda v dokumente z izgovorom, da so namenjeni interni uporabi;
15. poziva Komisijo, naj pritožbe o kršitvah obravnava v razumnem roku;
16. poziva Komisijo, naj ukrepa in reši nastale razmere takrat, kadar institucije ali telesa upoštevajo različna pravila ravnanja in sprejme Evropski kodeks primernega ravnanja javnih uslužbencev;
17. poziva stranke preiskave varuha človekovih pravic, naj se pri izmenjavi pisem sklicujejo na ustrezen člen Evropskega kodeksa, in poziva vse institucije in organe Skupnosti, naj prispevajo pri pregledu kodeksa in poročajo varuhu človekovih pravic o njegovem izvajanju v skladu s členom 27 tega kodeksa;
18. izpostavlja, da mora Komisija začeti pripravljalna dela za vložitev zakona o dobrem upravljanju;
19. podpira potrebo, da se v luči razvoja zadnjih desetih let pregleda statut varuha človekovih pravic, kakor ga je odobril Evropski parlament s svojim Sklepom 94/262/ESPJ, ES, Euratom z dne 9. marca 1994(5), vključno s preiskovalnimi pooblastili Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in sprejetjem Uredbe (ES) št. 1049/2001;
20. spodbuja širitev in krepitev sistema izvensodnih pravnih sredstev, ki zagotavlja državljanom alternativo pravnim postopkom v obliki odločb in priporočil, ki niso pravno zavezujoči in ne predstavljajo prisilnih ukrepov;
21. poziva varuha človekovih pravic, naj v primeru pritožb v zvezi s kršitvami pravic, opredeljenih v Listini o temeljnih pravicah, v skladu s svojimi pooblastili priporoča in, če je primerno, v skladu s členom 195(2) pripravi posebno poročilo ter tesno sodeluje z Evropskim parlamentom in prihodnjo Agencijo za temeljne pravice, da bo rešitev najustreznejša;
22. pozdravlja tesno sodelovanje med evropskim in nacionalnimi, regionalnimi ter lokalnimi varuhi človekovih pravic, zlasti prek mreže varuhov človekovih pravic, kar je učinkovit mehanizem za hitro in učinkovito obravnavanje pritožb državljanov;
23. meni, da bo vključitev Odbora za peticije Evropskega parlamenta v mrežo omogočila močnejše in obsežnejše redne stike z odbori za peticije pri nacionalnih parlamentih in z varuhi človekovih pravic držav članic;
24. izraža pohvalo prizadevanjem varuha človekovih pravic za promocijo svoje vloge, državljane o njihovih pravicah obvešča z distribucijo gradiva, z obiski v države članice in s konferencami;
25. poziva Evropski urad za izbor osebja (EPSO), naj pri postopkih zaposlovanja spoštuje pravila in prakso odprtosti in preglednosti, še zlasti tako, da v skladu s členom 4 Evropskega kodeksa o primernem ravnanju javnih uslužbencev navede razloge za svoje odločitve;
26. pozdravlja dobre delovne odnose med Uradom varuha človekovih pravic in Odborom za peticije, vključno s procesom medsebojnega prenosa primerov;
27. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic ter varuhom človekovih pravic ali enakovrednim organom v državah članicah.
Varuh človekovih pravic je v svojem letnem poročilu za leto 1997 predlagal naslednjo opredelitev: "Nepravilnost obstaja, ko javni organ ne deluje v skladu s pravilom ali načelom, ki je zanj zavezujoče.".