Evropski parlament,

–   ob upoštevanju drugega akcijskega načrta Severna dimenzija 2004-2006, ki ga je podprl Evropski svet v Bruslju dne 16. in 17. oktobra 2003,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2003 Svetu in Evropskemu parlamentu o širši Evropi – sosedstvo: nov okvir za odnose z našimi vzhodnimi in južnimi sosedi (KOM(2003)0104),

–   ob upoštevanju vloge severne dimenzije in izvajanju načrtov EU-Rusija za oblikovanje štirih skupnih področij (skupno gospodarsko področje, skupno področje svobode, varnosti in pravice, skupno področje zunanje varnosti, skupno področje raziskovanja, izobraževanja in kulture), ki so bili sprejeti na petnajstem vrhu EU-Rusija v Moskvi dne 10. maja 2005,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o severni dimenziji, zlasti tistih z dne 16. januarja 2003 (1)in 20. novembra 2003(2) o drugem akcijskem načrtu severne dimenzije,

–   ob upoštevanju letnega poročila Komisije o izvajanju akcijskega načrta severne dimenzije z dne 20. maja 2005 in razprave v Evropskem parlamentu dne 8. septembra 2005,

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ker je predsedstvo pozivalo, da se dne 21. novembra 2005 v Bruslju skliče ministrsko srečanje za pripravo akcijskega načrta o prihodnosti severne dimenzije po poteku sedanjega akcijskega načrta v letu 2006,

B.   ker Komisija sedaj pripravlja svoje predloge o prihodnosti politik severne dimenzije, ki bodo sprejete v letu 2006 in bodo začele veljati v letu 2007,

C.   ker je Evropski svet ponovno poudaril pomen severne dimenzije tako za notranje politike Unije, kakor tudi za njene zunanje odnose in ker mora Evropska unija razvijati svoje sosedske in partnerske politike in njihove instrumente za skladno povezavo različnih dimenzij Unije,

D.   ker je širitev EU spremenila geopolitični zemljevid severne Evrope in je geografsko težišče EU usmerila na severovzhod, ker ima severna dimenzija tako nove možnosti kakor izzive, zlasti glede preprečevanja nastajanja novih ovir med EU in njenimi severnimi sosedami ter ker je širitev poudarila sodelovanje ob Baltskem morju, ker so države Baltskega morja, razen Rusije, članice Evropske unije, kar bo v severni dimenziji zahtevalo pripravo ločene strategije za Baltsko morje,

E.   ker so bili prej določeni cilji politike Evropskega parlamenta o severni dimenziji le delno doseženi; ker zlasti njegov poziv po večjem sodelovanju poslancev in drugih voljenih predstavnikov z ustanovitvijo foruma severne dimenzije še ni bil izpolnjen in politike severne dimenzije so še vedno slabo prepoznavne ter med posameznimi udeleženci niso dovolj usklajene; ker Evropski parlament podpira dejavnost svoje medskupine Baltik pri pripravi smernic za nadaljnje vključevanje regije Baltskega morja in pobude za oblikovanje Evropske strategije za regijo Baltskega morja, še zlasti kot notranjega stebra severne dimenzije;

F.   ker so glavni cilji prihodnje politike severne dimenzije zagotavljanje skupnega okvira za spodbujanje dialoga in sodelovanja, ki temelji na pospeševanju stabilnosti, blaginje in trajnostnega razvoja severne Evrope in Arktike; pospeševanje trgovine, vlaganje v infrastrukturo, izkoriščanje energetskih virov, lažji pretok oseb in blaga prek meja ob tesnem sodelovanju v boju proti organiziranemu kriminalu, in pospeševanje produktivne zaposlenosti, prav tako kakor tudi socialne in kulturne izmenjave;

G.   ker je od svoje ustanovitve leta 1999 severna dimenzija pokazala svojo uspešnost ter politično, gospodarsko in socialno vrednost, saj obsega eno najbolj spornih evropskih regij z velikimi možnostmi za prihodnje sodelovanje z Rusijo, Islandijo in Norveško;

H.   poudarja zlasti pomen in vpliv okoljske politike severne dimenzije v regiji, kot je primer obrat za ravnanje z vodo v St. Petersburgu, vendar poudarja nadaljnjo potrebo po krepitvi sodelovanja med državami članicami in zlasti za zmanjšanje evtrofikacije ter med EU in Rusijo, zlasti pri zmanjševanju tveganja za nesreče tankerjev in tveganja, ki je povezano z izkoriščanjem naftnega polja ter potrebo po izboljšanju jedrske varnosti in upravljanja z jedrskimi odpadki; ker je Baltsko morje že močno onesnaženo in kot notranje morje še posebej ogroženo;

1.   poudarja, da je treba severni dimenziji dati večji profil za doseganje njenih ciljev, da večja usklajenost med različnimi udeleženci ostaja glavni izziv ter da je severni dimenziji treba posvetiti enako pozornost kot drugim modelom regionalnega sodelovanja; poziva Komisijo, sedanje in prihodnje predsedstvo, da zagotovijo uspešno nadaljevanje potekajočih pogajanj o prihodnosti severne dimenzije in ob polnem sodelovanju Evropskega parlamenta pri tej nalogi;

2.   poziva Komisijo, da oblikuje celovit pristop zunanjih politik Unije do severne dimenzije, tako dvostranskih kakor večstranskih, vključno z regijami Baltskega in Barentsovega morja in vso Arktiko; poudarja poseben položaj Rusije kot ključnega partnerja ob poudarjanju pomembne vloge drugih severnih sosedov, Islandije in Norveške, pa tudi partnerjev z Arktike, Kanade in Združenih držav; poudarja pomen polne vključenosti severnih sosedov v novi sosedski politiki in njihovo upoštevanje pri ureditvi Evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta;

3.   poudarja, da je uspešen pristop desetih novih držav, tudi tistih, ki so vključene v severno dimenzijo, severno dimenzijo pripeljal v novo fazo; poziva Komisijo, da dodeli ustrezna sredstva politiki severne dimenzije za predvidevanje prihodnjih partnerstev, med drugim na področju prometa, logistike, energije in kulture; meni, da bi moralo biti partnerstvo v socialnih zadevah in zadevah zdravstvenega varstva ustreznejše podprto; zato poziva Komisijo, da v svoji sedanji dejavnosti o prihodnosti severne dimenzije resno preuči, ali bi ločena proračunska postavka za severno dimenzijo pomagala dvigniti njen profil ob upoštevanju narave severne dimenzije kot okvira politike severne regije; ugotavlja, da mora takšen predlog upoštevati in povečati preglednost različnih virov financiranja, vključno sofinanciranja tretjih strani; poudarja potrebo po upoštevanju posebnih potreb severnih regij pri nalogah vseh generalnih direktoratov in v vseh delih proračuna EU;

4.   opozarja Komisijo, Svet in države članice na svoj predhodni poziv k večji vlogi voljenih predstavnikov in poslancev v severni dimenziji za pospeševanje in usklajevanje vključevanja različnih forumov za regionalno sodelovanje v severni Evropi; v zvezi s tem pričakuje konkretne predloge Komisije in ponovno poudarja svojo podporo ustanovitvi foruma severne dimenzije ter svojo pripravljenost za polno sodelovanje v njem in biti gostitelj prvega srečanja; poudarja potrebo po zagotavljanju polne udeležbe avtohtonih narodov regije;

5.   poziva Komisijo, da vključi strategijo Baltskega morja v svoj prihodnji predlog severne dimenzije za krepitev sodelovanja ob Baltskem morju in da polno izkoristi prednosti zadnje širitve Evropske unije ter tesno poveže infrastrukturo ostalega dela Evropske unije; predvideva, da naj bi se ta strategija predvsem ukvarjala z notranjimi politikami Evropske unije, sodelovanje z Rusijo pa naj bi bilo vključeno v zunanje politike EU; pozdravlja dejstvo, da sporazum z Moskvo o načrtih, ki zajemajo štiri skupna področja, zagotavlja posodobljen okvir za odnose med EU in Rusijo; poudarja, da bo severna dimenzija odražala regionalni vidik teh področij; poudarja, da mora ta proces potekati ob dejanskem sodelovanju z Rusijo;

6.   poziva k večji usklajenosti med EU, Svetom Arktike, Svetom držav Baltskega morja, severnim Svetom, Svetom Barentsove evro-arktične regije in drugih organov, ki so vključeni v sodelovanje v severnih regijah; ugotavlja, da bi morala biti Komisija dejavnejša pri sodelovanju na teh srečanjih;

7.   podpira Svet in Komisijo pri njunih prizadevanjih za vključitev Rusije v politike severne dimenzije, vendar poudarja, da bi se morala strategija EU o Rusiji izvajati v polni solidarnosti med državami članicami, medtem ko poudarja tudi potrebo po polnem vključevanju drugih sosedov na severu, zlasti Norveške in Islandije, še posebej na področju pomorskega razvoja in energije; v zvezi s tem pozdravlja belo knjigo o daljnem severu, ki jo je objavila norveška vlada;

8.   opozarja, da bi morali veliki infrastrukturni projekti na področju energije in prevoza v baltski regiji upoštevati tako upravičene skrbi držav članic glede varnosti kakor tudi njihove okoljske vplive;

9.   opozarja Komisijo na prihodnje mednarodno polarno leto 2007-2008 in poziva Komisijo, da izkoristi priložnost, da skupaj s partnerji z Arktike, vključno s Kanado in Združenimi državami, prevzame nove pobude, zlasti v zvezi z nalogo "Listina upravljanja Arktike";

10.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, Norveške, Islandije, Rusije, Kanade in Združenih držav ter partnerjem regionalnega sodelovanja.

(1) UL C 38 E, 12.2.2004, str. 310. (2) UL C 87 E, 7.4.2004, str. 515.