Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 3 Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–   ob upoštevanju Konvencije proti mučenju in drugem krutem, nehumanem ali poniževalnem ravnanju ali kaznovanju iz leta 1984, ki so jo Filipini ratificirali dne 18. junija 1986,

–   ob upoštevanju smernic EU o politiki EU nasproti tretjim državam glede smrtne kazni, ki jih je Svet za splošne zadeve v Luxembourgu sprejel dne 29. junija 1998,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. maja 2001 o vlogi Evropske unije pri spodbujanju človekovih pravic in demokratizacije v tretjih državah (KOM(2001)0252), ki kot eno prednostnih nalog pri pomoči v okviru Evropske pobude za demokracijo in človekove pravice določa odpravo smrtne kazni,

–   ob upoštevanju pisem, ki sta jih dne 10. maja 2004 in 6. junija 2005 nekdanji in sedanji predsednik Evropskega parlamenta, Pat Cox in Josep Borrell, naslovila na filipinsko predsednico Glorio Macapagal-Arroyo, v katerih sta prosila za obnovo postopka proti Franciscu Larrañagi,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, ki so pozivale k odpravi smrtne kazni in uvedbi moratorija za usmrtitve v vmesnem času, in zlasti svoje resolucije z dne 18. decembra 2003 z naslovom "Filipini: konec moratorija na smrtno kazen"(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2005 o letnem poročilu o človekovih pravicah po svetu v letu 2004 in ob upoštevanju politike EU na tem področju(2),

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   ker je nekdanji filipinski predsednik Estrada marca 2000 uvedel moratorij na smrtno kazen,

B.   ker je sedanja predsednica Macapagal Arroyo razglasila odpravo moratorija s 1. januarjem 2004,

C.   ker je bilo od ponovne uvedbe smrtne kazni leta 1993 na Filipinih obsojenih na smrt več kot 1 916 ljudi, sedem pa so jih usmrtili; ker na izvršitev smrtne kazni še vedno čaka osemnajst mladoletnikov, obsojenih za zločine, ki so jih storili pri starosti manj kot osemnajst let, čeprav je v filipinski zakonodaji jasno zapisano, da mladoletnikov ni mogoče obsoditi na smrt oziroma usmrtiti,

D.   ker je med zaporniki, ki so na Filipinih ta trenutek obsojeni na smrt, evropski državljan Francisco Larrañaga, ki je bil obtožen posilstva in umora,

E.   ker je bila smrtna obsodba za Francisca Larrañago julija 2005 potrjena in se nanjo ni mogoče več pritožiti kljub dejstvu, da gre po mednarodnih pravnih standardih njegovemu primeru pripisati vse značilnosti nepoštenega sodnega procesa,

1.   podpira vse mednarodne pobude, ki bi pripeljale do odprave smrtne kazni po vsem svetu, predvsem resolucijo odbora ZN za človekove pravice št. 2005/59 z naslovom "Vprašanje smrtne kazni" in drugi izbirni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah, ki stremi k odpravi smrtne kazni, ter vnovič poziva k vsesplošni ukinitvi smrtne kazni in uvedbi moratorija za usmrtitve v vmesnem času;

2.   poziva filipinsko predsednico, naj prekliče svojo odločitev o odpravi moratorija za smrtno kazen, in izrecno poziva filipinski kongres, naj razveljavi zakon o ponovni uvedbi smrtne kazni;

3.   podpira zakonodajno pobudo filipinskega kongresa za odpravo smrtne kazni na Filipinih;

4.   poziva filipinsko predsednico Glorio Macapagal-Arroyo, naj uporabi svoja pooblastila in Franciscu Larrañagi podeli popolno pomilostitev ter zagotovi njegovo takojšnjo izpustitev iz zapora, prav tako pa naj zniža kazni zapornikov, obsojenih na smrt, zlasti osemnajstim mladoletnim storilcem kaznivih dejanj;

5.   poziva k ponovnem pregledu sodnega postopka, ki je v tem primeru pripeljal do smrtne kazni, in poziva k poštenemu sojenju, ki upošteva vsa zakonska, kazenska in sodna jamstva;

6.   poziva filipinsko vlado in parlament, naj napravita odločne korake pri reformi nacionalnega sistema kazenskega pregona in kazenskega sodstva;

7.   zahteva od Sveta in Komisije, naj sprožita vse potrebne pobude, da bi preprečila usmrtitev državljana EU;

8.   poziva Svet in Komisijo, naj odpravo smrtne kazni in vsesplošni moratorij za usmrtitve obravnavata kot enega poglavitnih vidikov v odnosih med EU in tretjimi državami, in naj na to vprašanje opozorita pri sklepanju in obnavljanju sporazumov s tretjimi državami;

9.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, filipinski vladi in parlamentu ter vladam drugih držav članic Združenja držav jugovzhodne Azije.

(1) UL C 91 E, 15.4.2004, str. 691. (2) Sprejeta besedila s tega dne, P6_TA(2005)0150.