Resolucija Evropskega parlamenta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek III - Komisija (C6-0299/2005 -2005/2001(BUD))

P6_TA(2005)0409 A6-0309/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 272 Pogodbe ES in člena 177 Pogodbe Euratom,

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2000/597/ES, Euratom z dne 29. septembra 2000 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih Skupnosti(1),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(2),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. aprila 2005 o poročilu Komisije o letnem strateškem načrtovanju(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2005 o mandatu za usklajevalni postopek za proračun za leto 2006 pred prvo obravnavo Sveta(5),

–   ob upoštevanju predhodnega predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, ki ga je Komisija predstavila 27. aprila 2005 (KOM(2005)0300),

–   ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, ki ga je Svet oblikoval 15. julija 2005 (C6-0299/2005),

–   ob upoštevanju člena 69 in Priloge IV svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A6-0309/2005),

Splošni vidiki in prednostne naloge

1.   ponavlja svojo zavezanost izpolnjevanju ključnih političnih ciljev za leto 2006 in izgradnji verodostojnega prehoda v novo finančno perspektivo; v zvezi s tem obžaluje linearna znižanja v predlogu proračuna Sveta, ki so sprejeta brez tehtnega premisleka;

2.   je sklenil, da poveča proračunske obveznosti za lizbonsko in göteborško strategijo, za informacijsko politiko in zunanje ukrepe za zaščito pomembnih ukrepov EU v skladu s prejšnjimi resolucijami o proračunu za leto 2006, saj bodo takšni ukrepi pomemben znak za državljane EU; poziva Svet, naj v celoti sodeluje s Parlamentom, da se doseže zadovoljivo rešitev, vključno z uporabo ukrepov, predvidenih v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 6. maja 1999;

3.   je enakega mnenja glede odobritev plačil iz proračunskih sredstev in meni, da je raven 111,4 milijarde EUR (1,01 % BND), ki jo je sprejel Svet, nezadostna za učinkovito izvajanje že dogovorjenih politik in potrebnih novih ukrepov; zato se je odločil povečati plačila iz proračuna na 115,4 milijarde EUR (1,04 % BND); poudarja, da je to še vedno v skladu s strogostjo proračuna, povezano z gospodarskimi težavami, s katerimi se srečujejo nekatere države članice;

4.   vztraja, da mora proračun EU prispevati k učinkovitejšim ukrepom v korist evropskim državljanom, predvsem z izboljšano lizbonsko strategijo, ki se osredotoča na zaposlovanje, socialno, gospodarsko in okoljsko kohezijo ter evropsko konkurenčnost; potrjuje, da je vključevanje mladih bistvenega pomena za vsako smiselno evropsko strategijo, in soglaša s političnimi ambicijami Sveta glede izvajanja pakta za mlade; nikakor ne soglaša z znižanjem proračuna na tem področju in se je odločil, da poveča osredotočenost na lizbonsko strategijo, vključno s povečanjem sredstev za soodločane finančne okvire Socrates, Mladi, Raziskave, Life in Inteligentna energija; poziva Svet, naj se strinja s krepitvijo teh prednostnih nalog, kot je bilo storjeno ob koncu zadnjega programskega obdobja;

Razdelek 1

5.   toplo pozdravlja pregled podomejitev iz razdelka 1, dosežen na usklajevalnem postopku med Parlamentom in Svetom dne 15. julija 2005, da se omogočijo dogovorjeni modulacijski ukrepi v zvezi z reformo SKP;

6.   ponavlja svoje stališče, da je zneske, ki jih je v predlogu proračuna predlagala Komisija, treba obravnavati kot potreben minimum, zato se je odločil, da zavrne znižanja Sveta; meni, da so ta odobrena proračunska sredstva potrebna, pri čemer v celoti podpira reformne ukrepe, ki se izvajajo v tem sektorju;

7.   poudarja pomen inovacij in obnove v okviru reformirane kmetijske politike EU, zlasti na področju usposabljanja in ukrepov za mlade kmete;

8.   želi spremljati uporabo proračunskih sredstev v podrazdelku 1b (razvoj podeželja) in še zlasti ukrepe za povečanje zaščite okolja in trajnostnega razvoja podeželja kakor tudi ukrepe, ki jih sofinancirajo strukturni skladi na področju preprečevanja in boja proti dezertifikaciji in požarnemu uničevanju podeželskega in naravnega življenjskega okolja, kar se je v preteklih letih žal izkazalo za glavni izziv EU; poziva Komisijo, da objavi pregled porabe sredstev iz skladov za razvoj podeželja na tem področju; opozarja na pomen pomoči in solidarnosti v okviru razdelka 1, vključno s preskrbo specifičnih organizacij s hrano iz intervencijskih zalog, namenjeno razdeljevanju najbolj prizadetim skupinam znotraj Skupnosti;

Razdelek 2

9.   upošteva nedavne napovedi plačil za strukturne ukrepe in podatke Komisije v skladu s skupno deklaracijo, sprejeto v postopku leta 2005; opaža tudi velik razkorak med predvidevanji držav članic glede plačil in predhodnega predloga proračuna (PPP) Komisije; zato je sklenil povečati odobritve plačil na 39,2 miljarde EUR; obenem je zaskrbljen zaradi splošnih stopenj porabe v novih državah članicah in želi raziskati, če obstaja potreba po prehodni rešitvi med sedanjim in naslednjim programskim obdobjem, da zagotovi, da plačila niso ogrožena;

10.   vztraja, da je treba še naprej podpirati program PEACE za Severno Irsko, vendar opozarja, da sta se glede vsote iz "inovativnih ukrepov", ki jo je treba ponovno razporediti, Parlament in Svet dogovorila skupaj v prisotnosti Komisije v okviru usklajevanja proračuna dne 25. novembra 2004; zato se je odločil, da ponovno uvede to stopnjo, in poziva Svet, naj najde rešitev za financiranje preostalih 12 milijonov EUR za program PEACE znotraj okvira vseh predvidenih sredstev v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 6. maja 1999;

Razdelek 3

11.   zavrača stališče Sveta, ki podpira znižanja brez razlikovanja, kar je v nasprotju s perečimi političnimi prednostnimi nalogami, zlasti s potrebo po uskladitvi ambicij v zvezi s prenovljeno lizbonsko strategijo z več sredstvi, kot so dostopna leta 2005;

12.   meni, da je proračun za leto 2006 most do novega načrtovalnega obdobja in bi moral zato izpolniti svoj prehodni značaj ter napovedati predvidena višja sredstva od leta 2007 naprej za ključna področja politike; zato se je odločil, da okrepi skupino pomembnih proračunskih postavk, ki zadevajo raziskave in inovacije, mala in srednje velika podjetja (MSP), konkurenčnost, vseevropska prometna omrežja, programa Socrates, Mladi, razvoj notranjega trga, Life in Inteligentna energija ter program Leonardo da Vinci; pripravljen je tudi soglašati s Svetom glede zadostnih sredstvih za financiranje prednostnih nalog v okviru ciljev in dolgoročnih okoliščin s pomočjo uporabe določb Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999, zlasti točk 33 in 34 Sporazuma, ali z uporabo člena 272 Pogodbe ES;

13.   želi večji poudarek na poenostavljanju postopkov v zvezi s programi EU, kar koristi ljudem in organizacijam, ki prejemajo sredstva EU; zato je glasoval za skupino predlogov sprememb v zvezi s poenostavitvijo, ki so v skladu z delom, ki se sedaj opravlja za prilagoditev Finančne uredbe, vendar zahteva hitrejši napredek na podlagi poenostavitve notranjih postopkov;

14.   meni, da so sredstva, predvidena za informacijsko politiko EU, neprimerna, in je sklenil povečati ta znesek; poudarja nujno potrebo, da Komisija predloži Belo knjigo o politiki informiranja; medtem je sklenil, da bo vpisal del proračunskih sredstev v rezervo;

15.   v celoti odobrava pomembnost in ambicije nove dejavnosti za "Mobilnost delavcev", ki je bila predlagana kot pilotni projekt; predlaga, da se ti ukrepi financirajo kot poseben letni dogodek v okviru institucionalnih pristojnosti Komisije; hkrati opozarja Komisijo, naj učinkovito izvaja vse pilotne projekte, ki jih spodbuja Parlament;

16.   pričakuje, da bodo zneski, namenjeni za evropsko leto mobilnosti delavcev, porabljeni za decentralizirane kampanje, ki so blizu državljanom, in da bodo prepoznavnost in storitve obstoječih instrumentov, kot sta EURES in EUROPASS, razširjene ter se bo njihovo področje uporabe povečalo tako, da bo vključevalo migrante iz tretjih držav, saj bo glede na staranje prebivalstva za zadovoljevanje potreb trga delovne sile EU vedno večja potreba po trajnejših tokovih priseljevanja;

17.   poudarja pomembnost varstva podatkov, ki sodi v tretji steber, in podpira oblikovanje ad-hoc telesa, ki bo vključevalo predstavnike organov držav članic za varstvo podatkov in drugih organov, ki pokrivajo specifične probleme, s katerimi se je treba spoprijeti;

Razdelek 4

18.   potrjuje svoje prepričanje, da si je EU z zunanjimi dejavnostmi zadala nove odgovornosti in jih v zadnjih petih letih še dopolnila, ne da bi vzporedno s tem prilagodila potrebna finančna sredstva; v zvezi s tem poudarja obveznosti financiranja na Kosovu, v Srbiji, Afganistanu, Iraku, vse večje ambicije na področju skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter najnovejšo zavezo po solidarnosti z žrtvami cunamija;

19.   je odločen, da mora Svet razumeti smisel financiranja novih prednostnih nalog in le-to sprejeti, ne da se pri tem ogrozi pomembne stalne dejavnosti; zato je sklenil zavrniti pristop Sveta, ki podpira znižanje sredstev na področju človekovih pravic in spodbujanja demokracije, za programe geografskega sodelovanja, vključno s sosedsko politiko, in za dejavnosti, ki so pomembne za razvojne cilje tisočletja; odločil se je, da odobri proračunska sredstva na ravni, ki ščiti takšne politike, hkrati pa odpira prostor za nove; iz zgoraj navedenih razlogov je sklenil financirati programe obnove v Iraku in državah, ki jih je prizadel cunami, ter podporo državam podpisnicam protokola o sladkorju prek obstoječe rezerve; poziva Svet, da doseže sporazum o finančni rešitvi v okviru vseh sredstev, predvidenih v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 6. maja 1999, zlasti točk 19 in 24 Sporazuma, ali na podlagi ustreznih določb Pogodbe;

20.   vztraja, da Komisija in Svet še naprej podpirata evropsko Pobudo za demokracijo in človekove pravice, zato je zanjo sklenil zagotoviti zadostno stopnjo financiranja; ponovno poziva Komisijo, da predstavi predlog za ločen pravni instrument na področju človekovih pravic za obdobje programiranja 2007-2013; hkrati poudarja, da je treba bistveno izboljšati sodelovanje Parlamenta pri določanju prednostnih nalog za izvajanje novih programov v obdobju 2007-2013 (ureditve komitologije);

21.   opozarja na svoje priporočilo Svetu z dne 24. septembra 2003 o stanju v Iraku(6) in na svojo resolucijo z dne 6. julija 2005 "Evropska unija in Irak - Okvir za udejstvovanje"(7), ki zahteva, da OZN upravlja s sredstvi ES za obnovo v Iraku; obsoja Komisijo, ki je privolila, da Svetovna banka upravlja s precejšnjim deležem prispevka Skupnosti; ugotavlja, da je ta banka izrabila le neznaten delež dodeljenih sredstev v okviru proračuna za leti 2004 in 2005, ter na osnovi tega meni, da v letu 2006 dodatno financiranje Svetovne banke ne bo potrebno; opozarja Komisijo, da je Svetovna banka pri izvajanju svojih programov odvisna od iraških oblasti; v zvezi s tem opozarja na šibko upravno strukturo ter ponavljajoče se primere korupcije v Iraku; zato zahteva, da se nadaljnje financiranje ne izvaja več s pomočjo Svetovne banke ter da se za izplačevanje teh sredstev preuči izbira drugih evropskih posrednikov; poziva Komisijo, da v letu 2006 izvede neodvisno revizijo uporabe sredstev ES s strani OZN in Svetovne banke;

22.   ponavlja, da bi Komisija morala storiti vse potrebno za dosego meril uspešnosti, ki jih je določil Parlament v okviru celoletnih obveznosti za razvojno sodelovanje, in sicer 35 % za socialno infrastrukturo ter 20 % za osnovno zdravstvo in osnovno izobraževanje; na rezervno listo uvršča 10 % določenih geografskih proračunskih postavk in naproša Komisijo, naj stori vse potrebno, da bi dosegli referenčni delež 20 % za osnovno zdravstvo in osnovno izobraževanje;

23.   zavrača povišanje sredstev, ki ga predlaga Svet, za dva dodatna posebna predstavnika na področju SZVP brez potrebnega posvetovanja z Evropskim parlamentom; opozarja, da sta na podlagi skupne izjave z dne 25. novembra 2002 irsko in nizozemsko predsedstvo dosegli občuten napredek pri vzpostavljanju političnega okvira za izmenjavo informacij in posvetovanje s Parlamentom; obžaluje, da je bil letos (do septembra 2005) sklican le en tak sestanek, čeprav naj bi jih bilo na leto približno pet; zato vztraja, da se mora ta politični dialog nadaljevati, kot sta se dogovorili instituciji, in da ga je treba tudi kakovostno izboljšati;

24.   poudarja pomen prispevkov zasebnega sektorja za boj proti revščini ter poziva Komisijo in Evropsko investicijsko banko (EIB), da skupaj preučita možnost dodelitve subvencij za obresti posojil iz lastnih virov EIB za sektor malih in srednje velikih podjetij v državah v razvoju;

25.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da pomoč Skupnosti iz razdelka 4 ne bo dodeljena vladam, organizacijam ali programom, ki podpirajo oziroma sodelujejo pri vodenju dejavnosti, ki kršijo človekove pravice, na primer prisilne prekinitve nosečnosti, neprostovoljne sterilizacije ali detomori, saj je to v skladu z izrecno prepovedjo prisilnega ravnanja na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, sprejeto na mednarodni konferenci o prebivalstvu in razvoju v Kairu;

26.   meni, da je nova proračunska postavka "Pomoč za trgovino" nujna za:

Razdelek 5

27.   je seznanjen z deklaracijami Komisije v zvezi z zaposlovanjem uradnikov iz novih držav članic in meni, da je to upravičeno prednostna naloga; meni, da so linearna znižanja Sveta nesprejemljiva, in je sklenil, da za Komisijo na prvi obravnavi ponovno vzpostavi znesek v višini 90,4 milijonov EUR od vsote 94,4 milijona EUR, kolikor znaša znižanje s strani Sveta; je sklenil vpisati znesek 16 milijonov EUR za plače v rezervo iz spodaj navedenih razlogov;

28.   je sklenil zagotoviti sredstva za vsa delovna mesta, ki jih je zahtevala Komisija, in bo ta sredstva sprostil iz rezerve, pod pogojem, da Komisija:

29.   poziva Komisijo, da pred drugo obravnavo preveri možnosti za varčevanje, vključno s kritičnim pregledom njenih proračunskih zahtev;

Razdelek 7

30.   vztraja pri večji proračunski preglednosti v zvezi s pomočjo Skupnosti državam kandidatkam in predkandidatkam; opozarja, da je to ključnega pomena z vidika začetka veljavnosti novega predpristopnega instrumenta, ki bo združil v enotni akt različne geografske in tematske programe;

Horizontalna vprašanja
Agencije

31.   verjame, da je treba agencije obravnavati na samostojni podlagi z njihovimi ocenami, spremembe, za katere se zavzema Komisija, pa naj obravnava organ, pristojen za proračun; zato se je na splošno odločil, da ponovno uvede stopnjo predhodnega predloga proračuna (PPP), pri čemer se posebne potrebe po financiranju upošteva za vsak posamezni primer po potrebni obrazložitvi; zahteva, da Komisija predloži načrtovano poklicno strukturo in druge zahtevane informacije;

Subvencije

32.   opozarja, da prejšnje vrstice A-30 vključujejo osnovne pravne predpise in omejene finančne okvire, ki pretečejo leta 2006; zato poudarja izjemno omejen manevrski prostor v tem sektorju; poudarja pomen pobratenja mest, zato je sklenil ohraniti sredstva na ravni iz leta 2005; nadalje navaja, da bo leta 2006 za vse programe v celoti začelo veljati načelo objave razpisov in da označevanje finančnega premoženja za zavarovanje terjatev ni več mogoče; poziva Komisijo, da predlaga vse potrebne prehodne rešitve za izognitev vrzelim v financiranju upravičencev, ki se lahko pojavijo med dvema sistemoma;

33.   opozarja, da je Evropski parlament dolga leta finančno podpiral številne uspešne kulturne organizacije, kot so Mladinski orkester Evropske unije, Baročni orkester Evropske unije, Mednarodni sklad Yehudija Menuhina in druge; poudarja, da se pričakuje, da bodo te organizacije nadaljevale svojo dejavnost tudi v okviru novega večletnega finančnega načrta od leta 2007 naprej; je zaskrbljen, da te organizacije v letu 2006 brez prehodne pomoči, s katero bodo premostile čas med dvema obdobjema finančnega načrtovanja, ne bodo mogle izvajati svojih dejavnosti; zato se namerava s Svetom sporazumeti o zagotovitvi sredstev za financiranje teh prednostnih ukrepov v takšnih stvarnih in dolgoročnih okoliščinah, ob upoštevanju določb Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999, zlasti točk 33 in 34 Sporazuma, ali ob upoštevanju člena 272 Pogodbe ES;

Pilotni projekti, pripravljalne dejavnosti in študije

34.   pozdravlja izboljšanje v sodelovanju s Komisijo na področju pilotnih projektov in pripravljalnih dejavnosti, pri čemer obžaluje, da ima omejeno število projektov še vedno težave z izvajanjem;

35.   je sklenil, da bo sprožil več pomembnih novih pobud v skladu s prednostnimi nalogami, vključno s čezmejnim sodelovanjem v boju proti naravnim nesrečam, ki bo povečalo ozaveščenost o pomembnosti tesnejšega sodelovanja pri ukrepih civilne zaščite za preprečevanje ali vsaj omejitev posledic takšnih nesreč, ukrepi za individualno mobilnost srednješolcev, pilotnimi projekti o varnosti, vključno z vseevropskim omrežjem, ukrepi mobilnosti za mlade podjetnike v podporo izmenjavam na evropski ravni, evropskimi centri odličnosti in pripravljalnimi dejavnostmi za internetni sistem za boljšo pripravo zakonodaje in udeleženost javnosti ter z Naturo 2000;

Upravljanje proračuna po dejavnostih

36.   opozarja, da je Komisijo, potem ko je lansko leto preučil njena poročila o dejavnostih za leto 2005, pozval k izboljšanju kakovosti podatkov v poročilih za proračunski postopek 2006; ugotavlja, da so kljub doseženemu napredku potrebne nadaljnje izboljšave za povečanje pomena podatkov z vidika proračuna, zlasti na področju ciljev in kazalnikov; ugotavlja, da bi morala poročila o dejavnostih služiti kot uporabno delovno orodje za odbore Parlamenta, njihova uporaba pa biti bolj razširjena; poziva Komisijo, naj obnovi svoja prizadevanja za zagotavljanje boljših in ustreznejših poročil o dejavnostih za naslednji proračunski postopek;

37.   poudarja, da mora Komisija zagotoviti spoštovanje načela enakosti spolov pri izvrševanju proračuna in da je treba vsak ukrep ovrednotiti z vidika njegovega različnega vpliva na moške in ženske;

o
o   o

38.   naroči svojemu predsedniku, naj pošlje to resolucijo skupaj z dopolnitvami in predlaganimi spremembami oddelka III predloga splošnega proračuna Svetu, Komisiji ter drugim zadevnim institucijam in organom.

(1) UL L 253, 7.10.2000, str. 42. (2) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (3) UL C 172, 18.6.1999, str. 1. Sporazum, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2003/429/ES (UL L 147, 14.6.2003, str. 25). (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0126. (5) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0286. (6) UL C 77 E, 26.3.2004, str. 226. (7) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0288. (8) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0224.

Resolucija Evropskega parlamenta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek I - Evropski parlament, Oddelek II - Svet, Oddelek IV - Sodišče, Oddelek V - Računsko sodišče, Oddelek VI - Evropski ekonomsko-socialni odbor, Oddelek VII - Odbor regij, Oddelek VIII (A) - Evropski varuh človekovih pravic, Oddelek VIII (B) - Evropski nadzornik za varsvo podatkov (C6-0300/2005 – 2005/2002(BUD))

P6_TA(2005)0410 A6-0307/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 272 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2000/597/ES, Euratom z dne 29. septembra 2000 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti(1),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2005 o smernicah za oddelke II, IV, V, VI, VII, VIII (A) in VIII (B) ter o predhodnem načrtu odhodkov Evropskega parlamenta (oddelek I) za proračunski postopek 2006(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2005 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2006(4),

–   ob upoštevanju predhodnega predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, ki ga je Komisija predložila 27. aprila 2005 (KOM(2005)0300),

–   ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, ki ga je Svet pripravil 15. julija 2005 (C6-0300/2005),

–   ob upoštevanju člena 69 in Priloge IV svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za peticije (A6-0307/2005),

A.   ker je sedanja finančna perspektiva za zgornjo mejo določila znesek 6 708 milijonov EUR za razdelek 5 (Upravni izdatki) za leto 2006 po tekočih cenah,

B.   ker predhodni predlog proračuna (PPP) za leto 2006 dopušča rezervo približno 10,2 milijona EUR pod zgornjo mejo iz razdelka 5 finančne perspektive za proračunsko leto 2006,

C.   ker predlog proračuna (PP) Sveta za leto 2006 dopušča rezervo približno 130,1 milijona EUR pod zgornjo mejo iz razdelka 5 in tako zmanjšuje odhodke za 119,9 milijona EUR,

D.   ker je v okviru načrta odhodkov Parlamenta določenih 1 341,6 milijona EUR, kar ustreza najvišji stopnji 20 % razdelka 5,

E.   ker zgoraj navedena resolucija z dne 12. maja 2005 o načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta poudarja pomen načel dobrega finančnega poslovodenja in proračunske strogosti pri upravnih izdatkih Parlamenta,

Splošni okvir

1.   ponovno poudarja svojo zavezanost, da evropskim institucijam zagotovi potrebna sredstva za utrditev širitve 2004, za pripravo na naslednjo širitev in za zagotavljanje ustreznega delovanja institucij;

2.   poziva vse institucije k smotrni uporabi razpoložljivih proračunskih sredstev, in sicer z izboljšanjem učinkovitosti temeljnih dejavnosti ter doseganjem zastavljenih prednostnih nalog;

3.   meni, da je treba izpolniti zahteve za zaposlovanje osebja iz novih držav članic, ki so leta 2004 postale del Unije; od vseh institucij zahteva analizo vzrokov za zamude pri zaposlovanju oz. za stalno nezasedena delovna mesta ter ustrezen odziv s posebnimi ukrepi;

4.   se pridružuje mnenju Sveta glede upoštevanja načela proračunske strogosti na področju upravnih izdatkov, vendar meni, da je treba dejanske potrebe vsake institucije ocenjevati posamično; izraža svoje nestrinjanje s Svetom zaradi uporabe metode linearnih vsesplošnih znižanj na področju delovnih mest in proračunskih sredstev in se zato ograjuje od pristopa Sveta;

5.   se strinja z dopuščanjem primerne rezerve pod zgornjo mejo iz razdelka 5 (Upravni izdatki); predlaga ponovno vzpostavitev sredstev za približno 7,7 milijona EUR od znižanja za 15,1 milijona EUR, ki ga je v svoji prvi obravnavi o proračunu drugih institucij določil Svet (z izjemo Parlamenta in Sveta);

Oddelek I - Evropski parlament
Raven sredstev

6.   opozarja na predlog predsedstva, da se v proračunu določijo sredstva na najvišji stopnji 20 % v razdelku 5, kar ustreza splošnemu povečanju proračuna Parlamenta za 6,1 % v primerjavi s proračunom 2005, to je nad 4,5 % povprečnega povečanja upravnih izdatkov iz razdelka 5 v predlogu proračuna; potrjuje tradicionalni delež Parlamenta , ki znaša 20 % razdelka 5; poudarja dejstvo, da je Parlament uspešno upošteval zgornjo mejo, ki si jo zadal sam, ter je zaradi hitrega plačila za stavbe veliko privarčeval;

7.   opozarja, da zbirno prenesena sredstva ("ramassage") in celo črtana proračunska sredstva v zadnjih letih dosegajo precej visoke vsote; meni, da to ni ustrezen način vodenja proračuna; opozarja, da je v letu 2004 znesek zbirno prenesenih ("ramassage") sredstev znašal več kot 150 milijonov EUR, od teh je bilo za 27 milijonov EUR črtanih sredstev iz proračuna, za leto 2005 pa je predviden presežek v višini 98 milijonov EUR;

8.   odloča, da se vpiše v rezervo "Začasna sredstva za naložbe institucije v nepremičnine" (postavka 2009) znesek v višini 15 milijonov EUR, da bi tako omogočil nadaljnji nakup;

9.   strinja se z dejstvom, da bo v želji omogočanja kapitalskih vložkov za nakup stavb Odbor za proračun vsak neporabljen znesek znotraj 20 % razdelka 5 v celoti podprl preko spremembe proračuna;

10.   opozarja na izjavo v odstavku 27 zgoraj navedene resolucije z dne 12. maja 2005 o načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta, ki določa, da mora biti splošna raven proračuna Parlamenta po temeljiti preučitvi določena na osnovi upravičenih in dejanskih potreb; ocenjuje, da znižanje za 20 milijonov EUR pod 20 % razdelka 5 predstavlja primerno raven in ne bo ogrozilo učinkovitega delovanja Parlamenta; odloča, da v ta namen dodeli za proračun Parlamenta 2006 1 321,6 milijona EUR; poudarja dejstvo, da to ne predstavlja precedensa za omejevanje pravice Parlamenta, da uporabi 20 % razdelka 5 v sledečih letih;

11.   meni, da je treba k odločitvam o novih prednostnih nalogah pristopati previdno, zato da bi bilo izpolnjevanje finančnih potreb Parlamenta dolgoročno zagotovljeno; opozarja na uvedbo novega Statuta poslancev v sredini leta 2009, za katerega se predvideva, da bo stal približno 100 milijonov EUR letno;

Informacijske in komunikacijske politike

12.   meni, da predlog predsedstva, ki določa znesek 50 milijonov EUR za rezervo "Informiranje" in dodatni znesek 17,2 milijona EUR za varnostno rezervo, ni v skladu s trenutno stopnjo razvoja novih političnih prednostnih nalog in z načelom proračunske strogosti;

13.   ponovno ponavlja svoje stališče, da sta informacijska in komunikacijska politika ena izmed prednostnih nalog Parlamenta, ter podpira vlaganje v izboljšanje komuniciranja med državljani EU in Parlamentom; je sklenil, da vsoto 20 milijonov EUR vnese v rezervo "Informiranje in sporočanje", ki bo služila izboljšanju komuniciranja Parlamenta z državljani;

14.   meni, da boljša komunikacija svojega dela predpostavlja večjo uporabo moderne (avdiovizualne) tehnologije ter razumljivejšo in privlačnejšo strukturo za razprave v okviru plenarnega zasedanja;

15.   opozarja na prednostne naloge v odstavkih 11 in 12 v zgoraj navedeni resoluciji z dne 12. maja 2005 o načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta, natančneje o izboljšanju službe za obiskovalce in o krepitvi vloge informacijskih pisarn, z namenom decentralizacije dejavnosti informiranja ter njihovega prenosa na države članice, zlasti za izboljšanje stikov med poslanci in državljani;

16.   meni, da bi pri vsakem predlogu morali biti jasno razvidni finančni stroški in srednjeročne finančne zahteve; poudarja, da bi morali novi projekti na področju informacijske in komunikacijske politike zagotavljati ustrezne dogovore o pregledu, ki bi vključevali vladajoče organe Parlamenta in politične skupine;

Širitev

17.   podpira nadaljnje izboljševanje zagotavljanja storitev z jezikovnega področja za poslance; izraža zaskrbljenost nad velikim številom nezasedenih delovnih mest na tem posebnem področju in meni, da je treba temu vprašanju posvetiti ustrezno pozornost; od uprave pričakuje, da do 30. novembra 2005 predloži natančne predloge;

18.   potrjuje naslednje ukrepe v zvezi s širitvijo:

19.   je sklenil, da kot dodatek predvidenim 13,8 milijona EUR zagotovi dodatnih 9 726 000 EUR proračunskih sredstev v zvezi s pripravami na pristop Romunije in Bolgarije:

Preglednejši prikaz proračuna

20.   poziva k preglednejšemu prikazu prihodkov iz posojil, najemnin ali nudenja storitev, kar bi moralo biti jasno razvidno v izkazu prihodkov proračuna Parlamenta;

21.   predlaga odpiranje posebne postavke za informacijske pisarne in zahteva, da se število njihovega osebja prikaže v opombi kadrovskega načrta Parlamenta;

22.   zahteva, da se stroški za službena potovanja zaradi usposabljanja prikažejo v ločeni proračunski postavki;

Politika na področju nepremičnin

23.   obžaluje, da predsedstvo ni ugodilo zahtevam po predložitvi posodobljenega načrta za nakup nepremičnin, vključno z možnostmi nakupa prostorov za informacijske pisarne; zahteva, da se tovrstni podatki predložijo do 30. novembra 2005; meni, da bi za zagotavljanje ustreznega finančnega načrtovanja Parlament moral imeti jasno politiko na področju nepremičnin;

Kadrovska politika

24.   obžaluje, da zahteva predsedstva o zaposlovanju 112 novih ljudi iz starih držav članic ni upoštevala možnosti prerazporejanja obstoječega osebja, kot je navedeno v odstavku 6 zgoraj navedene resolucije z dne 12. maja 2005 o načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta;

25.   ponovno opozarja na zahtevo po poročilu do 30. novembra 2005, ki naj vsebuje podrobne podatke o sedanjem številu pogodbenega in začasnega osebja ter primerjavo obdobij pred in po spremembi Statuta; meni, da so bili podatki v prejšnjem poročilu preveč skopi in splošni;

26.   zahteva, da uprava Parlamenta vključi v predlog predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta podrobne podatke o številu pogodbenega osebja znotraj sekretariata Parlamenta in političnih skupin, kot tudi osebja, zaposlenega v informacijskih pisarnah;

27.   se je odločil za naslednje ukrepe v zvezi s kadrovskim načrtom:

28.   meni, da mora uprava Parlamenta v celoti upoštevati kodeks dobrega ravnanja pri zaposlovanju invalidov;

Drugo

29.   se je odločil vnesti zaznamek (p.m.) za razpravo "Prihodnost Evrope", čakajoč na sklepe konference predsednikov;

30.   od uprave Parlamenta zahteva, da preuči možnost razvijanja pripravniškega programa, ki bo dovoljeval določenemu številu pripravnikov koriščenje pripravniškega programa znotraj Parlamenta; poziva generalnega sekretarja, da o tej zadevi predstavi poročilo; predlaga, da se v rezervi oblikuje 5 delovnih mest (1 A* in 4 B*) za oddelek poklicnega usposabljanja ter novo proračunsko vrstico 1407 "Nadomestila za usposabljanje (Pripravniški program Evropskega parlamenta)" znotraj zaznamka (p.m.);

31.   poziva zaposlene na novo oblikovanih delovnih mestih za sistem okoljskega ravnanja in presoje (EMAS), da preučijo uporabo ekoloških vozil s strani Parlamenta;

32.   se je odločil za usklajevanje drugih področij, ki so se spremenila od sprejetja načrta prihodkov in odhodkov, in sicer za:

33.   ugotavlja napredek, dosežen v okviru upravne reforme "čas beži" ("Raising the Game") glede pomoči poslancem pri njihovem zakonodajnem delu v razširjeni Evropski uniji; poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj redno preverjata delovanje sekretariatov odborov, in poziva, da je treba predsednikom odborov zagotoviti popolno podporo pri izpolnjevanju njihovih nalog; spodbuja generalnega sekretarja, da sprejme potrebne ukrepe za prilagoditev povečanih odgovornosti poslancev in parlamentarnih odborov pri prevzemanju zakonodajne vloge Parlamenta;

34.   poziva predsedstvo, da preuči načine zmanjševanja visokih stroškov za električno energijo, da sledi na primer japonski pobudi "brez kravate" in zmanjša klimatizacijo v poletnem času;

35.   opozarja na pomen dnevne vadbe za zdravje poslancev in zaposlenih; poziva predsedstvo, da oceni delovanje športnega centra, zlasti ponujene storitve in cenovno politiko športnega centra ob upoštevanju delovnega časa;

36.   poziva predsedstvo, da preuči nadaljnje izboljšave v politiki poklicnega usposabljanja, vključno z jezikovnim izobraževanjem za poslance;

Druge institucije

37.   v zvezi z novo širitvijo je ustvaril nova delovna mesta, da bi zadovoljil ustreznim potrebam institucij; za namene nemotenega delovanja institucij je ponovno vzpostavil del proračunskih sredstev, ki jih je Svet znižal;

38.   odobrava nadgradnjo poklicnega razvoja ob upoštevanju določb novih kadrovskih predpisov, sledeč zahtevam institucij in ob soglasju Sveta v predlogu proračuna (PP);

Oddelek II - Svet

39.   izraža zaskrbljenost glede dodeljenih proračunskih sredstev za izdatke za dejavnosti na področju SZVP in tudi v zvezi z uvedbo več novih proračunskih vrstic za dejavnosti na področju EVOP/SZVP; opozarja, da bi morali proračuni drugih institucij kriti upravne izdatke;

40.   je seznanjen z odpiranjem 161 novih delovnih mest (1 A*15, 4 A*12, 6 A*11, 1 A*10 T, 8 A*9, 12 A*7, 58 A*5, 2 B*7, 6 B*6, 17 B*3, 23 C*4, 23 C*1) in prenos enega C*1 delovnega mesta Komisiji;

Oddelek IV - Sodišče

41.   poziva Sodišče Evropskih skupnosti, da do 1. novembra 2005 spremeni svojo upravno odločbo z dne 31. marca 2004 tako, da bo izključevala uporabo službenih avtomobilov v zasebne namene;

42.   je sprejel naslednje ukrepe v zvezi s kadrovskim načrtom:

43.   poudarja, da odločanje o dokončnem številu delovnih mest za novo Sodišče za uslužbence še poteka, odločitev pa bo sprejeta v letu 2005;

44.   se je odločil, da poviša proračunska sredstva, ki jih je Svet odobril v predlogu proračuna (PP), za 3 398 000 EUR, ki so pretežno namenjeni za plače, zunanje prevajalce in informacijsko tehnologijo;

Oddelek V - Računsko sodišče

45.   poziva Računsko sodišče , da do 1. novembra 2005 spremeni svojo upravno odločbo z dne 15. junija 2004 tako, da bo izključevala uporabo službenih avtomobilov v zasebne namene;

46.   je sprejel naslednje ukrepe v zvezi s kadrovskim načrtom:

47.   se je odločil, da poviša proračunska sredstva, ki jih je Svet odobril v predlogu proračuna (PP), za 1 555 000 EUR, pretežno za plače;

Področje VI - Evropski ekonomsko-socialni odbor

48.   je sprejel naslednje ukrepe v zvezi s kadrovskim načrtom:

49.   se je odločil, da poviša proračunska sredstva, ki jih je Svet odobril v predlogu proračuna (PP) za 1 190 000 EUR, pretežno za plače in prilagoditev stroškov za zgradbe;

Oddelek VII - Odbor regij

50.   z zadovoljstvom ugotavlja, da se je gradnja stavbe Belliard končala 15. junija 2004, in ceni dejstvo, da sta Odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor skupaj redno obveščala Parlament o napredovanju gradbenih del; želi, da odbora zahtevata poročilo svetovalne družbe Sicabel, ki je spremljala gradbena dela od začetka obnovitvenega projekta, v katerem naj le-ta potrdi, da je bil projekt izpeljan v skladu s pogodbo in njenimi prilogami; zahteva, da se poročilo predloži Parlamentu pred 1. marcem 2006;

51.   je sprejel naslednje ukrepe v zvezi s kadrovskim načrtom:

52.   se je odločil, da poviša proračunska sredstva, ki jih je Svet odobril v predlogu proračuna (PP) za 1 259 500 EUR, pretežno za plače in prilagoditev stroškov za zgradbe;

Oddelek VIII (A) - Evropski varuh človekovih pravic

53.   je sprejel naslednje ukrepe v zvezi s kadrovskim načrtom:

54.   se je odločil, da poviša proračunska sredstva, ki jih je Svet odobril v predlogu proračuna (PP), za 173 056 EUR;

Področje VIII (B) - Evropski nadzornik za varstvo podatkov

55.   je sprejel naslednje ukrepe v zvezi s kadrovskim načrtom:

56.   se je odločil, da poviša proračunska sredstva, ki jih je Svet odobril v predlogu proračuna (PP), za 136 600 EUR;

o
o   o

57.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, skupaj z dopolnitvami oddelkov I, II, IV, V, VI, VII, VIII(A) in VIII(B) predloga splošnega proračuna, posreduje Svetu, Komisiji in drugim zadevnim ustanovam ter organom.

(1) UL L 253, 7.10.2000, str. 42. (2) UL C 172, 18.6.1999, str. 1. Sporazum, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2003/429/ES (UL L 147, 14.6.2003, str. 25). (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0067. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0181.

Resolucija Evropskega parlamenta o Azerbajdžanu

P6_TA(2005)0411 RC-B6-0558/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Azerbajdžanu in južnem Kavkazu, zlasti svoje resolucije z dne 9. junija 2005(1),

–   ob upoštevanju resolucije z dne 20. novembra 2003 o "Širši Evropi – soseščini: nov okvir za odnose z našimi vzhodnimi in južnimi sosedi"(2),

–   ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju z Azerbajdžanom, ki je začel veljati 1. julija 1999,

–   ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 14. junija 2004, da vključi Azerbajdžan skupaj z Armenijo in Gruzijo v evropsko politiko sosedstva,

–   ob upoštevanju zaključne izjave in priporočil šestega srečanja Odbora za parlamentarno sodelovanje EU - Azerbajdžan , ki je potekalo od 18. do 19. aprila 2005,

–   ob upoštevanju Poročila držav o Azerbajdžanu z dne 2. marca 2005,

–   ob upoštevanju izjave EU o Azerbajdžanu z dne 6. oktobra 2005,

–   ob upoštevanju članstva Azerbajdžana v Svetu Evrope, Evropske konvencije človekovih pravic in številnih resolucij Parlamentarne skupščine Sveta Evrope o Azerbajdžanu, zlasti svoje resolucije z dne 22. junija 2005,

–   ob upoštevanju vmesnih poročil misije OVSE za opazovanje volitev, ki je potekala septembra in oktobra 2005,

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ker bližajoče se parlamentarne volitve 6. novembra 2005 predstavljajo preizkušnjo za azerbajdžansko vlado in njene obveze, da bo nadaljevala z demokratičnim procesom,

B.   ker sklep, ki ga je sprejel Svet na zahtevo Evropskega parlamenta, da razširi evropsko politiko sosedstva na tri države južnega Kavkaza, zagotavlja Azerbajdžanu nove instrumente v odnosih z EU ter okvir, v katerem se lahko vključi v evropske politike, ki niso del sporazuma o partnerstvu in sodelovanju,

C.   ker evropska politika sosedstva priznava evropsko naravnanost Azerbajdžana in pomen Azerbajdžana kot države, ki ima tesne zgodovinske, kulturne in gospodarske vezi z državami članicami EU; in ker se pristno in uravnoteženo partnerstvo lahko razvija le ob upoštevanju skupnih vrednot demokracije, načela pravne države, spoštovanja človekovih pravic, spoštovanja manjšin ter državljanskih svoboščin,

D.   ker je globoko zaskrbljen zaradi dogodkov, ki so se odvijali 25. septembra ter 1. in 9. oktobra 2005, ko je policija nasilno preprečila tisočim opozicijskih aktivistov, združenih v bloku Azadlig, da v Bakuju kljub vladni prepovedi priredijo shod, pretepala novinarje in aretirala na desetine protestnikov,

E.   ker so 17. oktobra 2005 Raula Gulijeva, vodilnega predstavnika opozicije, ki je prijavljen kot kandidat na volitvah, na podlagi mednarodne tiralice, ki je bila izdana v Azerbajdžanu zaradi obtožbe domnevne poneverbe, med njegovim vračanjem v Baku začasno priprliacknow v Ukrajini, in ker je 16. in 17. oktobra 2005 azerbajdžanska policija priprla približno 200 opozicijskih aktivistov in mnoge med njimi pridržala v zvezi z Gulijevovo namero, da se vrne v Baku,

F.   je zaskrbljen zaradi položaja opozicijskih medijev in primerov zlorabe ter napadov na novinarje, kakor tudi zaradi groženj ter dejanj obrekovanja, pritiskov in nadlegovanja zoper zagovornike človekovih pravic,

G.   ker prvo vmesno poročilo misije OVSE za opazovanje volitev v mesecu septembru 2005 izraža zaskrbljenost zaradi omejevanja svobode do združevanja in potrjuje, da so bila priporočila Beneške komisije, da je treba izboljšati pravni okvir volitev ter uvesti ključna varovala za povečanje zaupanja javnosti, le delno izpolnjena,

H.   ker drugo vmesno poročilo misije OVSE za opazovanje volitev v mesecu oktobru 2005 sicer potrjuje nekatere izboljšave, glede dostopnosti medijev za vse stranke, vendar poudarja trajajoče nesorazmerne omejitve, ki jih provladne sile predpisujejo za volilne kampanje opozicijskih kandidatov, ter dejstvo, da nekatere volilne komisije ne izvajajo zakona o volitvah na pošten in nepristranski način,

I.   ker je zaradi parlamentarnih volitev v novembru 2005 predsednik IIham Alijev 11. maja 2005 izdal odredbo o "izboljšanju volilnih praks v republiki Azerbajdžan",

J.   ker so se ameriški, ruski in francoski sopredsednik skupine Minsk, ki deluje v okviru OVSE, nedavno srečali v Washingtonu, da bi razpravljali o trenutnem stanju v mirovnem procesu za Gorski Karabah ter zlasti o njihovem načrtovanem srečanju z azerbajdžanskim in armenskim zunanjim ministrom v Ljubljani,

1.   obžaluje, da so azerbajdžanske oblasti odklonile dovoljenje za shode opozicije na zahtevanih lokacijah v središču Bakuja in obsoja nesorazmerne in nasilne ukrepe zoper demonstrante, ki jih policija izvaja od meseca septembra 2005;

2.   poziva k takojšnji izpustitvi vseh pridržanih in celoviti ter pošteni preiskavi zgoraj omenjenih dogodkov, vključno z odgovornostjo enot kazenskega pregona, ter poziva Azerbajdžan, da zagotovi temeljne človekove pravice pridržanim osebam;

3.   poziva azerbajdžanske oblasti, da zagotovijo in spoštujejo svobodo združevanja ter poskrbijo, da bodo bližajoče se parlamentarne volitve potekale v skladu z mednarodnimi standardi in dolgoletnimi priporočili OVSE/ODIHR in Beneške komisije, ter poziva vse sodelujoče v bližajočih se volitvah, da vodijo svoje kampanje na miroljuben način, poudarja, da lahko sedanji volilni zakon, če se ga pravilno izvaja, služi kot osnova pri izvajanju demokratičnih volitev;

4.   pozdravlja odločitev ukrajinskih sodnih organov, da izpustijo Rasula Gulijeva iz zapora, po sklepu sodišča, da zahteva po izročitvi, ki so jo izdale azerbajdžanske oblasti, ni bila dovolj utemeljena; poudarja nasprotujoč si odnos vlade v Bakuju, ki kandidatu dovoljuje, da se prijavi, sočasno pa mu onemogoči, da bi se udeležil volitev;

5.   poziva oblasti, da posebno pozornost namenijo varnosti in svobodi novinarjev in medijev, ter da sprejmejo takojšnje ukrepe za zaščito novinarjev po valu nasilja, usmerjenega proti predstavnikom medijev;

6.   poziva azerbajdžanske oblasti, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da privedejo pred sodišče krivce, odgovorne za umor Elmarja Huseinova, urednika opozicijskega časnika "Monitor";

7.   obžaluje aretacijo voditeljev mladinskega gibanja "Jeni Fikir" (Nova ideja), ki so obtoženi načrtovanja državnega udara, in poziva k njihovi takojšnji izpustitvi;

8.   ponovno poziva Azerbajdžan, da zagotovi neodvisnost sodstva in da zagotovi temeljne človekove pravice pridržanim osebam; poziva organe oblasti (ker smo bili priča izčrpnim, verodostojnim trditvam o mučenjih in slabem ravnanju), da sprejmejo ukrepe za popravo pomanjkljivosti na sojenjih in v zvezi s tem poziva vlado, da izvaja priporočila Sveta Evrope v zvezi z obravnavo političnih zapornikov;

9.   poudarja, da bo celovita ocena demokratičnih elementov volitev vplivala na sklep o zagonu novega akcijskega načrta za Azerbajdžan, ki bi se moral osredotočiti na razvijanje pristne demokracije in spoštovanje človekovih pravic in pravne države; v zvezi s tem poziva Komisijo, da svoja dejanja uskladi s Svetom Evrope ter da si na vse načine prizadeva podpirati in krepiti civilno družbo;

10.   pozdravlja priporočila Komisije o opazni okrepitvi odnosov z Azerbajdžanom in jo poziva, naj še naprej zagotavlja potrebno pomoč azerbajdžanski vladi, da bo ta izvajala pravne in institucionalne reforme na področju človekovih pravic in pravne države;

11.   poziva azerbajdžanske oblasti, da sprejmejo učinkovite ukrepe za reševanje problema korupcije v državi, zlasti s povečanjem sredstev za izobraževalne programe in uvajanjem potrebnega pravnega okvira, ki bo izboljšal usklajenost med vlado in civilno družbo v prizadevanjih proti korupciji;

12.   poziva azerbajdžansko vlado, da reši problem direktnih poletov med mestom Baku in severnim delom Cipra v skladu s standardi Mednarodne organizacije za civilni letalski promet, da bi zagotovili razvoj evropske politike sosedstva skupaj z vsemi državami južnega Kavkaza;

13.   trdno je prepričan, da skupina Minsk ponuja najboljši mehanizem za rešitev vprašanja Gorskega Karabaha in v celoti podpira prizadevanja azerbajdžanske in armenske vlade za izboljšanje dialoga, ki smo jim bili priča od začetka leta 2005;

14.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom in vladam držav članic, predsedniku, vladi ter parlamentu republike Azerbajdžan, vladam in parlamentom Rusije, Turčije in ZDA ter parlamentarni skupščini OVSE ter Sveta Evrope.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0243. (2) UL C 87 E, 7.4.2004, str. 506.

Resolucija Evropskega parlamenta o ponovni oceni barcelonskega procesa (2005/2058(INI))

P6_TA(2005)0412 A6-0280/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju barcelonske deklaracije, sprejete na evro-sredozemski konferenci 27. in 28. novembra 1995, o ustanovitvi Evro-sredozemskega partnerstva s podrobnim delovnim programom,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom "Desetletnica Evro-sredozemskega partnerstva: Program dela za spopadanje z izzivi naslednjih petih let" (KOM(2005)0139) ter prilogi SEK(2005)0482 in SEK(2005)0483,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom "Razširjena Evropa – sosedstvo: novi okviri za odnose z našimi vzhodnimi in južnimi sosedi" (KOM(2003)0104), njenega strateškega dokumenta o evropski sosedski politiki (ESP) (KOM(2004)0373), njenega predloga za evropski sosedski in partnerski instrument (KOM(2004)0628), njenega sporočila za akcijske načrte v okviru ESP (KOM(2004)0795) ter akcijske načrte za Izrael, Jordanijo, Maroko, palestinske avtonomne oblasti in Tunizijo,

–   ob upoštevanju sklepov vseh evro-sredozemskih ministrskih konferenc in sektorskih ministrskih konferenc, ki so se zvrstile od začetka barcelonskega procesa, in zlasti sklepov sedme evro-sredozemske konference ministrov za zunanje zadeve, ki je potekala v Luxembourgu 30. in 31. maja 2005,

–   ob upoštevanju strateškega partnerstva za Sredozemlje in Bližnji vzhod, o katerem je Evropski svet odločal junija 2004,

–   ob upoštevanju deklaracij petih plenarnih zasedanj Evro-sredozemskega parlamentarnega foruma, ki so se zvrstili med njegovo ustanovitvijo novembra 1998 in preobrazbo v Evro-sredozemsko parlamentarno skupščino (EMPA) na šesti ministrski konferenci v Neaplju 2. in 3. decembra 2003,

–   ob upoštevanju političnih prednostnih nalog predsedovanja Evropskega parlamenta Evro-sredozemski parlamentarni skupščini (EMPA) v izjavi z dne 21. aprila 2005 za širitev dialoga o človekovih pravicah s parlamenti držav partneric,

–   ob upoštevanju resolucije z dne 15. marca 2005, ki jo je prva Evro-sredozemska parlamentarna skupščina sprejela v Kairu,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. februarja 2004 o "Ponovni oživitvi dejavnosti EU na področju človekovih pravic in demokratizacije s sredozemskimi partnerji"(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2003 o "Razširjeni Evropi - sosedstvu: novi okviri za odnose z našimi vzhodnimi in južnimi sosedi"(2),

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o sredozemski politiki Evropske unije,

–   ob upoštevanju letnih poročil o človekovem razvoju v arabskem svetu iz let 2002, 2003 in 2004 programa Združenih narodov za razvoj (UNDP),

–   ob upoštevanju poročila "Barcelona plus: na poti k evro-sredozemski skupnosti demokratičnih držav", ki ga je aprila 2005 pripravila Evro-sredozemska komisija za raziskave,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za pravice žensk in politiko enakih možnosti (A6-0280/2005),

A.   ker so spodbujanje in spoštovanje demokracije, človekovih pravic, pravne države in temeljnih svoboščin poglavitna načela in prednostne naloge Evropske unije ter nepogrešljiva osnova za razvoj sredozemske regije,

B.   ob upoštevanju vsebine evro-sredozemskih pridružitvenih sporazumov, zlasti člena 2, ki določa, da spoštovanje demokratičnih načel in temeljnih pravic navdihuje notranjo in zunanjo politiko pogodbenic, poleg tega pa predstavlja bistven element sporazumov,

C.   ker v svoji resoluciji z dne 23. februarja 2005 o Evro-sredozemskem partnerstvu(3) Parlament poziva Svet in Komisijo, naj obnovita prizadevanja za povečanje demokracije in prispevata k nujnim političnim, ekonomskim in družbenim reformam v sredozemskih državah ter jih spodbujata,

D.   ker sredozemska politika predstavlja eno glavnih prednostnih nalog zunanje politike EU; ker lahko barcelonski proces s pomočjo dosledne skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije le pridobi na učinkovitosti in s tem tudi poveča njeno verodostojnost,

E.   ker se razširjena Evropa vneto zavzema za vzpostavitev skladnega sistema odnosov s sosednjimi državami v sredozemski regiji in na Bližnjem vzhodu, ki temeljijo na zgoraj navedenih načelih in vrednotah ter na dialogu med kulturami in religijami, in se zavzema za vsestransko partnerstvo, ki vključuje politično in gospodarsko liberalizacijo, trajno gospodarsko rast in skupno blaginjo,

F.   ker je demokratičen in uspešen razvoj Evro-sredozemskega partnerstva močno odvisen od tega, ali so si države partnerice in njihovi prebivalci voljni deliti skupne vrednote demokracije in spoštovanja temeljnih pravic v duhu sorazmernega sodelovanja, enakopravnosti, skupne udeležbe in obveznosti, kakor tudi soodgovornosti,

G.   ker je evropska politika sosedstva usmerjena v širitev takega partnerstva in omogoča dodatne priložnosti za poglabljanje odnosov, krepitev političnega dialoga in vključevanje držav partneric v politike EU,

H.   ker je barcelonska deklaracija z dne 28. novembra 1995 naznačila prelomnico v odnosih med Evropsko unijo in njenimi sredozemskimi sosedami,

I.   ker je Evro-sredozemsko partnerstvo, ki združuje dvostranske in večstranske mehanizme posvetovanja in poti odločanja, edinstveno v svojem obsegu in filozofiji in ga je zato treba ohraniti, ponovno vzpostaviti in oceniti v luči doseženih rezultatov ter nadalje izvajati, da bi lahko delovali v smeri sprva zastavljenih ambicioznih ciljev,

J.   ker je napredek na področju regionalne razsežnosti partnerstva, ki bi moralo biti zares razvito in deležno večjih finančnih virov, kakor je bilo načrtovano na začetku procesa, zelo majhen,

K.   ker je izraelski umik iz Gaze samo korak – čeprav zelo pomemben – na poti mirovnega načrta k celovitemu urejanju spora na Bližnjem vzhodu, ki bi lahko dal nov zagon barcelonskemu procesu, če bi obe sprti strani naredili nadaljnje korake,

L.   ker je izid pregleda po desetih letih partnerstva mešan: na eni strani je mnogo pozitivnih dosežkov, na drugi bo potrebno postoriti še marsikaj, da bi docela izčrpali potencial barcelonske deklaracije,

M.   ker so dvostranski odnosi prevladali nad večstranskim okvirom tudi zaradi šibkosti držav partneric in težav pri razvijanju in krepitvi odnosov jug-jug,

N.   ker je treba na vrhu v Barceloni 27. in 28. novembra 2005 za bližnjo prihodnost začrtati jasne in uresničljive prednostne naloge, pri čemer se upoštevajo neuspehi in zastoji v preteklosti, usmerjene pa naj bodo v doseganje oprijemljivih kratkoročnih in srednjeročnih rezultatov,

O.   ker se pomoč za izobraževalno reformo, skupno upravljanje pretoka ljudi in migracij, kakor tudi krepitev dialoga – tudi med različnimi religijami – in pomoč pri skupnih protiterorističnih strategijah kažejo kot možna področja za okrepljeno sodelovanje med evro-sredozemskimi partnerji,

P.   ker uspešna prva seja Evro-sredozemske parlamentarne skupščine v marcu 2005, kakor tudi drugi institucionalni razvojni koraki Evro-sredozemskega partnerstva, omogočajo krepitev njene večstranske politične razsežnosti,

Q.   ker je pomembno tudi okrepiti to razsežnost prek večjega sodelovanja civilne družbe in drugih nevladnih akterjev v tem procesu,

R.   ker bi se morala s praznovanjem leta 2005 kot letom Sredozemlja povečati razpoznavnost barcelonskega procesa in ozaveščenost ljudi o njegovih dejavnostih,

1.   pozdravlja nedavno sporočilo Komisije, v katerem je pregled desetletnega partnerstva in izbor določenih področij sodelovanja – človekove pravice in demokracija, trajnostna gospodarska rast in gospodarske reforme ter izobraževanje – ki jih je treba v naslednjih petih letih razvijati naprej;

2.   deli prepričanje, da se lahko partnerstvo izboljša, čeprav zaenkrat še ni prineslo pričakovanih koristi ali v veliki meri prispevalo k zmanjšanju napetosti na tem območju, tako da barcelonski proces še vedno ostaja primeren okvir za sredozemsko politiko, ki jo je za doseganje boljših rezultatov treba spremeniti;

3.   poudarja, da je treba evro-sredozemski politiki za njeno učinkovitost dodeliti proračun, ki bo sorazmeren njenim ambicijam;

4.   obžaluje, da Evro-sredozemsko partnerstvo doslej še ni imelo neposrednega vpliva na večja nesoglasja v sredozemski regiji, čeprav so v okviru delovnih skupin že začeli razpravljati o konkretnih ukrepih;

5.   poudarja, da je razvoj demokracije eden izmed ciljev barcelonskega procesa, ki ga je treba doseči s spodbujanjem političnih reform ob podpori civilne družbe ter vseh političnih skupin in gibanj, ki zavračajo uporabo nasilja;

6.   meni, da je eno poglavitnih vprašanj, s katerim bi se morali ukvarjati, izčrpnejše sodelovanje vseh sredozemskih držav partneric v procesu odločanja partnerstva, zato da bi vzpodbudili skupne pobude in okrepili soodgovornost;

7.   v zvezi s tem pozdravlja ustanovitev nevladnih izhodišč Euromeda, ki je imel ustanovno sejo v okviru Državljanskega foruma aprila 2005 v Luxembourgu; v zvezi s tem poudarja pomen vključitve in razvoja tesnega sodelovanja s temi izhodišči, da bi se razširilo sodelovanje v Evro-sredozemskem partnerstvu in povečala osveščenost javnosti o tem procesu;

8.   meni, da je bistveno dopolniti politični dialog s tesnejšim sodelovanjem na kulturni in socialni ravni tudi zato, da bi ovrednotili prispevek in prednostne naloge, ki se kažejo v naraščajočem številu raziskav iz arabskega in sredozemskega sveta, kakor je navedeno v nedavnih letnih poročilih Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP);

9.   pozdravlja ustanovitev Evro-sredozemske parlamentarne skupščine in poziva, da se ji v prihodnje dodeli sredstva in upravne strukture, potrebne za zagotovitev njene opaznosti in učinkovitega delovanja;

10.   je prepričan, da morajo nadaljnje sodelovanje usmerjati ne le potrebe varnostne politike EU ali druge, s tem povezane, potrebe, ampak da je treba v ospredje postaviti tudi povezanost med tremi področji sodelovanja, in sicer mirom, trgovino in civilno družbo; pri tem zlasti priznava povezanost med varnostjo in razvojem ter poseben pomen socialnih in gospodarskih vprašanj za prebivalce južnega Sredozemlja;

11.   obžaluje, da nikoli ni prišlo do izvajanja predloga izvirne barcelonske deklaracije o tem, da Komisija organizira letno srečanje predstavnikov mest in regij "za popis skupnih izzivov in izmenjavo izkušenj", in poziva Komisijo, naj to pobudo uresniči v okviru pregledanega Evro-sredozemskega partnerstva;

12.   meni, da mora evropska sosedska politika (ESP), ki se opira na izide barcelonskega procesa in temelji na načelih skupnega sodelovanja in diferenciacije, povečati obstoječe oblike sodelovanja v okviru Euromeda z namenom, da bi ponudila državam partnericam možnost za sodelovanje v programih in politikah Evropske unije na podlagi sporazumnih prednostnih nalog in ciljev, ob stalnem upoštevanju načela regionalnega in subregionalnega sodelovanja (kakor tudi lokalnega in občinskega), tako s strani evro-sredozemskih držav partneric kakor tudi držav članic;

13.   poudarja, da je regionalna integracija jug-jug ključnega pomena za vzpostavitev stabilnega okvira za skupno blaginjo in da to potrjuje tudi primer in izkušnja EU;

14.   poudarja, da je podpiranje in spodbujanje političnih reform (napredek pri procesu demokratizacije, krepitev pluralizma in pravne države ter večje spoštovanje človekovih pravic) skupaj z gospodarskimi in socialnimi reformami eden glavnih ciljev sredozemske politike EU, kakor tudi ESP;

15.   pozdravlja ustanovitev pododbora za človekove pravice z Jordanijo in Marokom v okviru zadevnih pridružitvenih sporazumov ter poziva k ustanovitvi takšnih pododborov za človekove pravice tudi v okviru drugih pridružitvenih sporazumov, da bi se s tem razvijal strukturiran dialog o človekovih pravicah in demokraciji; meni, da takšni pododbori predstavljajo ključni element akcijskih načrtov; poudarja pomen, ki ga imata posvetovanje s civilno družbo in njeno vključevanje v delo teh pododborov za boljše nadzorovanje razmer na področju človekovih pravic; poudarja tudi potrebo po tesni povezanosti Parlamenta z delom in nadaljnjim spremljanjem teh pododborov;

16.   ponovno poudarja svojo podporo zagovornikom človekovih pravic in pozdravlja sprejetje smernic o zagovornikih človekovih pravic; v zvezi s tem poziva Svet, naj izvede potreben pritisk na sredozemske partnerje, da bodo izpolnili svojo dolžnost in spoštovali pravice zagovornikov človekovih pravic ter zagotovili njihovo zaščito;

17.   poudarja, da je osnovanje območja skupne blaginje glavni cilj Evro-sredozemskega partnerstva in da je za dosego tega cilja potrebno zmanjšati revščino v regiji ter obenem preseči socialno-ekonomski razkorak med severom in jugom; ugotavlja, da so države partnerice naredile znaten napredek k doseganju makroekonomske stabilnosti in da se liberalizacija trgovine in blaga v veliki meri izboljšuje;

18.   v tem pogledu pozdravlja ustanovitev sklada za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo leta 2002 v okviru Evropske investicijske banke, poziva pa k nadaljnji razpravi med državami članicami Unije in njihovimi evro-sredozemskimi partnericami, da bi to pobudo razvili v čisto pravi finančni instrument sodelovanja, ki bi bil dostopen za udeležbo držav zadevne evro-sredozemske regije;

19.   poudarja pomen vzpostavitve območja proste trgovine do leta 2010 in želi hitro uporabo načela kumulacije porekla – sistem, ki bo omogočil prost dostop na trg Skupnosti izdelkom, proizvedenim iz sestavnih delov, ki prihajajo iz več kot ene sredozemske države, da bi tako spodbudili večjo integracijo jug-jug;

20.   je seznanjen s koraki, narejenimi v smeri ustanovitve območja proste trgovine do leta 2010 in z začetkom strategije za liberalizacijo trgovine na področju kmetijstva; poziva, da se v proces vključi merilo trajnostnega razvoja ter da se na vsaki stopnji korektno in poglobljeno presoja učinek na okolje; poziva Komisijo, naj pripravi študijo o vplivu liberalizacije trgovine s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi v evro-sredozemski regiji;

21.   ugotavlja, da medtem ko je na področju liberalizacije trga blaga prišlo do izjemnega napredka, trgovinski primanjkljaj sredozemskih partnerjev Evropske unije narašča;

22.   meni, da navkljub pričakovanjem ob začetku procesa države partnerice z odprtjem trga niso dosegle gospodarske blaginje, ampak imajo še vedno težke gospodarske razmere z zelo visoko stopnjo brezposelnosti in nizko stopnjo vlaganj, zaradi povprečno zelo mladega prebivalstva v teh državah pa te razmere znatno vplivajo na migracijske tokove;

23.   meni, da je treba gospodarski vidik partnerstva preusmeriti na socialno kohezijo ter trajnosten gospodarski razvoj, saj dana liberalizacija gospodarskih izmenjav ne more biti njegov edini cilj, in mora imeti ustrezen pravni okvir;

24.   zahteva, da Komisija in države članice zagotovijo, da naslednje finančne perspektive vključijo zadostno financiranje za podporo gospodarske tranzicije sredozemskih držav partneric ter da bo referenčni znesek, določen za nov finančni sosedski in partnerski instrument, lahko zagotavljal določeno stabilnost in kontinuiteto evropske pomoči v evro-sredozemskem območju (gl. prejšnji program MEDA);

25.   meni, da je nujno, da je delovni program Komisije osredotočen tudi na obravnavo družbenih posledic tranzicije v državah južnega Sredozemlja, ob upoštevanju različnih potreb in prednostnih nalog držav partneric;

26.   meni, da gospodarski položaj sredozemskih držav partneric zahteva znatno podporo infrastrukturnim projektom, zlasti na področju prometa, stanovanj in oskrbe s pitno vodo;

27.   meni, da morajo biti prihodki, ki jih prinašajo nahajališča nafte in zemeljskega plina v tej regiji, v večji meri na razpolago za gospodarski in socialni razvoj regije ter v interesu celotnega prebivalstva kar najbolj pregledno porabljeni;

28.   si želi širitve infrastrukture za potniški in blagovni promet na evro-sredozemskem območju, s posebno poudarkom na pristaniščih;

29.   opozarja na pomembnost spodbujanja konkretnih manjših projektov sodelovanja na terenu; meni, da lahko mala in srednje velika podjetja znatno prispevajo k višji blaginji v državah partnericah in zato priporoča sprejem ukrepov za povišanje gospodarske rasti in porabe, zlasti z uporabo posojil in malih kreditov;

30.   poudarja pomen reševanja težav, s katerimi se sooča tekstilni sektor pri podpori Evro-sredozemskega partnerstva – partnerstva, ki omogoča sodelovanje in konkurenčnost sektorja s prostovoljno politiko podpore usposabljanju, R&R, tehnološki inovativnosti, prenosu najboljše prakse in izmenjavi informacij o trgih; priporoča ustanovitev evro-sredozemske mreže šol, akademij in tehničnih centrov, specializiranih za področje tekstila in oblačil, za spodbujanje tehničnega partnerstva, usposabljanja in programov skupnih raziskovanj;

31.   meni, da lahko decentralizirano sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi organi prispeva tako k vzpostavitvi lokalnih institucij in zmogljivosti kot tudi k večji opaznosti in lastništvu partnerstva; opozarja, da lahko konkretni projekti sodelovanja med mesti, ki imajo majhen obseg in so lahko dvostranski ali del regionalnih ali čezmejnih mrež ter obravnavajo vrsto zadev, povezanih s trajnostnim razvojem mest (npr. ravnanje z odpadki in vodo, zagotovitev čiste vode), državljanom prinesejo otipljive rezultate, ki se takoj odražajo v kvaliteti njihovega življenja;

32.   ugotavlja, da je hitrost izvajanja projektov in programov v okviru MEDA v preteklih letih močno napredovala, zlasti zaradi korenite reforme Komisijinega načrtovanja pomoči in zahvaljujoč okrepljeni vlogi akterjev na terenu; obžaluje pa, da je Svet v osnutku proračuna za leto 2006 zmanjšal zneske, namenjene programu MEDA, zlasti tiste, namenjene institucionalni reformi, demokratičnemu razvoju in človekovim pravicam, gospodarskim in socialnim reformam ter subregionalnemu sodelovanju; meni, da takšno zmanjšanje ni v skladu s spodbudami, kakršne potrebuje barcelonski proces;

33.   meni, da je to pravi trenutek za osvežitev dejavnosti Evro-sredozemskega partnerstva in za upoštevanje možnosti, ki jih ponuja ESP, da bi partnerstvo približala ljudem;

34.   priporoča, da se je treba v prihodnje posvetiti izbranemu številu sporazumno sprejetih dejavnosti na večstranskih in dvostranskih ravneh, ki jih je treba pospešiti, njihovo izvajanje pa bolj usmeriti k rezultatom;

35.   meni, da je razvoj demokracije v regiji eno ključnih vprašanj za Evropo: sredozemsko partnerstvo ne obstaja zgolj v odnosu do držav partneric, temveč tudi do nedržavnih akterjev in civilne družbe; zato priporoča, da se za začetek različnih demokratičnih projektov bolj uporablja, na primer, Evropska pobuda za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) – program Skupnosti, ki financira razne projekte;

36.   meni, da bi moralo biti sodelovanje na področju civilne zaščite, varstva okolja in ukrepanja ob naravnih nesrečah med osnovnimi prednostnimi nalogami; meni, da je treba v tem okviru pospešiti postopke za vzpostavitev sistema zgodnjega opozarjanja v sredozemskem prostoru za preprečevanje takšnih nesreč;

37.   poudarja, da je v zadnjih letih v sredozemskem prostoru in v številnih državah članicah prišlo do poslabšanja okoljskega ravnovesja, povečanja onesnaženja, naraščajočih pomanjkanj vode ter nenadzorovane rasti in špekulativne gradnje mest, zlasti na obalnem območju; meni, da je treba povsod po Sredozemlju dati večji zagon oblikovanju politik na področju okolja, zlasti, ker se to kaže kot ključnega pomena za vsako politiko trajnostnega razvoja;

38.   meni, da je ena od glavnih prednostnih nalog razvoj izobraževalnega in poklicnega usposabljanja, ki je najvišjega pomena za gospodarski in socialni razvoj sredozemskih držav; poziva, da se posebna pozornost posveti ženskam in najrevnejšim skupinam, kot so nepismeni prebivalci, učenke, begunci in razseljene osebe ter prebivalci na podeželju in v primestnih območjih; meni, da je treba na tem področju uvesti bolj strateški pristop, ki bo podpiral prizadevanja sredozemskih partnerjev za izobraževalno reformo in institucionalno posodobitev na tem področju; še posebej poziva Svet, države članice in Komisijo, da oblikujejo in podprejo programe izmenjave za učence, študente in profesorje, partnerstva med mesti in geografskimi območji ter da okrepijo izmenjave na parlamentarni ravni; v zvezi s tem poudarja pomen nadaljnjega razvoja, tako pobude Erasmus Mundus kakor tudi programa Mladi v akciji za obdobje od leta 2007 do 2013, da bi se tako okrepile medkulturne izmenjave v sredozemskih državah

39.   pozdravlja ustanovitev in otvoritev Evro-sredozemske ustanove Anna Lindh za dialog med kulturami; je prepričan, da njeno delovanje lahko odločilno prispeva k izboljševanju medsebojnega razumevanja in najbolje izkoristi našo skupno dediščino;

40.   poziva Komisijo, države članice in države Evro-sredozemskega partnerstva, da poiščejo načine in mehanizme za podporo ustanovitvi, krepitvi in razvoju nacionalnih mrež Ustanove Anne Lindh v vseh 35 državah partnericah; poziva ustanovo, da prispeva k vidnosti in solastništvu barcelonskega procesa, tako da Evro-sredozemsko partnerstvo dobi podobo tako na nacionalni kot na regionalni ravni;

41.   poziva k zaščiti in spodbujanju svobode tiska in svobode mnenja v sredozemski regiji, da se omogoči zaposlenim v medijih svobodno opravljanje njihovega poklica in da se zagotovi demokratični razvoj, ki se je doslej v tej regiji pokazal kot nezadosten;

42.   je prepričan, da mora vpričo sedanjih razmer v svetu priti do resnega medkulturnega dialoga med partnerji, ki mora vključevati ukrepe, kot so tisti, ki jih v svojem poročilu priporoča "svetovalna skupina na visoki ravni za dialog med ljudstvi in kulturami v evro-sredozemskem območju", ki jo je leta 2003 ustanovil Romano Prodi;

43.   meni, da bi moralo Evro-sredozemsko partnerstvo, ki temelji na skupni odgovornosti, spodbujati verski dialog med krščanstvom, islamom in judovstvom, ne samo za namene izobraževanja in razširjanja znanja, temveč tudi v okviru boja proti terorizmu kot enemu izmed svetovnih izzivov;

44.   priporoča, da strokovnjaki in tehniki izvajajo skupne akademske aktivnosti o vlogi islama v demokratičnih in odprtih družbah, kot tudi, da se preučujejo razlogi, ki včasih pripadnike neke kulturne in verske skupnosti privedejo do nasilnih dejanj;

45.   poudarja, da sta preseljevanje in socialno vključevanje priseljencev ravno tako ključni vprašanji Evro-sredozemskega partnerstva; meni, da so pridružitveni sporazumi in sosedski akcijski načrti primerna orodja za pospeševanje skupnega upravljanja pretoka ljudi in selitvenih tokov; predlaga, da se novi instrument evropske sosedske politike (ESPI) uporabi za podporo čezmejnega sodelovanja med partnerji; poudarja, da se je treba ukvarjati s težavami in z resnimi negativnimi posledicami nezakonitega preseljevanja ter vključiti takšne ključne vidike, kot so pogajanja o sporazumih o ponovnem sprejemu ali potreba po ostrem nasprotovanju trgovanju z ljudmi, ki povzroča izgubo življenj in mnogo trpljenja; ponovno opozarja na potrebo po posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi organi na tem območju, saj imajo izkušnje in odgovornost pri družbeni integraciji priseljencev, pri sprejemanju prosilcev za azil ter pri občutljivem vprašanju prebivalcev brez dokumentov in zavrnjenih prosilcev za azil;

46.   opozarja, da mora biti vso sodelovanje na področju preseljevanja v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in mednarodnim pravom o človekovih pravicah; vztraja pri potrebi, da so vsi sporazumi o ponovnem sprejemu javni in da se spoštuje načelo nevračanja, kakor je določeno v členu 33 Ženevske konvencije o statusu beguncev iz leta 1951; zavrača načelo oblikovanja migracijskih "vstopnih točk" in/ali taborišč v državah sosedah EU;

47.   poudarja, da mora biti vzpodbujanje sodelovanja žensk na gospodarskem, družbenem in kulturnem področju ter v političnem življenju vsake države ključen mehanizem utrjevanja demokracije in odpravljanja diskriminacije žensk; poziva tudi, da se perspektivo enakosti spolov vključi na vseh ravneh v glavne dejavnosti Evro-sredozemskega partnerstva;

48.   poziva vlade partnerskih držav, da priznajo, spoštujejo in ščitijo položaj žensk in njihove osnovne pravice, kakor so določene v mednarodnih pogodbah, ter poziva vlade teh držav, naj pospešijo zakonodajne, upravne in druge reforme, ki bi vzpostavile pravno enakost med ženskami in moškimi v družinskem in javnem življenju, kakor tudi integrirale enakost med spoloma v celotno politično življenje s kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji;

49.   poziva Komisijo, da predloži kakovostne in količinske podatke o prenosu in dejanskem izvajanju finančnih obveznosti, sprejetih v okviru dvostranskega sodelovanja (pridružitveni sporazumi) in v okviru regionalnega sodelovanja MEDA II (sedanja faza), s čimer naj bi podprli aktivno udeležbo žensk v politiki, gospodarstvu in družbenem življenju;

50.   pozdravlja nedavno uvedbo prvega regionalnega programa o soudeležbi žensk v gospodarskem in družbenem življenju in razvoju (program, katerega uvedba je bila odločena že leta 2001) in zahteva od Komisije, da razširi področje in tematiko programa na dejavnosti, kot so informiranje in osveščanje v zvezi s podobo žensk in pomenom njihove vloge v procesu demokratizacije;

51.   izraža svojo zaskrbljenost ob različnih oblikah hude diskriminacije, ki so jim ženske izpostavljene na trgu delovne sile, v izobraževalnih sistemih in v poklicnem usposabljanju ter v političnem in državljanskem udejstvovanju, kakor tudi zaskrbljenost ob hudih problemih, s katerimi se soočajo, kot na primer nasilje; poziva partnerske države, naj izrazijo pravo politično voljo in operativno učinkovitost za dosego spremembe miselnosti in spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi;

52.   poudarja potrebo, da evro-sredozemske države partnerice vzpostavijo nove programe za vzpodbujanje sodelovanja tako med policijskimi organi kot med pravosodnimi organi in zagotavljanje skupnega pristopa v boju proti organiziranemu kriminalu in terorizmu; poziva vse države k ratifikaciji Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in njenih dodatnih protokolov za preprečevanje trgovine z ljudmi in tihotapljenja migrantov; poudarja dejstvo, da evro-sredozemske države partnerice delijo tako zavezanost človekovim pravicam kot tudi temeljnim svoboščinam, ter zato poziva Svet, države članice in Komisijo k dejavni podpori cilju Evro-sredozemskega sporazuma z namenom, da se zagotovi spoštovanje človekovih pravic prek stalnega političnega dialoga z državami partnericami; poudarja tudi, da delijo skupno izkušnjo s terorizmom, kar jim omogoča sodelovanje pri odvračanju nezadovoljnih skupin od zatekanja k terorističnim metodam in nasilnim napadom, pri razvijanju sposobnosti držav za boj proti terorizmu in pri obrambi človekovih pravic v boju proti terorizmu; poudarja, da vse vrste terorističnih dejanj v bistvu vključujejo neposreden napad na pravice in svoboščine državljanov, kakor so opredeljene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, na demokracijo in pravno državo;

53.   v tem pogledu ponovno poudarja, da se boja proti terorizmu na noben način ne sme voditi na račun državljanskih svoboščin in človekovih pravic; pozdravlja vedno večje sodelovanje na tem področju, vendar poziva k bolj odprtim in preglednim postopkom; v tem pogledu podpira predlog pravil ravnanja na tem področju;

54.   obžaluje, da na področju demokracije in človekovih pravic ni bil dosežen znaten napredek in v zvezi s tem poudarja pomen akcijskih načrtov ESP, ki skušajo določiti jasne obveznosti, ki jih morajo spoštovati države partnerice, da bi se s tem izboljšal proces demokratizacije in spoštovanje človekovih pravic; poudarja, da bodo prednostne naloge teh akcijskih načrtov določile merila, ki jih bo treba redno nadzorovati in ocenjevati;

55.   v zvezi s tem poziva Komisijo, naj Parlament v polni meri vključi v ocenjevanje izvajanja akcijskih načrtov ESP, ki morajo predvideti klavzule o prekinitvi v primeru nespoštovanja meril, vključenih zaradi demokratizacije in človekovih pravic;

56.   poziva Komisijo, da vprašanja človekovih pravic postavi za merilo ocenjevanja, ko ocenjuje spoštovanje sporazumov med Evropsko unijo in državami partnericami, ter upa, da bo Komisija letno poročala o svojih ugotovitvah v okviru Evro-sredozemskega partnerstva;

57.   poziva Svet in Komisijo, naj uveljavita klavzule o prekinitvi evro-sredozemskih pridružitvenih sporazumov v primerih kršitev človekovih pravic in demokratičnih svoboščin;

58.   ponovno poziva vse pogodbenice evro-sredozemskih pridružitvenih sporazumov, da klavzulo o človekovih pravicah in demokraciji prenesejo v akcijski program za poudarjanje in podpiranje spoštovanja človekovih pravic ter da vzpostavijo mehanizem za redno ocenjevanje upoštevanja člena 2 Pridružitvenega sporazuma; v zvezi s tem poziva Komisijo, da ustanovi pododbore za človekove pravice, katerih naloga bi bilo spremljanje izvajanja klavzule o človekovih pravicah, in v takšne pododbore v polni meri vključi Evropski parlament in civilno družbo; poziva Komisijo, da ob deseti obletnici barcelonskega procesa pripravi javno poročilo o izvajanju politike človekovih pravic in demokracije v sredozemskih državah, ki naj predstavlja temelj za nadaljnji razvoj partnerstva;

59.   predlaga, da se mora sodelovanje med Evropsko unijo in sredozemskimi državami glede varnostnih zadev nadaljevati in okrepiti; pozdravlja vključitev klavzul o neširjenju orožja za množično uničevanje v zadnje sporazume in akcijske načrte; poudarja, da morajo takšne ukrepe brez izjeme izvajati vse države partnerice, da bi se Sredozemlje razglasilo za območje brez orožja za množično uničevanje; poziva k večji udeležbi držav partneric v evropski varnostni in obrambni politiki; z ozirom na to poziva Svet, naj predvidi možnost posvetovanja z našimi sredozemskimi partnerji vsakič, ko se nanje nanašajo zadeve SZVP na dnevnem redu, tako da jih vključi na seje Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose, kadar koli je to potrebno;

60.   meni, da sta politična volja in pragmatična vizija spričo nekdanjih pomanjkljivosti barcelonskega procesa bolj kot kdajkoli prej osnovna pogoja uspešnega izida partnerstva;

61.   poudarja, da je Evro-sredozemska parlamentarna skupščina (EMPA) bistveni element evro-sredozemskega političnega dialoga in da je treba v prihodnje okrepiti vlogo postopkov skupščine pri sprejemanju odločitev v evro-sredozemskemu procesu;

62.   spominja udeležence izredne seje na visoki ravni, ki bo potekala 27. in 28. novembra 2005 v Barceloni, da mora proslavitev desete obletnice Evro-sredozemskega partnerstva spremljati opredelitev jasnih in obvezujočih prednostih nalog ter ukrepov v prihodnosti; meni tudi, da mora potrditi ustanovna načela barcelonske deklaracije in voljo držav članic, da ustvarijo skupnost demokratičnih držav, ki bo dala zagon odnosom med državami članicami v Sredozemlju, in še posebej poziva vse države članice Evropske unije, naj usmerijo svoje moči v to, da bi barcelonski proces dobil v prihodnje nov zagon;

63.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje prihodnjemu izrednemu srečanju na visoki ravni, Svetu, Komisiji, vladam in nacionalnim parlamentom držav članic in držav partneric, ki sodelujejo v barcelonskem procesu in v Evro-sredozemski parlamentarni skupščini.

(1) UL C 97 E, 22.4.2004, str. 656. (2) UL C 87 E, 7.4.2004, str. 506. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0046.

Resolucija Evropskega parlamenta o letnem poročilu o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2004 (2005/2136(INI))

P6_TA(2005)0413 A6-0276/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju letnega poročila o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2004,

–   ob upoštevanju člena 195 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 43 Listine o temeljnih pravicah,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. novembra 1993 o demokraciji, preglednosti in subsidiarnosti ter medinstitucionalnem sporazumu o postopkih za izvajanje načela subsidiarnosti; predpisov in splošnih pogojev, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic; dogovorjenih postopkov Spravnega odbora v skladu s členom 189b ES(1),

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic,

–   ob upoštevanju členov 112(1) in 195(2) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A6-0276/2005),

A.   ker je bila Listina o temeljnih pravicah slavnostno razglašena v Nici dne 7. decembra 2000 in ker obstaja politična volja, da se ji dodeli pravno zavezujoč značaj,

B.   ker člen 41 Listine o temeljnih pravicah predvideva, da ima vsaka oseba pravico, da institucije in organi Unije njegove ali njene zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku,

C.   ker člen 43 Listine predvideva, da se "vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba, ki prebiva ali ima registriran sedež v državi članici, lahko obrne na varuha človekovih pravic Unije v zvezi z nepravilnostmi v dejavnostih institucij ali organov Skupnosti, z izjemo Sodišča in Sodišča prve stopnje pri izvajanju svoje sodne pristojnosti",

D.   ker letos sedanji varuh človekovih pravic, Nikiforos Diamandouros, začenja svoj drugi mandat in se septembra praznuje deseta obletnica uvedbe instituta Evropskega varuha človekovih pravic,

E.   ker je bilo letno poročilo varuha človekovih pravic formalno predloženo predsedniku Evropskega parlamenta 8. marca 2005, varuh človekovih pravic, Nikiforos Diamandouoros, pa je 10. maja 2005 v Strasbourgu poročilo predstavil Odboru za peticije,

F.   ker se je v letu 2004 število pritožb, naslovljenih na varuha človekovih pravic, v primerjavi s prejšnjim letom znatno povečalo (za 53 %) in ker je le polovica tega povečanja (51 %) posledica dejstva, da so državljani desetih novih držav članic postali evropski državljani,

G.   ker je Evropski varuh človekovih pravic nepristranski organ, ki hkrati nudi državljanom izvensodno pomoč v Uniji, in ker je v letu 2004 nudil učinkovito pomoč v skoraj 70 % vseh predloženih primerov, vključno z nedopustnimi pritožbami,

H.   ker je varuh človekovih pravic v letu 2004 zaključil 251 preiskav, od tega 247 poizvedb na podlagi pritožb in štiri na lastno pobudo; ker je bilo 65 primerov po pritožbi varuhu človekovih pravic rešenih s strani institucij ali organov samih in predlaganih 12 sporazumnih rešitev,

I.   ker se je varuh človekovih pravic odločil Evropskemu parlamentu predložiti posebno poročilo (OI/2/2003/GG) v odgovor na pritožbo v zvezi s primerom, v katerem je bil po mnenju varuha človekovih pravic pritožnik v službi Komisije deležen diskriminacijskih pogojev zaposlovanja in glede katerega ni bilo dosežene sporazumne rešitve in ker Komisija ni sprejela njegovega osnutka priporočila,

J.   ker predložitev posebnega poročila Evropskemu parlamentu predstavlja osnovno sredstvo, s katerim lahko varuh človekovih pravic išče podporo Evropskega parlamenta in njegovega Odbora za peticije, da bi zadostil državljanom, ki so jim bile kršene pravice, poročilo pa poleg tega spodbuja izboljšanje standardov evropske uprave,

K.   ker preiskave varuha človekovih pravic pogosto pripeljejo do pozitivnega izida za pritožnike in ker lahko pripomorejo izboljšati kakovost upravnih storitev,

L.   ker lahko številne kritične pripombe varuha človekovih pravic, podane v njegovem poročilu za leto 2004 glede primerov slabega upravljanja, s sprejetjem in izvajanjem primernih ukrepov s strani institucij EU in drugih organov pomagajo preprečevati, da bi se napake ali slabo delovanje ponavljala v prihodnosti,

M.   ker je bila na Evropski parlament naslovljena kritična pripomba zaradi neuspešnega uveljavljanja pravil o kajenju v njegovih prostorih,

N.   ker varuh človekov pravic s pripravljanjem srečanj in skupnih dogodkov še naprej gradi konstruktivne delovne odnose z institucijami in drugimi organi Evropske unije z namenom doseganja večje skladnosti pri prizadevanju za skupne cilje,

O.   ker letno poročilo prikazuje prizadevanja varuha človekovih pravic za širitev in krepitev mreže nacionalnih in regionalnih varuhov človekovih pravic v Uniji, državah prosilkah, na Norveškem in Islandiji prek izmenjave informacij in dobrih praks, ob ustreznem upoštevanju dejstva, da so pooblastila, področja delovanja in odgovornosti varuhov človekovih pravic pogosto zelo različna,

P.   ker bi sodelovanje Odbora za peticije Evropskega parlamenta v tej mreži lahko olajšalo praktično sodelovanje med evropskimi institucijami in nacionalnimi ter regionalnimi varuhi človekovih pravic glede na različnost njihovih odgovornosti,

Q.   ker je v letu 2004 varuh človekovih pravic razširil svoje komunikacijske dejavnosti, zlasti informativne obiske, javne prireditve, konference in število intervjujev z namenom, da se poveča osveščenost državljanov glede njihovih pravic nasproti upravi Skupnosti,

R.   ker je Evropski parlament dne 6. septembra 2001(2) soglasno sprejel Kodeks primernega obnašanja za javne uslužbence, kakor je svetoval varuh človekovih pravic v posebnem poročilu iz aprila 2000, ki pa ga Komisija še ni sprejela,

S.   ker je Nikiforos Diamandouros pred kratkim v pismu predsedniku Evropskega parlamenta in na srečanju s predsednikom Komisije in kolegijem komisarjev priporočil, da bi vse institucije in vsi organi sprejeli skupen pristop v zvezi s Kodeksom primernega obnašanja za javne uslužbence Evropske unije,

T.   ker je varuh človekovih pravic v svojem poročilu ponovil svojo zahtevo za revizijo statuta, ki ureja njegove dejavnosti,

1.   odobri letno poročilo za leto 2004, ki ga je predložil Evropski varuh človekovih pravic, in pozdravlja novo obliko in organizacijo vsebine poročila, ki poleg izčrpnega pregleda tekom leta obravnavanih primerov in izvedenih preiskav vsebuje tudi jasno tematsko analizo;

2.   čestita Uradu varuha človekovih pravic za večjo pestrost in posodobitev svojih letnih publikacij z namenom zadostiti raznim potrebam pritožnikov, poslancev, strokovnjakov in širše javnosti;

3.   pozdravlja večjo javno prepoznavnost, ki jo je varuh človekovih pravic dosegel v svojih prizadevanjih za obveščanje javnosti, in meni, da lahko kakovostnejše informacije pripomorejo k znižanju števila pritožb, ki niso v okviru njegove pristojnosti;

4.   poziva varuha človekovih pravic, naj se še naprej trudi ter na učinkovit in prilagodljiv način razvija svoje dejavnosti, da bodo državljani gledali nanj kot na varuha dobrega upravljanja evropskih institucij;

5.   ugotavlja, da kljub povečanju števila pritožb, naslovljenih na varuha človekovih pravic, 75 % teh pritožb ni v okviru njegovih pristojnosti, saj so v večini primerov predmet pritožb nacionalni organi, ki so pristojni za izvajanje zakonodaje Skupnosti;

6.   poziva varuha človekovih pravic, da opredeli pojem nepravilnosti(3) z vidika institucij in organov, na katere se nanaša, tako da sestavi natančen in izčrpen seznam, in z vidika zadev, ki so lahko predmet pritožb, tako da odločno izključi tiste, za katere so pristojni organi držav članic;

7.   poziva varuha človekovih pravic, naj še naprej prek mreže, neposredno na najbolj primerno nacionalno ali lokalno raven, v skladu z načelom subsidiarnosti predaja pritožbe, ki ne sodijo v njegovo pristojnost;

8.   podpira namero varuha človekovih pravic, da v največji možni meri poveča število predlogov za sporazumno rešitev;

9.   poziva varuha človekovih pravic, naj preda zadeve Odboru za peticije, tako da se na sejah odbora lahko razpravlja o morebitni zavrnitvi sporazumne rešitve ali osnutka priporočila zadevne institucije ali organa in se, če je primerno, seznani z mnenjem pritožnika;

10.   ugotavlja, da je bilo zaključenih sedem primerov, ko je zadevna institucija sprejela osnutek priporočila, v enem primeru pa je bilo izdano posebno poročilo (OI/2/2003/GG),

11.   pozdravlja posebno poročilo varuha človekovih pravic (OI/2/2003/GG) in priporoča Komisiji, da zaradi spoštovanja pravic evropskih državljanov in za kakovostnejšo evropsko upravo ponovno preuči pravila o zaposlovanju tiskovnih predstavnikov delegacij v tretjih državah;

12.   poziva varuha človekovih pravic, naj bo vedno, ko poda posebno poročilo Parlamentu, prisoten na Odboru za peticije v skladu s členom 195 svojega poslovnika, in meni, da bi Parlament na splošno moral sprejeti stališče o takih poročilih, z resolucijo pa sprejeti ločeno poročilo;

13.   podpira prizadevanja varuha človekovih pravic, da zagotovi sprejetje krajšega roka obravnave pritožb s strani evropskih institucij v zvezi s pritožbami zaradi zavrnitve dostopa do dokumentov, in poziva Svet, naj sprejme ta predlog;

14.   poziva vse institucije in organe Skupnosti, naj čim širše razlagajo določbe Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o javnem dostopu do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(4); zlasti poziva Komisijo, naj ne zavrača vpogleda v dokumente z izgovorom, da so namenjeni interni uporabi;

15.   poziva Komisijo, naj pritožbe o kršitvah obravnava v razumnem roku;

16.   poziva Komisijo, naj ukrepa in reši nastale razmere takrat, kadar institucije ali telesa upoštevajo različna pravila ravnanja in sprejme Evropski kodeks primernega ravnanja javnih uslužbencev;

17.   poziva stranke preiskave varuha človekovih pravic, naj se pri izmenjavi pisem sklicujejo na ustrezen člen Evropskega kodeksa, in poziva vse institucije in organe Skupnosti, naj prispevajo pri pregledu kodeksa in poročajo varuhu človekovih pravic o njegovem izvajanju v skladu s členom 27 tega kodeksa;

18.   izpostavlja, da mora Komisija začeti pripravljalna dela za vložitev zakona o dobrem upravljanju;

19.   podpira potrebo, da se v luči razvoja zadnjih desetih let pregleda statut varuha človekovih pravic, kakor ga je odobril Evropski parlament s svojim Sklepom 94/262/ESPJ, ES, Euratom z dne 9. marca 1994(5), vključno s preiskovalnimi pooblastili Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in sprejetjem Uredbe (ES) št. 1049/2001;

20.   spodbuja širitev in krepitev sistema izvensodnih pravnih sredstev, ki zagotavlja državljanom alternativo pravnim postopkom v obliki odločb in priporočil, ki niso pravno zavezujoči in ne predstavljajo prisilnih ukrepov;

21.   poziva varuha človekovih pravic, naj v primeru pritožb v zvezi s kršitvami pravic, opredeljenih v Listini o temeljnih pravicah, v skladu s svojimi pooblastili priporoča in, če je primerno, v skladu s členom 195(2) pripravi posebno poročilo ter tesno sodeluje z Evropskim parlamentom in prihodnjo Agencijo za temeljne pravice, da bo rešitev najustreznejša;

22.   pozdravlja tesno sodelovanje med evropskim in nacionalnimi, regionalnimi ter lokalnimi varuhi človekovih pravic, zlasti prek mreže varuhov človekovih pravic, kar je učinkovit mehanizem za hitro in učinkovito obravnavanje pritožb državljanov;

23.   meni, da bo vključitev Odbora za peticije Evropskega parlamenta v mrežo omogočila močnejše in obsežnejše redne stike z odbori za peticije pri nacionalnih parlamentih in z varuhi človekovih pravic držav članic;

24.   izraža pohvalo prizadevanjem varuha človekovih pravic za promocijo svoje vloge, državljane o njihovih pravicah obvešča z distribucijo gradiva, z obiski v države članice in s konferencami;

25.   poziva Evropski urad za izbor osebja (EPSO), naj pri postopkih zaposlovanja spoštuje pravila in prakso odprtosti in preglednosti, še zlasti tako, da v skladu s členom 4 Evropskega kodeksa o primernem ravnanju javnih uslužbencev navede razloge za svoje odločitve;

26.   pozdravlja dobre delovne odnose med Uradom varuha človekovih pravic in Odborom za peticije, vključno s procesom medsebojnega prenosa primerov;

27.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic ter varuhom človekovih pravic ali enakovrednim organom v državah članicah.

(1) UL C 329, 6.12.1993, str. 132. (2) UL C 72E, 21.3.2002, str. 331. (3) Varuh človekovih pravic je v svojem letnem poročilu za leto 1997 predlagal naslednjo opredelitev: "Nepravilnost obstaja, ko javni organ ne deluje v skladu s pravilom ali načelom, ki je zanj zavezujoče.". (4) UL L 145, 31.5.2001, str. 43. (5) UL L 113, 4.5.1994, str. 15. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2002/262/ES, ESPJ, Euratom (UL L 92, 9.4.2002, str.13).

Resolucija Evropskega parlamenta o Zahodni Sahari

P6_TA(2005)0414 RC-B6-0561/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju resolucij Varnostnega Sveta OZN o Zahodni Sahari, še posebej resolucije 1598 (2005) z dne 28. aprila 2005 in resolucije 1495 (2003), ki jo je Generalna skupščina OZN potrdila 11. oktobra 2005,

–   ob upoštevanju najnovejšega poročila o Zahodni Sahari, ki ga je Generalni sekretar OZN podal Varnostnemu svetu (aprila 2005),

–   ob upoštevanju nedavnih imenovanj posebnega predstavnika in posebnega odposlanca Generalnega sekretarja OZN za Zahodno Saharo,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Zahodni Sahari,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2005 o letnem poročilu o človekovih pravicah na svetu (2004) in politiki EU o tej zadevi(1),

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   ker je zelo zaskrbljen nad najnovejšimi poročili organizacije Amnesty International in Svetovne organizacije proti mučenju o hudih kršitvah človekovih pravic, storjenih nad saharskim prebivalstvom s strani maroških oblasti,

B.   ker so preiskave Odbora za pravičnost in spravo v zvezi z osebami, ki so umrle v nezakonitih centrih za priprtje, pomagale razkriti, kje se nahajajo grobovi 57 oseb, žrtev prisilnega izginotja, med katerimi je bilo 43 Saharcev,

1.   pozdravlja dejstvo, da je gibanje Polisario osvobodilo vse maroške vojne ujetnike; poziva maroške oblasti, naj nemudoma izpustijo borce za človekove pravice, Aminatu Haidar, Alija Salema Tameka in 35 drugih saharskih političnih zapornikov, ter razkrijejo usodo več kot 500 pogrešanih Saharcev, med njimi tudi tistih, ki so izginili med vojaškimi operacijami;

2.   poziva maroške oblasti in gibanje Polisario, da v polni meri sodelujejo z Mednarodnim odborom rdečega križa, da bi razjasnili usodo ljudi, ki jih pogrešajo že od začetka konflikta;

3.   poziva k zaščiti saharskega prebivalstva in spoštovanju njegovih temeljnih pravic, še posebej pravic do svobode izražanja in gibanja, v skladu z odločbami Splošne deklaracije človekovih pravic, mednarodnimi pogodbami in konvencijami o človekovih pravicah;

4.   podpira pravično in trajno rešitev zahodnosaharskega spora, ki bi bila zasnovana na načelu pravne države in na mednarodnem pravu v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega Sveta OZN, zlasti z resolucijo 1495;

5.   poziva Kraljevino Maroko in gibanje Polisario, sosednje države kakor tudi Evropsko unijo, da v polni meri sodelujejo z OZN v prid zaključku procesa dekolonizacije Zahodne Sahare;

6.   poziva Svete in države članice, da dejavno podprejo prizadevanja OZN, ko le-ta v okviru procesa dekolonizacije poziva k ohranitvi naravnih energetskih virov Zahodne Sahare kot neavtonomnega območja, kakor to določa pravno mnenje (2002) namestnika Generalnega sekretarja za pravne zadeve pri OZN Hansa Correla;

7.   pozdravlja imenovanje veleposlanika Vana Vasluma za osebnega odposlanca Generalnega sekretarja Združenih narodov za Zahodno Saharo in imenovanje Francisca Bastagalija za posebnega predstavnika, odgovornega za Misijo Združenih narodov za referendum v Zahodni Sahari (MINURSO), saj bi lahko na osnovi tega mirovni proces v Zahodni Sahari dobil nov zagon;

8.   poziva novega posebnega odposlanca Generalnega sekretarja OZN, naj pripravi poročilo pred svojim odborom za zunanje zadeve in njegovimi pododbori ter svojo delegacijo za odnose z Magrebom;

9.   poziva maroške oblasti, naj neodvisnim opazovalcem, predstavnikom organizacij za zaščito človekovih pravic in tujim novinarjem olajšajo dostop do ozemlja Zahodne Sahare in ob tem obžaluje, da je bilo več evropskih delegacij pregnanih;

10.   meni, da bo Evropski parlament z obiskom svoje delegacije na tem območju pridobil nove podatke o tamkajšnjih razmerah, in je prepričan, da bo delegacija lahko opravila obisk neovirano in kadar je bilo predvideno, torej januarja 2006;

11.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, Generalnemu sekretarju OZN, predsedniku Afriške unije, maroški vladi in vodstvu gibanja Polisario.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0150.

Resolucija Evropskega parlamenta o Uzbekistanu

P6_TA(2005)0415 RC-B6-0563/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju prejšnjih resolucij o srednjeazijskih republikah in o Uzbekistanu, zlasti resolucije z dne 9. junija 2005(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2005 o letnem poročilu o človekovih pravicah na svetu (2004) in politiki EU o tej zadevi(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. februarja 2005 o prednostnih nalogah EU in priporočilih za 61. zasedanje Komisije ZN o človekovih pravicah, ki je potekalo v Ženevi od 14. marca do 22. aprila 2005(3),

–   ob upoštevanju poročila Urada za demokratične institucije in človekove pravice pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE/ODIHR) o dogodkih v Andidžanu,

–   ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Uzbekistan na drugi, ki je začel veljati 1. julija 1999,

–   ob upoštevanju sklepov zasedanja Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 23. maja, 13. junija, 18. julija in 3. oktobra 2005,

–   ob upoštevanju strateškega dokumenta Komisije o Srednji Aziji 2002-2006,

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   ker vlada Uzbekistana še ni dovolila nobene neodvisne preiskave dogodkov v Andidžanu z dne 13. maja 2005; ker so po poročilu organizacij za človekove pravice "vladne varnostne sile" ustrelile nedoločeno število civilnih oseb - nekaj sto po pričevanjih prič - ter še večje število ranile,

B.   ker so mednarodne organizacije za človekove pravice javno obsodile prijetje tisočih ljudi , da bi se prikrila resnica, ker so ljudje v priporu v veliki nevarnosti, da bodo podvrženi mučenju in drugemu slabemu ravnanju in ker so mnogi od njih obtoženi težjih kaznivih dejanj ter jim zaradi nepravičnega sojenja grozi smrtna obsodba,

C.   ker so varnostne službe ustrahovale večino neodvisnih lokalnih novinarjev in aktivistov na področju človekovih pravic ali pa so bili izgnani iz države,

D.   ker so uzbekistanske oblasti sklenile preložiti šesto. srečanje odbora za parlamentarno sodelovanje EU-Uzbekistan z delegacijo Evropskega parlamenta, ki je želela potovati v Andidžan in se srečati z nevladnimi organizacijami ter ljudmi, ki so bili v dogodek vpleteni,

E.   ker se trenutno sodi petnajstim moškim v Taškentu, ki so obsojeni, da so poskušali strmoglaviti vlado in vzpostaviti islamsko državo ob oboroženih nemirih v Andidžanu,

F.   ker je Leandro Despouy, posebni poročevalec ZN o neodvisnosti sodnikov in odvetnikov izrazil dvome v poštenost sojenja ter je pozval k dostopu do obtožencev,

G.   ker je bila skupina 439 uzbekistanskih beguncev, ki je pobegnila na kirgiško ozemlje po uporu 13. maja 2005, premeščena v taborišče ZN v Romuniji; ker je položaj preostalih beguncev še vedno nejasen,

H.   ker je razvoj civilne družbe osnovni korak, ki državi zagotavlja delovanje demokracije, stabilnosti in socialne kohezije, kar je pomembno za učinkovit boj proti nevarnosti verskega ekstremizma,

I.   ker civilna družba v Uzbekistanu, kakor tudi v sosednjih državah, zahteva bolj odprto družbo, kjer se v celoti spoštujejo svoboščine posameznika in človekove pravice, kakor tudi resnični napredek na poti k demokraciji,

1.   poziva Komisijo, da brez poseganja v humanitarno pomoč v letnem proračunu Evropske unije rezervira sredstva za "nacionalne projekte in institucionalni razvoj" Uzbekistana;

2.   obsoja zavrnitev uzbekistanske vlade za zagotavljanje preglednosti ter njeno umikanje zunanjim stikom ter poudarja, kako je za mednarodni preiskovalni odbor pomembna priložnost za takojšnjo razjasnitev okoliščin dogodkov maja 2005 v andidžanski regiji ter svobodna udeležba na sojenjih, ki so v teku;

3.   ponovno poudarja pomen odnosov EU-Uzbekistan in stalnega dialoga ter priznava pomembno vlogo Uzbekistana v srednjeazijski regiji, vendar poudarja, da morajo ti odnosi temeljiti na vzajemnem spoštovanju načel demokracije, pravne države in človekovih pravic, kakor je jasno določeno v zgoraj navedenem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju EU - Uzbekistan;

4.   pozdravlja in podpira sklep Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 3. oktobra 2005, da uvede embargo na izvoz orožja, vojaške in druge opreme, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo, v Uzbekistan, za omejevanje sprejema posameznikov iz Uzbekistana v EU, ki so neposredno odgovorni za represijo v Andidžanu, ter da se za nedoločen čas prekine vse načrtovane tehnične sestanke v okviru Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, kakor tudi preusmeritev Komisije in zmanjšanje njenega programa TACIS za večjo osredotočenost na potrebe prebivalstva, demokracijo, človekove pravice ter spodbujanje vezi z uzbekistansko civilno družbo;

5.   poziva uzbekistansko vlado, da izpusti vse aktiviste na področju človekovih pravic, novinarje in člane politične opozicije, ki so še vedno priprti, ter jim dovoli, da delajo svobodno in brez strahu pred preganjanjem ter da konča z nadlegovanjem NVO;

6.   poziva k ponovni vzpostavitvi svobode tiska z odpravo sodnih ukrepov proti nacionalnim medijem in NVO, ki želijo spodbujati pluralnost informacij; obsoja vsako oviranje svobode izražanja državljanov;

7.   poziva, da mora biti sojenje posameznikom, obtoženim načrtovanja strmoglavljenja uzbekistanske vlade, v celoti v skladu z mednarodnim pravom in da je treba neodvisnim opazovalcem omogočiti celoten dostop do postopkov; vzame na znanje sklep uzbekistanskih oblasti, da dovolijo opazovalcem OVSE, da se udeležijo teh sojenj;

8.   pričakuje, da bodo uzbekistanske oblasti omogočile obisk Andidžana in srečanja poslancev, ki so se udeležili šestega srečanja odbora za parlamentarno sodelovanje EU-Uzbekistan, z opozicijo, NVO in neodvisnimi mediji;

9.   poziva kirgistanske oblasti, naj ne deportirajo prijetih beguncev, dokler uzbekistanska vlada ne more zagotoviti neodvisnega in poštenega sojenja ter dokler humanitarnim organizacijam ne dovoli dostopa do tistih, ki so v priporu;

10.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za Srednjo Azijo, predsedniku, vladi in parlamentu Uzbekistana ter Kirgistana, generalnemu sekretarju Združenih narodov in generalnemu sekretarju OVSE.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0239. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0150. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0051.

Resolucija Evropskega parlamenta o primeru Tenzina Deleka Rinpočeja

P6_TA(2005)0416 RC-B6-0562/2005

Evropski parlament,

–   ob opozarjanju na svoje predhodne resolucije o Tibetu in položaju v zvezi s človekovimi pravicami na Kitajskem,

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 18. novembra 2004 "Tibet, primer Tenzin Delek Rinpoče"(1) in z dne 13. januarja 2005 o Tibetu(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2005 o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu v letu 2004 in o politiki EU v zvezi s tem(3),

–   ob upoštevanju dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko,

–   ob upoštevanju poročila in priporočil s seminarja o dialogu na temo človekovih pravic med EU in Kitajsko, ki je potekal 20. in 21. junija 2005,

–   ob upoštevanju skupne izjave osmega vrha EU-Kitajska z dne 5. septembra 2005,

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   ker je 2. decembra 2002 pritožbeno ljudsko sodišče v tibetanski avtonomni prefekturi Kardze v provinci Sečuan obsodilo na smrt z dveletno odložitvijo Tenzina Deleka Rinpočeja, vplivnega in spoštovanega budističnega lamo, njegovega spremljevalca Lobsanga Dhondupa pa na smrt brez odložitve,

B.   ker ni bila dokazana vpletenost Tenzina Deleka Rinpočeja in Lobsanga Dhondupa v številne bombne napade ali spodbujanje separatizma,

C.   ker je bil Lobsang Dhondup usmrčen 26. januarja 2003,

D.   ker je bila 26. januarja 2005 v skladu s kitajskim pravom - ob upoštevanju, da obtoženi med preizkusno dobo dveh let ni ponovno prekršil zakona - in kot odgovor na pritisk mednarodne skupnosti in organizacij za človekove pravice smrtna obsodba Tenzina Deleka Rinpočeja spremenjena v doživljenjski pripor,

E.   ker organizacije za človekove pravice poročajo, da je zaradi mučenja in nečloveških razmer v zaporu zdravstveno stanje Tenzina Deleka Rinpočeja tako slabo, da obstaja resna zaskrbljenost za njegovo preživetje in da ne more govoriti ali hoditi,

F.   ker neodvisni opazovalci ne morejo preveriti informacij o zdravstvenem stanju Tenzina Deleka Rinpočeja, saj jim kitajska vlada zavrača dostop,

G.   ker je vrh EU-Kitajska z dne 5. septembra 2005 zaznamoval 30. obletnico diplomatskih vezi med EU in Kitajsko s sporazumom o novem strateškem dialogu; ker je bilo vprašanje človekovih pravic ena od ključnih vsebin na dnevnem redu,

H.   ker je embargo na trgovanje z orožjem s Kitajsko, o katerem se je odločilo in ki se je pričel izvajati v letu 1989 po poboju na trgu Tiananmen ter zaradi nenehnega kršenja človekovih pravic in verske svobode, še vedno v veljavi,

1.   je zelo zaskrbljen zaradi zdravstvenega stanja Tenzina Deleka Rinpočeja;

2.   poziva odgovorne oblasti, da naredijo vse za izboljšanje življenjskih pogojev in zdravstvenega stanja Tenzina Deleka Rinpočeja;

3.   zahteva od kitajske vlade, naj dovoli Manfredu Nowaku, posebnemu poročevalcu ZN o mučenju, da tekom svojega inšpekcijskega obiska na Kitajskem od 21. novembra do 2. decembra 2005 obišče Tenzina Deleka Rinpočeja in poroča o njegovem zdravstvenem stanju;

4.   ponovno izraža svojo podporo načelom pravne države in ceni spremembo smrtne obsodbe, izrečene Tenzinu Deleku Rinpočeju;

5.   kljub temu poziva kitajsko vlado, da prekliče vse obsodbe proti Tenzinu Deleku Rinpočeju in ga nemudoma izpusti na prostost;

6.   ponavlja svoj poziv za odpravo smrtne kazni in za takojšnji moratorij na smrtno kazen na Kitajskem;

7.   obžaluje pomanjkanje konkretnih rezultatov dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko ter ponovno poziva vlado Ljudske republike Kitajske, da izboljša nečloveške razmere zapornikov v zaporih, ustavi in odpravi mučenje pripornikov, preneha s kršenjem človekovih pravic Tibetancev in ostalih manjšin ter zagotovi spoštovanje mednarodnih standardov človekovih pravic in humanitarnega prava;

8.   poziva Svet in države članice, naj ohranijo embargo EU na trgovanje z orožjem z Ljudsko republiko Kitajsko in naj ne zmanjšajo obstoječih nacionalnih omejitev takšnega trgovanja z orožjem;

9.   poziva vlado Ljudske republike Kitajske, naj pospeši stalen dialog s predstavniki Dalai Lame, da bi dosegla za obe strani sprejemljivo rešitev o vprašanju Tibeta brez nadaljnjega odloga;

10.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju OZN, kitajski vladi, guvernerju province Sečuan in glavnemu tožilcu ljudskega tožilstva province Sečuan.

(1) UL C 201 E, 18.8.2005, str. 122. (2) UL C 247 E, 6.10.2005, str. 158. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0150.