Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Odločbe št. 2256/2003/ES zaradi podaljšanja programa za razširjanje dobrih praks in spremljanja vzpostavitve informacijske in komunikacijske tehnologije v leto 2006 (KOM(2005)0347 – C6-0247/2005 – 2005/0144(COD))

P6_TA(2005)0417 A6-0302/2005

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0347)(1),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 157(3) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0247/2005),

–   ob upoštevanju členov 51 in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0302/2005),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

ODLOČBA št. …/2005/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne o spremembah Odločbe št. 2256/2003/ES za podaljšanje programa za razširjanje dobrih praks in spremljanja vzpostavitve informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v leto 2006

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 157(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Odločba št. 2256/2003/ES(4) je ustanovila program MODINIS za spremljanje akcijskega načrta e-Evropa 2005, razširjanje dobrih praks in izboljšanje varnosti informacij in omrežja za obdobje od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2005.

(2)  Odločba št. 2256/2003/ES je bila spremenjena z Odločbo št. 787/2004/ES, da bi se prilagodili referenčni zneski zaradi upoštevanja širitve Evropske unije.

(3)  V svoji Resoluciji z dne 9. decembra 2004 o prihodnosti informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT)(5) je Svet povabil Komisijo, da začne pripravljalna dela za spremljanje akcijskega načrta e-Evropa 2005 kot pomembnega dela nove Agende informacijske družbe po letu 2005.

(4)  Sporočilo Komisije z dne 19. novembra 2004 z naslovom "Izzivi za Evropsko informacijsko družbo po letu 2005" analizira izzive, ki jih mora strategija evropske informacijske družbe obravnavati do leta 2010. Sporočilo zagovarja širšo uporabo IKT in nadaljnjo posvečanje pozornosti vsem vprašanjem, ki so povezana z IKT, kar vključuje potrebo po spremljanju in izmenjavi dobrih praks. Sporočilo je bilo izhodišče za razmišljanje, ki je vodilo k pobudi za novo informacijsko družbo v letu 2005, z začetkom leta 2006.

(5)  Nova pobuda z naslovom "i2010: evropska informacijska družba" je bila objavljena v Sporočilu Komisije z dne 2. februarja 2005 spomladanskemu zasedanju Evropskega sveta z naslovom "Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta – Nov začetek za lizbonsko strategijo's ciljem spodbujanja vzpostavitve IKT.

(6)  Sporočilo Komisije z dne 1. junija 2005 z naslovom "i2010 – evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje'označuje ključne politične prednostne naloge petletne strategije za spodbujanje odprtega in konkurenčnega digitalnega gospodarstva. Spodbujanje izmenjave dobrih praks in spremljanje služb, podprtih z IKT, bosta še naprej podpirala dialog z interesnimi skupinami in državami članicami, zlasti v smislu odprte metode usklajevanja.

(7)  V predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007-2013) je predlagan Okvirni program za ukrepanje Skupnosti na področju konkurenčnosti in inovacij, ki zajema obdobje 2007-2013 in združuje posebne ukrepe Skupnosti, ki prispevajo k podjetništvu, MSP, industrijski konkurenčnosti, inovacijam, informacijski in komunikacijski tehnologiji , okoljskim tehnologijam in inteligentni energiji, vključno z ukrepi iz Odločbe št. 2256/2003/ES.

(8)  Uredba (ES) št. 808/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo(6) vzpostavlja skupni okvir za sistematično pripravo statističnih podatkov Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo. Ti statistični podatki vključujejo informacije, ki so potrebne za postopek primerjanja pri e-Evropa in pomembne za strukturne kazalce, ki podpirajo spremljanje učinkovitosti držav članic in so potrebne pri določanju enotne podlage za analizo informacijske družbe.

(9)  V 12 mesecih med iztekom akcijskega načrta e-Evropa 2005 in pričakovanim začetkom Okvirnega programa leta 2007 je treba vzpostavitev IKT v gospodarstvu spremljati in podpirati z nadaljnjimi primerjalnimi in statističnimi analizami, ki temeljijo na strukturnih kazalcih, in z izmenjavo dobrih praks. Ukrepi, sprejeti po programu o primerjalnih analizah, dobrih praksah in usklajevanju politike v letu 2006 bodo podpirali doseganje ciljev iz sporočila spomladanskemu Evropskemu svetu "Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta – Nov začetek za lizbonsko strategijo" in tiste iz Sporočila Komisije z dne 2. februarja 2005 in 1. junija 2005.

(10)  Mehanizme za spremljanje in izmenjavo izkušenj, primerjalne analize, razširjanje dobrih praks in analizo ekonomskih in družbenih posledic informacijske družbe je treba nadaljevati v letu 2006, da se dosežejo cilji iz sporočila Komisije z dne 2. februarja 2005 spomladanskemu zasedanju Evropskega sveta, za spodbujanje vzpostavitve IKT kot nadaljevanja agende e-Evropa in tiste iz sporočila Komisije z "i2010 – evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje" z dne 1. junija 2005.

(11)  Odločbo št. 2256/2003/ES je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Odločba št. 2256/2003/ES se spremeni kakor sledi:

1)  Vstavi se naslednji člen:

Člen 1a

1.  S programom za leto 2006 se nadaljuje spremljanje vzpostavitve in uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v gospodarstvu in razširjanje dobrih praks, program zasleduje naslednje cilje:

2.  Dejavnosti programa so ukrepi med-sektorske narave, ki dopolnjujejo ukrepe Skupnosti na drugih področjih. Nobeden od ukrepov ne sme podvajati dela, ki se izvaja na teh področjih na podlagi drugih programov Skupnosti. Ukrepi, sprejeti na podlagi programa za primerjalne analize, dobrih praks in uskladitev politike si prizadevajo doseči cilje iz Sporočila Komisije z dne 2. februarja 2005 spomladanskemu zasedanju Evropskega sveta z naslovom "Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta – Nov začetek za lizbonsko strategijo" s ciljem spodbujanja IKT in nadaljevanja agende e-Evropa in zlasti spodbujanja širokopasovne povezave omrežja, e-vlado, e-poslovanje, e-zdravje in e-učenje in iz sporočila Komisije "i2010 – evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje" z dne 1. junija 2005 za pospeševanje odprtega in konkurenčnega digitalnega gospodarstva.

3.  Program prav tako zagotavlja skupen okvir za dopolnilno medsebojno vplivanje na evropski ravni različnih državnih, območnih in krajevnih ravni.

2)  Vstavi se naslednji člen:

Člen 2a

Za doseganje ciljev iz člena 1a se sprejmejo naslednje kategorije ukrepov:

(a)  Ukrep 1

(b)  Ukrep 2

(c)  Ukrep 3

3)  Prvi odstavek člena 4 se nadomesti z naslednjim:

Program zajema obdobje od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2006.

Finančni okvir za izvajanje tega programa je 30 160 000 EUR.

4)  Priloga se nadomesti s prilogo k tej odločbi.

Člen 2

Ta odločba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

"PRILOGA

Večletni program za spremljanje akcijskega načrta e-Evrope, razširjanje dobrih praks in izboljšanje varnosti omrežja in informacij (MODINIS)

Okvirna razčlenitev odhodkov 2003-2005

Okvirna razčlenitev odhodkov 2006

"

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu). (3) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2005. (4) UL L 336, 23.12.2003, str. 1. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo št.787/2004/ES (UL L 138, 30.4. 2004, str.12). (5) UL C 62, 12.3. 2005, str.1. (6) UL L 143, 30.4.2004, str. 49.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o razveljavitvi Direktive 90/544/EGS o frekvenčnih pasovih, ki so določeni za usklajeno uvajanje vseevropskega kopenskega javnega radijskega osebnega klica v Skupnosti (KOM(2005)0361 – C6-0248/2005 – 2005/0147(COD))

P6_TA(2005)0418 A6-0303/2005

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0361)(1),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0248/2005),

–   ob upoštevanju člena 51 in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0303/2005),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

DIREKTIVA 2005/…/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne

o razveljavitvi Direktive 90/544/EGS o frekvenčnih pasovih, ki so določeni za usklajeno uvajanje vseevropskega kopenskega javnega radijskega osebnega klica v Skupnosti

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(3),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Z Direktivo 90/544/EGS (5), se je od držav članic zahtevalo, da do 31. decembra 1992 v frekvenčnem pasu radijskega spektra od 169.4 do 169.8 MHz določijo štiri kanale za vseevropsko storitev kopenskega javnega radijskega osebnega klica (v nadaljnjem besedilu "ERMES") in da čim hitreje izdelajo načrte, po katerih bi lahko v skladu s povpraševanjem na trgu vseevropska storitev kopenskega javnega radijskega osebnega klica zasedla celoten frekvenčni pas od 169.4 do 169.8 MHz.

(2)  Uporaba frekvenčnega pasu od 169.4 do 169.8 MHz v Skupnosti za ERMES se je zmanjšala ali je celo prenehala, tako da ERMES trenutno ne izkorišča polne zmogljivosti tega frekvenčnega pasu, ki bi se ga lahko učinkoviteje uporabilo za izpolnjevanje drugih potreb politike Skupnosti.

(3)  Odločba št. 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru)(6) je vzpostavila politiko Skupnosti in pravni okvir za zagotavljanje usklajevanja pristopov in, po potrebi, usklajene pogoje v zvezi z razpoložljivostjo in učinkovito uporabo spektralnega pasu, ki so potrebni za vzpostavitev in delovanje notranjega trga. Omenjena odločba Komisiji omogoča, da sprejme tehnične izvedbene ukrepe za zagotovitev usklajenih pogojev glede razpoložljivosti in učinkovite uporabe spektralnega pasu.

(4)  Ker je frekvenčni pas od 169.4 do 169.8 MHz primeren za aplikacije, ki so v pomoč prizadetim osebam in invalidom, in ob upoštevanju, da je spodbujanje takšnih aplikacij cilj politike Skupnosti skupaj s splošnim ciljem zagotavljanja delovanja notranjega trga, je Komisija na podlagi člena 4(2) Odločbe o radijskem spektru pooblastila Evropsko konferenco poštnih in telekomunikacijskih uprav (v nadaljnjem besedilu "CEPT"), da med drugim prouči aplikacije za pomoč invalidom.

(5)  V skladu s pooblastilom je CEPT izdelal nov načrt glede frekvenc in ureditev kanalov, po kateri si bo delilo frekvenčni pas šest vrst najprimernejših aplikacij, kar bo izpolnjevalo več potreb politike Skupnosti.

(6)  Zaradi tega in v skladu s cilji Odločbe o radijskem spektru je treba Direktivo 90/544/EGS razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 90/544/EGS se razveljavi s/z …(7).

Člen 2

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) Mnenje z dne 27. oktobra 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu). (3) Mnenje podano po neobveznem posvetovanju dne 17. novembra 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu). (4) 3 Mnenje Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2005. (5) UL L 310, 9.11.1990, str. 28. (6) UL L 108, 24.4.2002, str. 1. (7) * UL: vstaviti datum objave te direktive v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o skupni ureditvi trga za semena (KOM(2005)0384 – C6-0285/2005 – 2005/0164(CNS))

P6_TA(2005)0419 A6-0295/2005

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0384)(1),

–   ob upoštevanju členov 36 in tretjega pododstavka člena 37(2) Pogodbe ES, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0285/2005),

–   ob upoštevanju členov 51 in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0295/2005),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o skupni ureditvi trga za hmelj (KOM(2005)0386 – C6-0287/2005 – 2005/0162(CNS))

P6_TA(2005)0420 A6-0299/2005

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0386)(1),

–   ob upoštevanju členov 36 in tretjega pododstavka člena 37(2) Pogodbe ES, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0287/2005),

–   ob upoštevanju členov 51 in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0299/2005),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino (KOM(2005)0395 – C6-0286/2005 – 2005/0160(CNS))

P6_TA(2005)0421 A6-0300/2005

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0395)(1),

–   ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0286/2005),

–   ob upoštevanju členov 51 in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0300/2005),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o spremembi Sporazuma o ustanovitvi Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), ki omogoča banki financiranje dejavnosti v Mongoliji (KOM(2005)0342 – C6-0280/2005 – 2005/0139(CNS))

P6_TA(2005)0422 A6-0298/2005

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2005)0342)(1),

–   ob upoštevanju člena 181A Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0280/2005),

–   ob upoštevanju členov 51, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0298/2005),

1.   odobri spremembo sporazuma;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Mongolije.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za poenostavitev vizumskih postopkov in izdaje vizumov za člane olimpijske družine, ki sodelujejo na zimskih olimpijskih in/ali paraolimpijskih igrah 2006 v Torinu (KOM(2005)0412 – C6-0275/2005 – 2005/0169(COD))

P6_TA(2005)0423 A6-0313/2005

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0412)(1),

–   ob upoštevanju členov 251(2), 62(2)(a) in (b)(ii) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0275/2005),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0313/2005),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

UREDBA (ES) št. …/2005 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne o ukrepih za poenostavitev vizumskih postopkov in izdaje vizumov za člane olimpijske družine, ki sodelujejo na zimskih olimpijskih in/ali paraolimpijskih igrah 2006 v Torinu

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti točk (a) in (b)(ii) člena 62(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1295/2003 z dne 15. julija 2003 v zvezi z ukrepi za poenostavitev vizumskih postopkov in izdaje vizumov za člane olimpijske družine, ki sodelujejo na olimpijskih ali paraolimpijskih igrah 2004 v Atenah,(3) je določila posebna začasna pravila, ki odstopajo od običajnih postopkov za izdajo vizumov, za člane olimpijske družine, ki sodelujejo na olimpijskih igrah 2004 v Atenah, da Grčiji omogoči gostiti prve olimpijske in paraolimpijske igre, ki jih organizira država članica, udeleženka schengenskega območja brez notranjih meja, in izpolniti obveznost, ki jo je prevzela v okviru Olimpijske listine.

(2)  Uredba (ES) št. 1295/2003 je predvidela posebne določbe o poenostavitvi postopkov za predložitev vlog za enotne vizume in obliko za izdajo vizumov za člane olimpijske družine, pa tudi poenostavitev kontrol na zunanjih mejah za to kategorijo oseb. Z omenjeno uredbo je bilo predvideno poročilo o oceni izvajanja uredbe, ki ga je bilo treba v ta namen poslati Evropskemu parlamentu in Svetu.

(3)  V svoji oceni je Komisija sklenila, da je bilo izvajanje Uredbe (ES) št. 1295/2003 uspešno, pravila odstopanja so bila ocenjena kot učinkovita, prilagodljiva in ustrezna za urejanje vstopa in kratkoročnega bivanja članov olimpijske družine, ki sodelujejo na igrah, na schengenskem območju brez notranjih meja.

(4)  Evropska unija bi morala zato sprejeti podobna pravila odstopanja za zimske olimpijske in paraolimpijske igre 2006, da Italiji kot državi gostiteljici omogoči izpolnitev svojih obveznosti iz Olimpijske listine in hkrati zagotovi visoko raven varnosti na schengenskem območju brez notranjih meja.

(5)  Kljub ohranitvi vizumske obveznosti za člane olimpijske družine, ki so državljani tretjih držav, za katere velja vizumska obveznost v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o tretjih državah, katerih državljani morajo imeti ob prehodu zunanjih meja vizum, in tretjih državah, katerih državljani so izvzeti iz vizumske obveznosti(4), je treba določiti začasno odstopanje za trajanje zimskih olimpijskih in paraolimpijskih iger 2006.

(6)  Obseg tega odstopanja naj bi bil omejen na določbe pravnega reda o predložitvi vlog za izdajo vizuma, izdaji vizumov in njihovi obliki. Prav tako je treba načine kontrole zunanjih meja prilagoditi znotraj omejitev, ki so potrebne, da se upoštevajo spremembe v vizumskem sistemu.

(7)  Vloge za izdajo vizumov za člane olimpijske družine, ki sodelujejo na zimskih olimpijskih in/ali paraolimpijskih igrah 2006, je treba predložiti organizacijskemu odboru zimskih olimpijskih in paraolimpijskih iger 2006 prek odgovornih organizacij hkrati z vlogo za akreditacijo. Obrazec za vlogo za akreditacijo vsebuje osnovne podatke o zadevnih osebah, kot so ime, spol, datum in kraj rojstva ter številka, vrsta in datum poteka veljavnosti njihovega potnega lista kakor tudi navedba o imetju dovoljenja za bivanje, ki ga izda schengenska država, ter vrsta in datum veljavnosti takšnega dovoljenja. Te vloge je treba poslati italijanskim službam, odgovornim za izdajo vizumov.

(8)  Organizacijski odbor zimskih olimpijskih in paraolimpijskih iger 2006 izda akreditacijske kartice članom olimpijske družine v skladu s posebnimi pravili, določenimi v italijanski zakonodaji. Akreditacijska kartica je zelo varen dokument, ki omogoča dostop do določenih prizorišč, kjer potekajo tekmovanja, in do drugih dogodkov, ki so načrtovani med olimpijskimi in paraolimpijskimi igrami 2006, ob upoštevanju dejstva, da bi igre lahko postale tarča terorističnih napadov. Izdani vizum je odtisnjen z vnosom številke na akreditacijsko kartico.

(9)  Ne glede na določbe te uredbe lahko člani olimpijske družine še vedno predložijo posamezne vloge za izdajo vizuma v skladu z ustreznim schengenskim pravnim redom.

(10)  Če v tej uredbi ni posebnih določb, se morajo uporabljati ustrezne določbe schengenskega pravnega reda o vizumih in kontrolah na zunanjih mejah držav članic. Ta uredba se ne uporablja za člane olimpijske družine, ki so državljani tretjih držav, za katere velja vizumska obveznost, ki pa imajo dovoljenje za bivanje ali začasno dovoljenje za bivanje, ki ga je izdala katera od držav članic, ki v celoti izvaja schengenski pravni red. Za katero koli bivanje na schengenskem območju brez notranjih meja, za katerega se predvideva, da bo trajalo več kot 90 dni, se lahko članu olimpijske družine izda začasno dovoljenje za bivanje v skladu z italijansko zakonodajo.

(11)  Treba je oblikovati določbe za vrednotenje izvajanja ureditve odstopanja, določene v tej uredbi, po zaključku zimskih paraolimpijskih iger 2006.

(12)  Da se doseže glavni cilj poenostavitve izdajanja vizumov za člane olimpijske družine, je potrebno in primerno sprejeti to začasno odstopanje od nekaterih določb schengenskega pravnega reda. V skladu z načelom sorazmernosti iz tretjega odstavka člena 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego tega cilja.

(13)  V zvezi z Islandijo in Norveško predstavlja ta uredba nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v skladu s Sporazumom, sklenjenim med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda(5), ki sodi v okvir področja iz člena 1(B) Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo tega sporazuma(6).

(14)  V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe s strani Sveta in je ta zato ne zavezuje niti je ni dolžna uporabljati. Vendar se bo Danska glede na to, da ta uredba temelji na schengenskem pravnem redu v skladu z naslovom IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, v skladu s členom 5 navedenega protokola v roku šestih mesecev po datumu sprejetja te uredbe, odločila, ali jo bo prenesla v svoje notranje pravo.

(15)  Ta uredba predstavlja nadaljnji razvoj schengenskega pravnega reda, pri katerem Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda(7) ne sodeluje. Tako Združeno kraljestvo ne sodeluje pri sprejetju te uredbe in ga ta zato ne zavezuje niti je ni dolžno uporabljati.

(16)  Ta uredba predstavlja nadaljnji razvoj schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda,(8) ne sodeluje. Tako Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe in je ta zato ne zavezuje niti je ni dolžna uporabljati.

(17)  V zvezi s Švico predstavlja ta uredba nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi slednje k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, kar sodi v področje iz člena 4(1) Sklepa Sveta 2004/860/ES z dne 25. oktobra 2004 o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb tega sporazuma v imenu Evropske skupnosti(9).

(18)  Vse določbe te uredbe, razen člena 9, predstavljajo nadgradnjo schengenskega pravnega reda oziroma so z njim drugače povezane v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Namen in opredelitve

Člen 1

Namen

Ta uredba določa posebne določbe o uvedbi začasnega odstopanja od nekaterih določb schengenskega pravnega reda o vizumskih postopkih in postopkih izdaje vizumov ter o enotni obliki vizumov za člane olimpijske družine v času trajanja zimskih olimpijskih in paraolimpijskih iger 2006.

Razen teh posebnih določb, ostanejo v veljavi ustrezne določbe schengenskega pravnega reda o vizumskih postopkih in izdaji enotnih vizumov.

Člen 2

Opredelitve

Poglavje II

IZDAJA VIZUMOV

Člen 3

Pogoji

Člen 4

Izpolnjevanje vloge

1.  V primerih, kjer odgovorna organizacija pripravi seznam oseb, ki so izbrane, da se udeležijo zimskih olimpijskih in/ali paraolimpijskih iger 2006, lahko skupaj z vlogo za olimpijsko akreditacijsko kartico za izbrane osebe vloži skupinsko vlogo za vizum za tiste izbrane osebe, za katere velja vizumska obveznost v skladu z Uredbo (ES) št. 539/2001, razen v primeru, ko imajo te osebe dovoljenje za bivanje, ki ga izda schengenska država.

2.  Skupinske vloge za vizum se za zadevne osebe pošlje hkrati z vlogami za izdajo olimpijske akreditacijske kartice organizacijskemu odboru zimskih olimpijskih in paraolimpijskih iger 2006, in sicer v skladu s postopkom, ki ga določi odbor.

3.  Za osebe, ki sodelujejo na zimskih olimpijskih in/ali paraolimpijskih igrah 2006, se za posamezno osebo vloži samo ena vloga za vizum.

4.  Organizacijski odbor zimskih olimpijskih in paraolimpijskih iger 2006 skupinske vloge za vizume na najhitrejši možni način pošlje službam, odgovornim za izdajo vizumov, skupaj s kopijami vlog za izdajo olimpijske akreditacijske kartice za zadevne osebe, na katerih je njihovo ime in priimek, državljanstvo, spol, datum in kraj rojstva ter številka, vrsta in datum poteka veljavnosti njihovega potnega lista.

Člen 5

Obravnavanje skupinske vloge za vizum in vrsta izdanega vizuma

1.  Vizum izda služba, ki je odgovorna za izdajo vizumov, po proučitvi, ki zagotavlja izpolnjevanje pogojev iz člena 3.

2.  Izdani vizum je enotni vizum za kratkoročno bivanje, ki dovoljuje več vstopov in omogoča bivanje največ devetdeset (90) dni v času trajanja zimskih olimpijskih in/ali paraolimpijskih iger 2006.

3.  Če član zadevne olimpijske družine ne izpolnjuje pogojev, določenih v točki (c) ali (d) člena 3, lahko službe, odgovorne za izdajo vizumov, izdajo vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo v skladu s členom 16 Schengenske konvencije.

Člen 6

Oblika vizuma

1.  Vizum ima obliko dveh številk, ki se vneseta na olimpijsko akreditacijsko kartico. Prva številka je številka vizuma. V primeru enotnega vizuma to številko sestavlja sedem (7) znakov, ki jih sestavlja šest (6) številk, pred katerimi stoji črka "C". V primeru vizuma z omejeno ozemeljsko veljavnostjo to številko sestavlja osem (8) znakov, ki jih sestavlja šest (6) številk, pred katerimi stojita črki "IT". Druga številka je številka potnega lista zadevne osebe.

2.  Službe, odgovorne za izdajo vizumov, številke vizumov pošljejo organizacijskemu odboru zimskih olimpijskih in paraolimpijskih iger 2006 zaradi izdaje akreditacijskih kartic.

Člen 7

Oprostitev takse

Za obravnavo vlog za vizume in izdajo vizumov službe, ki so odgovorne za izdajo vizumov, ne zaračunavajo nobenih taks.

Poglavje III

Splošne in končne določbe

Člen 8

Razveljavitev vizuma

Če se seznam oseb, ki so prijavljene kot sodelujoče na zimskih olimpijskih in/ali paraolimpijskih igrah 2006, spremeni pred začetkom iger, odgovorne organizacije o tem brez odlašanja obvestijo organizacijski odbor zimskih olimpijskih in paraolimpijskih iger 2006, tako da je mogoče preklicati akreditacijske kartice za osebe, črtane s seznama. Organizacijski odbor nato o tem obvesti službe, odgovorne za izdajo vizumov, pri čemer navede številke zadevnih vizumov.

Službe, odgovorne za izdajo vizumov, razveljavijo vizume za zadevne osebe. O tem nemudoma obvestijo organe, odgovorne za mejne kontrole, slednji pa brez odlašanja te podatke pošljejo pristojnim organom drugih držav članic.

Člen 9

Kontrole na zunanjih mejah

1.  Pri prehodu zunanjih meja držav članic so kontrole članov olimpijske družine, katerim so bili vizumi izdani v skladu s to uredbo, ob vstopu omejene na preverjanje izpolnjevanja pogojev, določenih v členu 3.

2.  V času trajanja zimskih olimpijskih in/ali paraolimpijskih iger:

3.  Določbe odstavka 2 se uporabljajo za člane olimpijske družine, ki so državljani tretjih držav, ne glede na to, ali zanje velja vizumska obveznost po Uredbi (ES) št. 539/2001.

Člen 10

Obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta

Najkasneje štiri mesece po zaključku zimskih paraolimpijskih iger 2006 pošlje Italija Komisiji poročilo o različnih vidikih izvajanja te uredbe.

Na podlagi tega poročila in podatkov, ki jih zagotovijo druge države članice v enakem roku, Komisija pripravi oceno delovanja pravil odstopanja v zvezi z izdajo vizumov članom olimpijske družine, kot je predvideno v tej uredbi, in o tem obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 11

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2005. (3) UL L 183, 22.7.2003, str. 1. (4) UL L 81, 21.3.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 851/2005 (UL L 141, 4.6.2005, str. 3). (5) UL L 176, 10.7.1999, str. 36. (6) UL L 176, 10.7.1999, str. 31. (7) UL L 131, 1.6.2000, str. 43. (8) UL L 64, 7.3.2002, str. 20. (9) UL L 370, 17.12.2004, str. 78. (10) UL L 239, 22.9.2000, str. 19. Konvencija, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1160/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, 22.7.2005, str. 18). (11) UL L 369, 16.12.2004, str. 5.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti, ter Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 (KOM(2004)0830 – C6-0002/2005 – 2004/0284(COD))

P6_TA(2005)0424 A6-0293/2005

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2004)0830)(1),

–   ob upoštevanju členov 251(2), 42 in 308 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0002/2005),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0293/2005),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 15. novembra 2005 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2006 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti, ter Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 42 in 308 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Postopki za pridobitev dostopa do storitve v primeru bolezni so bili z začetkom veljavnosti Uredbe (ES) št. 631/2004 Evropskega parlamenta in Sveta(4) med začasnim bivanjem v drugi državi članici poenostavljeni. Zato je treba ustrezno razširiti poenostavljene postopke na določbe glede dajatev v zvezi z nesrečami pri delu in poklicnimi boleznimi, ki jih vsebujeta Uredbi (EGS) št. 1408/71(5) in št. 574/72(6).

(2)  Da bi lahko upoštevali spremembe zakonodaje nekaterih držav članic, zlasti novih držav članic od zaključka pristopnih pogajanj, je treba spremeniti Priloge k Uredbi (EGS) št. 1408/71.

(3)  Uredbi (EGS) št. 1408/71 in št. 574/72 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)  Zato, da bi zagotovili pravno varnost in zavarovali upravičena pričakovanja prizadetih oseb, je treba zagotoviti, da bodo nekatere določbe, ki bodo spremenile Prilogo III k Uredbi (EGS) št. 1408/71, retroaktivno veljavne od 1. maja 2004.

(5)  Pogodba ne zagotavlja drugih pooblastil kot tistih iz člena 308 v zvezi s sprejetjem ustreznih ukrepov na področju socialne varnosti za osebe, ki niso zaposlene –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloge I, II, IIa, III, IV in VI k Uredbi (EGS) št. 1408/71 se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Uredba (EGS) št. 574/72 se spremeni:

(1)  V členu 60 se črtata odstavka 5 in 6.

(2)  Člen 62 se nadomesti z:

Člen 62

Storitve v primeru začasnega bivališča v državi članici, ki ni pristojna država

1.  Za prejemanje storitev iz člena 55 (1) (a) (i) Uredbe predloži zaposlena ali samozaposlena oseba ponudniku varstva dokument, izdan od pristojne ustanove, ki dokazuje, da je upravičena do storitev. Ta dokument je sestavljen v skladu s členom 2. Če zadevna oseba ne more predložiti tega dokumenta, naveže stik z ustanovo v kraju bivališča, da zahteva od pristojne ustanove overjeno izjavo, ki potrjuje, da je zadevna oseba upravičena do storitev.

Dokument, ki ga je izdala pristojna ustanova za upravičenost do storitev v skladu s členom 55 (1) (a) (i) Uredbe v vsakem zadevnem posameznem primeru, ima enak učinek glede ponudnika varstva kakor nacionalno dokazilo o upravičenosti oseb, ki so zavarovane pri nosilcu v kraju začasnega bivališča.

2.  Člen 60 (9) izvedbene Uredbe se uporablja mutatis mutandis.

(3)  Člen 63 (2) se nadomesti z:

2.   Člen 60 (9) izvedbene Uredbe se uporablja mutatis mutandis.

(4)  V členu 66 (1) se besede "v členih 20 in 21" zamenjajo z besedami "v členu 21".

(5)  V členu 93(1) se črtajo sklicevanja na člena 22b in 34b.

Člen 3

Uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Točka 5 (a) (ii) do (ix) in točka 5 (b) (ii) in (iv) Priloge se uporabljata od 1. maja 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

Priloge k Uredbi (EGS) št. 1408/71 se spremenijo:

1.  V oddelku II Priloge I se točka "V. SLOVAŠKA" nadomesti z:

V.  SLOVAŠKA

Za določanje upravičenosti do storitev v skladu z določbami poglavja 1 iz naslova III Uredbe pomeni izraz "družinski član" zakonca in/ali vzdrževanega otroka, kakor je ta opredeljen v Zakonu o otroškem dodatku

2.  V oddelku I Priloge II se točka "H. FRANCIJA" nadomesti z:

H.  FRANCIJA

1.  Dodatni sistemi dajatev za samozaposlene osebe v obrtništvu, industrijskih, trgovinskih ali svobodnih poklicih, dodatni sistemi starostnega zavarovanja za samozaposlene osebe v svobodnih poklicih, dodatni sistemi zavarovanja za samozaposlene osebe v svobodnih poklicih, ki pokrivajo invalidnost ali smrt, in dodatni sistemi dajatev za starost za pogodbene zdravnike in pomočnike, kakor jih v tem zaporedju navajajo členi L.615-20, L.644-1, L.644-2, L.645-1 in L.723-14 Zakonika o socialni varnosti.

2.  Dodatni sistemi zavarovanja za bolezen in materinstvo za samozaposlene delavce v kmetijstvu, kakor navaja člen L.727-1 Kmetijskega zakonika.

3.  Oddelek II Priloge II se spremeni:

a)   točka "E. ESTONIJA" se nadomesti z:

E.  ESTONIJA

a)   dodatek ob rojstvu otroka

b)   dodatek ob posvojitvi

b)   točka "L. LATVIJA" se nadomesti z:

L.  LATVIJA

a)   pomoč ob rojstvu otroka

b)   dodatek ob posvojitvi

c)   točka "S. POLJSKA" se nadomesti z:

S.  POLJSKA

dodatek ob rojstvu otroka (Zakon z dne 28. novembra 2003 o družinskih dodatkih)

4.  V Prilogi IIa se spremeni:

a)   v točki "D. NEMČIJA" se beseda "nič" nadomesti z:

dajatve za kritje stroškov bivanja po osnovni določbi za iskalce zaposlitve, razen če v zvezi s temi dajatvami niso izpolnjeni pogoji za upravičenost do začasnega dodatka, ki izhaja iz prejema nadomestila za brezposelnost (člen 24 (1) Knjige II Zakonika o socialni varnosti)

b)   točka "L. LATVIJA" se nadomesti z:

L.  LATVIJA

a)   državna dajatev socialne varnosti (Zakon o državnih socialnih dajatvah z dne 1. januarja 2003)

b)   dodatek za povračilo stroškov prevoza invalidnim osebam z omejeno mobilnostjo (Zakon o državnih socialnih dajatvah z dne 1. januarja 2003)

c)   točka "S. POLJSKA" se nadomesti z:

S.  POLJSKA

socialna pokojnina (Zakon z dne 27. junija 2003 o socialnih pokojninah)

d)   točka "V. SLOVAŠKA" se nadomesti z:

V.  SLOVAŠKA

prilagoditev pokojnine, ki je bila priznana pred 1. januarjem 2004, če je ta edini vir dohodka.

5.  Priloga III se spremeni:

a)   del A se spremeni:

b)   del B se spremeni:

i)   črtajo se točke:

Točke 1, 4, 10, 11, 12, 14, 15, 18, 20, 21, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 49, 55, 56, 57, 59, 60, 63, 65, 66, 70, 76, 77, 78, 81, 84, 87, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 115, 116, 117, 119, 120, 123, 125, 126, 133, 134, 135, 137, 138, 141, 143, 144, 150, 151, 152, 154, 155, 158, 160, 161, 166, 167, 168, 170, 171, 174, 176, 177, 181, 182, 183, 185, 186, 189, 192, 196, 197, 198, 199, 200, 201, 202, 203, 204, 205, 206, 207, 208, 209, 210, 211, 212, 213, 214, 215, 216, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 225, 226, 227, 228, 229, 230, 231, 232, 233, 234, 235, 236, 239, 241, 242, 246, 247, 249, 250, 252, 253, 254, 255, 256, 257, 258, 259, 260, 261, 262, 263, 264, 266, 268, 269, 280, 281, 282, 283, 284, 285, 286, 287, 291, 292, 293, 294, 295, 296, 297.

ii)   spremenjena so oštevilčenja:

točka ČEŠKA REPUBLIKA-CIPER s "33" na "1",

točka ČEŠKA REPUBLIKA-AVSTRIJA s "40" na "2",

točka NEMČIJA-MADŽARSKA z "80" na "3",

točka NEMČIJA-SLOVENIJA s "86" na "4",

točka ITALIJA-SLOVENIJA s "191" na "5",

točka MADŽARSKA-AVSTRIJA z "248" na "6",

točka MADŽARSKA-SLOVENIJA z "251" na "7",

točka AVSTRIJA-POLJSKA z "273" na "8",

točka AVSTRIJA-SLOVENIJA z "275" na "9" in

6.  Priloga IV se spremeni:

ii)   v točki "X. ŠVEDSKA" se beseda "jih ni" nadomesti z:

Zakonodaja o ugodnostih, povezanih z dohodkom, za dolgoročno nezmožnost za delo (poglavje 8 Zakona 1962: 381 o splošnem zavarovanju, kot je bil spremenjen)

7.  Priloga VI točka "Q. NIZOZEMSKA"se spremeni:

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) Mnenje z dne 28. septembra 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu). (3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2005. (4) UL L 100, 6.4.2004, str. 1. (5) UL L 149, 5.7.1971, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 631/2004, in razveljavljena z učinkovanjem od datuma uveljavitve Izvedbene Uredbe z Uredbo (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 200, 7.6.2004, str. 1). (6) UL L 74, 27.3.1972, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 631/2004.

Resolucija Evropskega parlamenta o oblikovanju akcijskega načrta Skupnosti za obnovitev staležev jegulj (2005/2032(INI))

P6_TA(2005)0425 A6-0284/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom "Oblikovanje akcijskega načrta Skupnosti za obnovitev staležev jegulj" (KOM(2003)0573),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A6-0284/2005),

1.   poziva Komisijo, da državam članicam čim prej naroči, naj pripravijo nacionalne načrte upravljanja, ki vsebujejo naslednje elemente:

2.   poziva Komisijo, da opravi nadaljnje raziskave o vplivu podnebnih sprememb na upadanje staleža jegulj;

3.   poziva Komisijo, da natančneje razišče, kaj v oceanih ovira naravno migracijo jegulj v Sargaško morje;

4.   upošteva znanstvena poročila Mednarodnega sveta za raziskovanje morja o tej temi;

5.   poziva Komisijo, da izvede raziskave o zdravstvenem stanju jegulj in ovirah, ki jih zunanji dejavniki, kot so poliklorirani bifenili in bolezni rib, predstavljajo za uspešno migracijo in razmnoževanje;

6.   poziva Komisijo, da izvede raziskave o biogeografski razširjenosti staležev te vrste jegulj;

7.   poziva Komisijo, da izvede raziskave o tem, kakšen vpliv ima onesnaženje na umrljivost v staležih jegulj v sladkih vodnih poteh;

8.   poziva Komisijo, da preuči možnosti za podporo procesu spreminjanja, med drugim s pomočjo dostopa do Evropskega sklada za ribištvo;

9.   poziva Komisijo, da s trajnostnim upravljanjem ribištva v Evropi prilagodi politiko ulova in izvoza jegulj tako, da bo ostalo dovolj mladih jegulj za naravno migracijo ter bo hkrati dovolj mladih jegulj po zmerni ceni za obnovitev staleža v njihovih naravnih bivališčih;

10.   poziva Komisijo, da predlaga ukrepe za upravljanje ribolova in trženja ter spremljanje količine mladih jegulj na voljo za prodajo s sistemom evidentiranja ulova, kar bi omogočilo učinkovitejši boj proti nezakonitemu ribolovu, ki je povzročil precejšen upad staleža mladih in odraslih jegulj;

11.   poziva Komisijo, da predlaga ukrepe za ublažitev socialno-ekonomskega vpliva omejitev ulova in izvoza mladih jegulj;

12.   poziva Komisijo, da v proračun za ribištvo čim prej vnese ločeno postavko za sofinanciranje prestrukturiranja celinskega ribolova v Evropi in za ublažitev vpliva spremembe politike v sektorju mladih jegulj;

13.   poziva Komisijo, da po izvedbi akcijskega načrta Evropski parlament in Svet letno obvešča o napredku in rezultatih, doseženih v posameznih državah članicah;

14.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

Resolucija Evropskega parlamenta o možnem kršenju države članice Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti (2005/2187(INI))

P6_TA(2005)0426 A6-0316/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965 in člena 6(2) Akta o volitvah predstavnikov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–   ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964 in 10. julija 1986(1),

–   ob upoštevanju zahtev Jeana-Charlesa Marchianija za zaščito njegove imunitete pred francoskim sodiščem,

–   ob upoštevanju svojega sklepa z dne 5. julija 2005(2), s katerim se je Parlament odločil braniti imuniteto Jeana-Charlesa Marchianija,

–   ob upoštevanju člena 121(2) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0316/2005),

A.   ker francosko Kasacijsko sodišče ni uporabilo člena 10 zgoraj navedenega Protokola kajti, kot je navedeno v njegovi sodbi št. 1784 z dne 16. marca 2005, mu nobeno pravo, pisano ali običajno, kakor tudi nobeno ustavno načelo ne omogoča zaključka, da se prvi pododstavek člena 100-7 francoskega kazenskega zakonika uporablja za poslance Evropskega parlamenta in je tako onemogočilo Jeanu-Charlesu Marchianiju sklicevanje na prvi pododstavek člena 100-7 francoskega kazenskega zakonika, ki se uporablja za nacionalne poslance,

B.   ker je v zgoraj navedenem sklepu z dne 5. julija 2005 Parlament zahteval, da se navedena sodba z dne 16. marca 2005 razveljavi ali prekliče in da v vsakem primeru preneha njen stvarni ali pravni učinek,

C.   ker je, zaradi izjav Parlamenta, ki so pritegnile njegovo pozornost na naveden sklep z dne 5. julija 2005, pravosodni minister Republike Francije izjavil, da je sodba Kasacijskega sodišča postala pravnomočna in da noben pravni postopek ne omogoča njene razveljavitve ali preklica, kakor je zahteval sklep,

D.   ker je Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti sestavni del primarne zakonodaje Skupnosti,

E.   ker je pristojno francosko sodišče kršilo primarno zakonodajo Skupnosti, ko je zavrnilo uporabo člena 100-7 francoskega kazenskega zakonika za poslanca Evropskega parlamenta francoske narodnosti,

F.   ker je iz sodne prakse Sodišča jasno razvidno, da je država članica lahko odgovorna za odločitev nacionalnega sodišča(3),

G.   ker je Komisija varuhinja pogodb, je njena dolžnost, da začne postopek, predviden v členu 226 Pogodbe ES,

1.   sklene, da zahteva od Komisije, naj začne postopek po členu 226 Pogodbe proti Francoski republiki, zaradi kršenja primarne zakonodaje Skupnosti;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in pristojnim organom Francoske republike.

(1) Primer 101/63 Wagner proti Fohrmann in Krier [1964] Zbirka 383 in primer 149/85 Wybot/Faure in drugi [1986] Zbirka 2391. (2) Sprejeta besedila s tega dne, P6_TA(2005)0269. (3) Primer C-224/01 Köbler proti Republiki Avstriji [2003] Zbirka I-10239.

Resolucija Evropskega parlamenta o socialni razsežnosti globalizacije (2005/2061(INI))

P6_TA(2005)0427 A6-0308/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Socialna razsežnost globalizacije - politični prispevek EU k enakomerni porazdelitvi koristi" (KOM(2004)0383),

–   ob upoštevanju poročila Svetovne komisije za socialno razsežnost globalizacije z dne 24. februarja 2004, z naslovom "Pravična globalizacija: enake možnosti za vse",

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in mnenj Odbora za zunanje zadeve, ter Odbora za razvoj (A6-0308/2005),

A.   ker sicer obstaja vrsta pozitivnih vidikov globalizacije in je globalno tržno gospodarstvo zaradi napredka znanosti pokazalo velike proizvodne zmogljivosti, vendar proces globalizacije povzroča večja gospodarska in socialna neravnovesja tako med državami kot v državah samih, kar povzroča velike socialne skrbi, ker zaradi visoke brezposelnosti in revščine trpi velik del prebivalstva po vsem svetu,

B.   ker globalizacija povečuje prepad med bogatimi in revnimi ter ker obstaja potreba po velikih vlaganjih v človeške vire vseh družbenih razredov in vseh starosti, da se preprečijo negativne posledice globalizacije,

C.   ker gospodarstvo postaja vse bolj globalno in politično obarvano, in zakonodajne institucije v veliki meri ostajajo nacionalne ali regionalne in ker nobena od obstoječih institucij ne zagotavlja demokratičnega spremljanja globalnih trgov ali ne odpravlja temeljnih neenakosti med državami,

1.   pozdravlja sporočilo Komisije, ki omogoča začetek razprave o poročilu Svetovne komisije za socialno razsežnost globalizacije za oblikovanje politike EU v zvezi s tem, vendar istočasno pričakuje, da bo Komisija pripravila konkretnejše predloge za interne in eksterne politike EU na tem področju;

2.   se strinja s Svetovno komisijo za socialno razsežnost globalizacije, da mora biti globalizacija proces, ki ima močno socialno razsežnost, temelječo na univerzalnih skupnih vrednotah, spoštovanju človekovih pravic in dostojanstva posameznika, ki mora biti voden pravično, vključujoče in demokratično, vsem državam in prebivalcem zagotavlja priložnosti in materialne koristi ter je povezan z razvojnimi cilji tisočletja;

3.   meni, da lahko EU bistveno prispeva k temu procesu tako z notranjimi kot tudi zunanjimi politikami, z njenim socialnim modelom in njenim razvojem na mednarodni ravni ter s spodbujanjem globalnega sodelovanja, ki temelji na medsebojnem spoštovanju, konstruktivnem dialogu in priznavanju naše skupne usode;

4.   ugotavlja, da poročilo Svetovne komisije za socialno razsežnost globalizacije navaja neenako razdelitev koristi in bremen globalizacije med državami sveta in znotraj njih ter da se je položaj v zvezi z razdelitvijo od devetdesetih let prejšnjega stoletja izboljšal le v Aziji;

5.   meni, da globalizacija ne sme pomeniti, da lahko le EU poveča prodajo zunaj Evrope, ampak da se zlasti državam tretjega sveta omogoči povečanje prodaje v EU, da se spodbudi njihova rast, zaposlovanje in socialna vključenost; priznava, da skupna kmetijska politika potrebuje reformo, če naj se uresniči ta vidik globalizacije in če naj bo kampanja "Naj revščina postane preteklost" uspešna;

6.   poziva Svet in Komisijo k zagotavljanju, da so trgovinska, kmetijska in zunanja politika EU združljive z razvojno politiko, kot jo določa člen 178 Pogodbe, in z razvojnimi cilji tisočletja;

7.   meni, da bi Evropska unija morala sprejeti dejanske ukrepe za boj proti revščini s tem, da sprejme prepričljivejšo politiko na področjih kmetijstva in trgovine v povezavi z odpisovanjem dolga ter pomočjo;

8.   poudarja, da obstaja močna povezava med revščino in poškodbami okolja: okoljski problemi, kakor je zmanjšanje biotske raznovrstnosti ali klimatske spremembe, pogosto vplivajo na najrevnejše pripadnike družbe in povečajo njihovo revščino; revščina pa povzroči povečanje poškodb okolja, ko ni drugih možnosti, kot je plenjenje naravnih virov; v skladu s tem je treba socialno razsežnost globalizacije obravnavati skupaj z okoljsko razsežnostjo;

9.   pozdravlja poročilo o vmesnem pregledu lizbonske strategije in poudarja, da bi lahko revidirana lizbonska strategija služila kot koristno orodje pri sprejemanju mnogih izzivov globalizacije; ponovno poudarja podporo lizbonski strategiji, ki poudarja soodvisnost gospodarske, socialne in okoljske razsežnosti; meni, da je ustvarjanje več in boljših delovnih mest temeljni predpogoj, če naj se svet razvija v smeri socialne pravičnosti; ugotavlja, da lahko nekateri vidiki dobre prakse v državah članicah služijo drugim delom sveta kot vzorec; kljub temu ugotavlja, da je to mogoče le, če bo državam članicam uspelo izvesti potrebne strukturne reforme z medsebojno krepitvijo in prilagajanjem njihovega gospodarskega razvoja, zaposlovanja in socialne politike; poudarja, da je za uresničitev teh reform potrebno učinkovito upravljanje in poziva države članice ter njihove vlade, naj prevzamejo odgovornost za uspeh revidirane lizbonske strategije; nadalje poudarja pomen sodelovanja med državami članicami, da bi se pospešila vlaganja v človeške vire, raziskovanje in inovacije; meni, da cilji lizbonske strategije predstavljajo minimalne cilje, za katere naj bi se države članice zavezale, da jih bodo izpolnile;

10.   pozdravlja priznanje Komisije o tem, da so za ohranjanje konkurenčnosti v EU potrebna velika vlaganja v človeške vire, ki zajemajo ljudi vseh starostnih skupin, da bi se zagotovila socialna blaginja za vse; zato pričakuje konkretne ukrepe in predloge za zagotovitev tovrstnih vlaganj in EU poziva, da se osredotoči na izboljšanje razvoja kvalifikacij na vseh ravneh, zlasti med nekvalificirano delovno silo, s čimer bi delavcem omogočili izkoristiti priložnosti, ki jih nudi globalizacija ter podprli podjetja, ki prevzemajo odgovornost za strokovno usposabljanje svojih delavcev;

11.   poziva Svet in Komisijo, naj spodbujata agendo o socialni politiki, ki vsebuje naslednje cilje:

12.   poudarja, da učinkovitih pravil trga dela in sistemov socialne varnosti ne morejo doseči vlade same, pač pa je treba v prizadevanja vključiti tudi socialne partnerje, ki imajo na nacionalni in evropski ravni pravico do sodelovanja v procesu odločanja; meni, da mora biti dodatna spodbuda namenjena možnostim in zmogljivostim združenj delodajalcev in sindikatov, da sodelujejo v konstruktivnem socialnem dialogu, ker je to bistveno, da se omilijo in odpravijo možne negativne socialne posledice prestrukturiranja ter je tudi predpogoj za predvidevanje negativnih posledic in pozitivnih možnosti globalizacije;

13.   poudarja pomen spoštovanja in upoštevanja Splošne deklaracije o človekovih pravicah, poudarja soodvisnost in neločljivost vseh človekovih pravic, vključno z gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi pravicami in pomen poglavitnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela (ILO), ki zadevajo odpravo diskriminacije na delovnem mestu, odpravo prisilnega in obveznega dela, svobodo združevanja in pravico do kolektivnih pogajanj ter odpravo otroškega dela; poudarja, da se sedaj načela, določena v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in v poglavitnih delovnih standardih, ne izvajajo ustrezno;

14.   ugotavlja, da se po mnenju Svetovne komisije za socialno razsežnost globalizacije v zvezi z poglavitnimi delovnimi standardi v praksi pogosto izpodbijajo odločitve in politične prakse; poziva Svet, Komisijo in države članice, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, za spodbujanje poglavitnih delovnih standardov, tako v njihovih notranjih kot tudi v zunanjih politikah in zagotovijo, da noben vidik teh politik ne ovira izvajanja teh standardov; ugotavlja odprte možnosti EU za spodbujanje poglavitnih delovnih standardov prek dvostranskih in regionalnih sporazumov, razvojnega in zunanjega sodelovanja, trgovinske politike, ki bo omogočala dostop na trg za države v razvoju, spodbujanja zasebnih pobud za socialni razvoj in spodbujanja dobrega upravljanja na svetovni ravni;

15.   poziva, da se socialnim pravicam in socialnemu dialogu, spoštovanju človekovih pravic in vladavini prava, zaščiti pravic otrok, zlasti pravice do izobraževanja, nameni večji pomen v različnih zunanjih programih EU, da bi demokratizacija in vzpostavitev pravne države v državah v razvoju postali prednostni nalogi, brez katerih trajnostni razvoj ni mogoč;

16.  16 zahteva, da Komisija z dvostranskimi sporazumi zagotovi vsaj spoštovanje poglavitnih delovnih standardov, da zagotovi človeške pogoje dela ter se izogne zlorabi žensk in otrok v zadevnih državah;

17.   pozdravlja predlog Komisije, da lahko dvostranski odnosi vključujejo tudi pozitivne spodbude za izdelke, ki izpolnjujejo poglavitne delovne standarde; pozdravlja predlog Komisije za vzpostavitev "skupnih dvostranskih opazovalnic" za razprave o socialni razsežnosti globalizacije v dvostranskih sporazumih in njeno spremljanje; meni tudi, da bi morala Unija izkoristiti svoje dvostranske odnose za spodbujanje priporočil Svetovne komisije za socialno razsežnost globalizacije, da se prenos in premestitev delovnih mest iz EU v države tretjega sveta ne končata v "izkoriščevalskih obratih", ampak da bi se ustvarjala visoko kvalitetna delovna mesta, ki bi pripomogla k izboljšanju življenj delavcev in njihovih družin v zadevnih državah;

18.   poziva Komisijo, da v zvezi s tem pregleda vse obstoječe dvostranske sporazume, zlasti sporazume o gospodarskem partnerstvu in partnerske sporazume na področju ribištva, za zagotovitev, da so povsem v skladu z razvojnimi cilji tisočletja in načelom trajnostnega razvoja;

19.   pozdravlja predlog Komisije, naj si Komisija, Svet in države članice prizadevajo pridobiti ILO status opazovalca v Svetovni trgovinski organizaciji, da bi se izboljšala kakovosti medinstitucionalnega dialoga; ugotavlja, da je Parlament že v svoji resoluciji z dne 4. julija 2002 o delovni, socialni upravi in globalizaciji(1) pozval institucije in države članice, naj si prizadevajo doseči ta cilj, in jih zdaj poziva k napredku na tem področju; ob tem poziva Komisijo, Svet in države članice k prizadevanjem, da postanejo standardi ILO zavezujoči za članice STO;

20.   meni, da bi moralo biti dostojno delo v skladu z agendo ILO o dostojnem delu prednostna naloga na nacionalni ravni, na ravni EU in na svetovni ravni; poudarja, da je zagotavljanje dostojnega dela – vključno s pravicami delavcev, socialno zaščito in enakostjo med moškimi in ženskami – nepogrešljivo, da bi se učinkovito izkoreninila revščina; vendar poudarja, da tega cilja ni niti v zunanji niti v mednarodni trgovinski, finančni in monetarni politiki EU;

21.   ugotavlja, da naj bi se EU v pogajalskem mandatu iz leta 1999 za ministrsko konferenco STO v Seattlu dogovorila za konferenco na ministrski ravni na temo trgovine, zaposlovanja in poglavitnih delovnih standardov; ugotavlja, da se je Evropska unija tedaj zavezala, da bo konferenco organizirala do leta 2001; sedaj poziva Komisijo, da to opustitev popravi najpozneje do junija 2006; v času pred konferenco bi bilo potrebno, predvsem z državami članicami STO v razvoju, načeti dialog o odnosu med trgovino, zaposlovanjem in minimalnimi delovnimi standardi;

22.   meni, da bi morala biti EU kot globalni akter glavna spodbujevalka programa "dostojno delo in dostojna pokojnina za vse"; poudarja, da je treba sprejeti in priznati določeno minimalno mero pravic delavcev in socialne zaščite kot socialno-ekonomski temelj, ki bo vsem državam na svetu prinesel dolgoročno blaginjo, in da bi morali delovna mesta, zaposlovanje in "dostojno delo" čim prej uvrstiti med razvojne cilje tisočletja kot deveti cilj;

23.   se strinja s Svetovno komisijo za socialno razsežnost globalizacije, da so razvojni cilji tisočletja prvi korak k vzpostavitvi socialno-ekonomskega temelja za svetovno gospodarstvo, se strinja s Komisijo, da je treba okrepiti usklajenost politik EU na tem področju; pričakuje, da bo Komisija predstavila konkretne predloge za dosego tega cilja; poudarja, da je zmanjšanje socialnega pravnega reda EU za ohranjanje globalne konkurenčnosti nepotrebno, bolje je izboljšati produktivnost in izobrazbo, da se ohrani višja raven dohodka v EU;

24.   opozarja, da so regije primeren prostor za izboljšanje socialnih modelov in sprejemanje izzivov globalizacije; poudarja, da lahko obstoječa solidarnost med državami članicami EU in okrepljeni odnosi med EU in sosednjimi državami preko "Evropske sosedske politike" služijo drugim delom sveta kot vzor; meni, da bi morala partnerstva EU vključevati socialni steber, ki med drugim zajema delovne standarde;

25.   pričakuje, da bo Komisija uporabila sredstva EU za odpravo negativnih rezultatov in odprtje novih perspektiv za bolj občutljive regije in industrijske sektorje ter šibkejše skupine zaposlenih; pričakuje, da bo Komisija sprejela ustrezne ukrepe za zaustavitev preseljevanja podjetij zaradi enega samega razloga pridobitve sredstev iz strukturnih ali drugih skladov, in poziva k sistematičnemu nadzoru nad dolgoročnimi cilji pri razdeljevanju teh sredstev;

26.   poudarja, da je trenutni gospodarski model zelo tesno povezan z naftnimi viri ter da lahko takšna odvisnost škodljivo vpliva ne samo na oblikovanje cen zaradi pomanjkanja energetskih virov, ampak lahko ogrozi predvsem politično stabilnost držav proizvajalk na jugu, kar bi imelo občutne socialne posledice;

27.   poudarja pomen pravične trgovine v prizadevanjih za izkoreninjenje revščine na podeželju ter poziva Komisijo, da na konkreten način uresniči obljube o višji tehnični in proračunski pomoči za proizvajalce, ki sodelujejo v pravični trgovini, in za njihove distributerje v državah EU;

28.   poudarja, da države v razvoju in najmanj razvite države zahtevajo, da neprekinjena asimetrična obravnava v STO upošteva njihov relativno šibek položaj v sistemu mednarodne trgovine;

29.   poudarja, da socialna razsežnost globalizacije zagovarja reformo režima STO; nadalje poudarja, da je sporazume STO treba vrednotiti ob upoštevanju njihovih gospodarskih, socialnih in okoljskih posledic ter da je teste "nujnosti" iz Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini in drugih sporazumih treba nadomestiti s testi "trajnosti";

30.   poudarja, da je treba vzpostaviti smiseln demokratičen nadzor nad STO, kar pomeni pristen zakonski nadzor s strani izvoljenih predstavnikov ali parlamentov;

31.   poudarja pomen usklajenosti politik in se strinja s Komisijo, da bi si morala EU zastaviti kot cilj doslednejši nastop v Združenih narodih, ILO, institucijah Bretton Woodsa in drugih mednarodnih ustanovah; poleg tega poziva Komisijo k prizadevanjem, da druge države članice ILO dosežejo potrebno usklajenost politik v drugih mednarodnih organizacijah, zlasti v STO; meni, da bi morali biti po vsem svetu priznani minimalni delovni standardi prednostna naloga za te organizacije; meni, da bi se vloga EU pri spodbujanju razvojnega modela, ki v polni meri vključuje socialno razsežnost, še zlasti poglavitne delovne standarde, lahko povečala z enotno zastopanostjo v institucijah z večstranskim vodstvom;

32.   poudarja, da je za podpiranje socialnega razvoja v tretjem svetu nujno potrebna okrepljena Organizacija združenih narodov; zato spodbuja države članice, da podprejo trenutna prizadevanja za reformo OZN; poudarja, da je potreben nov in okrepljen Ekonomsko-socialni svet (ESS) – najprimernejši v obliki Sveta za človekov razvoj, ki bi bil pristojen za koordinacijo dela Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke, STO, Mednarodne organizacije dela ter Programa ZN za razvoj (UNDP) in Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) - da se zagotovi usklajenost politik, ki je potrebna za doseganje razvojnih ciljev tisočletja, in da globalizacija na splošno postane vzvod družbenega napredka;

33.   se strinja s Svetovno komisijo za socialno razsežnost globalizacije, da bi bilo treba parlamentarni nadzor nad večstranskim sistemom postopoma razširiti; pozdravlja predlog o ustanovitvi parlamentarne skupine, ki bi se ukvarjala s skladnostjo in doslednostjo globalne gospodarske, socialne in okoljske politike ter razvila celosten nadzor nad najpomembnejšimi mednarodnimi organizacijami; meni, da je to priložnost, da Evropski parlament sodeluje v parlamentarni skupini in prispeva k čim večji koristi globalizacije za vse družbene skupine;

34.   se strinja s Komisijo, da lahko zasebni sektor in zasebne pobude ter ustanovitev in vključitev skupin s skupnim interesom in globalni ukrepi različnih socialnih organov (na primer NVO), bistveno prispevajo k spodbujanju dobrega socialnega upravljanja; pozdravlja podporo Komisije smernicam OECD za večnacionalna podjetja, ki predstavljajo merilo uspešnosti odgovornega poslovnega ravnanja; podpira predlog Komisije o okrepljenem izvajanju smernic z vključitvijo sklicevanj nanje v dvostranske sporazume; se strinja s Komisijo, da je potrebno strožje in dosledno izvajanje teh smernic; poziva Komisijo, naj nadaljuje z ozaveščanjem o dobri praksi, obstoječih instrumentih in sredstvih, kakor so smernice OECD;

35.   meni, da majhna in srednje velika podjetja ne smejo biti zapostavljena pri aktivnem sodelovanju v globaliziranem gospodarstvu in skladno s tem poziva Komisijo, da poskrbi za spodbujanje mrežnega delovanja takšnih podjetij; nadalje poziva k prilagoditvi statuta evropske družbe in zadrug, kar bi podjetjem te vrste omogočilo polno udeležbo v globaliziranem gospodarstvu;

36.   ugotavlja, da Svetovna komisija za socialno razsežnost globalizacije priporoča, naj ILO glede socialne odgovornosti podjetij skliče globalni forum vseh zainteresiranih strani; opozarja, da Svetovna komisija za socialno razsežnost globalizacije priznava, da se pojavlja dvom v resnični vpliv sistemov socialne odgovornosti podjetij; predlaga, naj Komisija izvede še več dejavnosti ozaveščanja za spodbujanje socialne odgovornosti podjetij;

37.   meni, da je treba jasno določiti socialno in okoljsko odgovornost večnacionalnih družb ter da bi bilo potrebno okrepiti delovanje EU na tem področju; meni, da je rok za konkretno nadaljnje ukrepanje začetega dela večstranskega evropskega foruma o socialni odgovornosti podjetij že potekel in poziva Komisijo, da objavi svoje sporočilo;

38.   podpira prizadevanja Komisije za dvig ozaveščenosti večnacionalnih podjetij v zvezi z njihovo socialno odgovornostjo, ki so doslej imela le omejeni učinek;

39.   poziva Komisijo, da predloži predlog o socialnem označevanju, ki temelji na merilih, kot so skladnost s človekovimi pravicami in pravicami sindikatov, delovno okolje, usposabljanje in razvoj zaposlenih, enako obravnavanje ter socialna in etična obravnava zaposlenih in prebivalcev sosednjih skupnosti;

40.   ugotavlja, da so nacionalne migracijske politike vedno bolj oblikovane tako, da ustrezajo potrebam domačih trgov dela; vztraja, da morajo migracijske politike temeljiti na Mednarodni konvenciji o zaščiti pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin;

41.   poudarja potrebo po oblikovanju migracijskih politik, ki bi temeljile na navedeni konvenciji, ki po eni strani upošteva potrebe trga dela in po drugi strani zagotavlja zadostno varstvo pravic delavcev migrantov in članov njihovih družin;

42.   ugotavlja, da je preseljevanje pomembna, ampak tudi občutljiva tema v razpravah o globalizaciji, ki jo je mogoče razrešiti šele, ko se bodo države članice sporazumele o skupnem postopku za priznavanje in vključevanje;

43.   poudarja, da je treba ljudi bolje obveščati tako o koristih kakor tudi o izzivih globalizacije in v tej zvezi poudarja pomen izobraževalnih ustanov in sredstev javnega obveščanja;

44.   poziva Svet in Komisijo, da vložita potrebna sredstva in naložbe v spodbujanje zgoraj navedenega procesa;

45.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic, držav pristopnic in držav kandidatk.

(1) UL C 271 E, 12.11.2003, str. 598.