Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o informiranju potnikov v zračnem prometu o identiteti letalskega prevoznika, ki opravlja let, in o sporočanju varnostnih informacij držav članic (KOM(2005)0048 – C6-0046/2005 – 2005/0008(COD))

P6_TA(2005)0428 A6-0310/2005

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0048)(1),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 80(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0046/2005),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0310/2005),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 16. novembra 2005 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2005 Evropskega parlamenta in Sveta o informiranju potnikov v zračnem prometu o identiteti letalskega prevoznika, ki opravlja let, in o sporočanju varnostnih informacij držav članic

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Dejavnost Skupnosti na področju zračnega prometa bi morala biti prednostno usmerjena k zagotavljanju visoke ravni zaščite potnikov pred varnostnimi tveganji. Poleg tega bi bilo v celoti treba upoštevati tudi zahteve varstva potrošnikov na splošno.

(2)  Za čim večjo preglednost bi bilo treba potnike seznaniti s seznamom Skupnosti o letalskih prevoznikih, ki ne ustrezajo varnostnim zahtevam. Seznam Skupnosti bi moral temeljiti na skupnih merilih, oblikovanih na ravni Skupnosti.

(3)  Za letalske prevoznike, vključene v seznam Skupnosti, bi morala veljati prepoved opravljanja letov. Prepovedi opravljanja letov, vključene v seznam Skupnosti, bi se morale uporabljati na celotnem ozemlju držav članic, za katerega se uporablja Pogodba.

(4)  Letalski prevozniki, ki nimajo prometnih pravic v eni državi članici ali več državah članicah, lahko kljub temu opravljajo lete v Skupnost in iz nje, če njihov zrakoplov z ali brez posadke zakupijo družbe, ki te pravice imajo. Treba bi bilo sprejeti določbo, na podlagi katere se prepoved opravljanja letov na seznamu Skupnosti uporablja tudi za takšne letalske prevoznike, saj bi ti sicer lahko opravljali lete v Skupnosti, ne da bi spoštovali ustrezne varnostne standarde.

(5)  Letalski prevoznik, za katerega velja prepoved opravljanja letov, lahko izvaja prometne pravice, če uporablja zrakoplov s posadko (wet lease) letalskega prevoznika, za katerega ne velja prepoved opravljanja letov, pod pogojem, da se spoštujejo ustrezni varnostni standardi.

(6)  Postopek za posodabljanje seznama Skupnosti bi moral omogočiti hitro sprejemanje odločitev, da se zagotovijo ustrezne in najnovejše varnostne informacije letalskim potnikom ter da se zajamči, da so letalski prevozniki, ki so odpravili pomanjkljivosti glede varnosti, čim prej črtani s seznama. Postopki bi morali obenem spoštovati pravico letalskega prevoznika do obrambe in ne bi smeli posegati v mednarodne sporazume in konvencije, katerih pogodbenice so države članice ali Skupnost, zlasti v Čikaško konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu iz leta 1944. Izvedbeni ukrepi v zvezi s postopki, ki jih bo sprejela Komisija, bi morali posebej predvideti te zahteve.

(7)  Ko se letalskemu prevozniku naloži prepoved opravljanja letov, bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za pomoč temu letalskemu prevozniku pri odpravljanju pomanjkljivosti, ki so vzrok za prepoved.

(8)  V nujnih primerih bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da sprejmejo enostranske ukrepe. Države članice bi morale imeti možnost v nujnem primeru in primeru nepredvidene varnostne težave nemudoma naložiti prepoved opravljanja letov na svojem ozemlju. Poleg tega, če je Komisija sklenila, da ne vključi letalskega prevoznika v seznam Skupnosti, bi morale države članice imeti možnost naložiti ali ohraniti prepoved opravljanja letov zaradi varnostne težave, ki ne obstaja v drugih državah članicah. Države članice bi morale uporabljati te možnosti omejeno, ob upoštevanju interesa Skupnosti in z namenom predstavitve skupnega pristopa glede varnosti v letalstvu. To bi se moralo uporabljati brez poseganja v člen 8 Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 z dne 16. decembra 1991 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva(4) ter v člen 10 Uredbe (ES) št. 1592/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2002 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu(5).

(9)  Zagotoviti bi bilo treba učinkovito objavo informacij o varnosti letalskih prevoznikov, na primer z uporabo interneta.

(10)  Da bi konkurenčni okvir v zračnem prometu prinesel čim večje koristi podjetjem in potnikom, je pomembno, da potrošniki prejmejo potrebne informacije, na podlagi katerih lahko informirano izbirajo.

(11)  Identiteta letalskega prevoznika ali prevoznikov, ki storitev dejansko opravljajo, je bistvena informacija. Vendar pa potrošniki, ki sklenejo prevozno pogodbo, ki lahko vključuje tako enosmerni kot povratni let, niso vedno seznanjeni z identiteto letalskega prevoznika ali prevoznikov, ki bodo zadevni let ali zadevne lete dejansko opravili.

(12)  Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih(6) zahteva, da so nekatere informacije na voljo potrošnikom, vendar te informacije ne vključujejo identitete letalskega prevoznika, ki let opravlja.

(13)  Uredba Sveta (EGS) št. 2299/89 z dne 24. julija 1989 o kodeksu poslovanja računalniških sistemov rezervacij (CRS)(7) daje potrošnikom, ki rezervirajo let preko računalniškega sistema rezervacij, pravico do obveščenosti o identiteti letalskega prevoznika, ki let opravlja. Vendar pa celo v rednem zračnem prevozu obstajajo poslovne prakse kot sta zakup letala s posadko vred ali skupni leti z izbranim partnerjem, če so rezervirani brez CRS, v skladu s katerimi letalski prevoznik, ki je prodal let pod svojim imenom, le-tega dejansko ne opravi in v skladu s katerimi trenutno ni zakonske pravice potnika do obveščenosti o identiteti letalskega prevoznika, ki bo let dejansko opravil.

(14)  Te prakse povečujejo prilagodljivost in omogočajo boljše opravljanje storitev za potnike. Poleg tega je določeno število sprememb v zadnjem trenutku, zlasti zaradi tehničnih razlogov, neizogibno in prispeva k varnosti v zračnem prometu. Vendar bi morala biti ta prilagodljivost uravnotežena s preverjanjem, da družbe, ki dejansko opravljajo letalski prevoz, izpolnjujejo varnostne zahteve, in s preglednostjo za potrošnike, da se jim zagotovi pravica do informirane izbire. Treba bi bilo poiskati ustrezno ravnotežje med rentabilnostjo poslovanja letalskih prevoznikov in dostopom potnikov do informacij.

(15)  Glede informacij, povezanih z varnostjo, bi morali letalski prevozniki v odnosu do potnikov voditi pregledno politiko. Objavljanje takšnih informacij naj prispeva k ozaveščenosti potnikov o zanesljivosti letalskih prevoznikov glede varnosti.

(16)  Letalski prevozniki so nacionalnim organom za zračno varnost dolžni poročati o pomanjkljivosti glede varnosti in se morajo odpravljanja teh težav lotiti brez odlašanja. Od letalske in letališke posadke se v primeru, da opazijo pomanjkljivosti v zvezi z varnostjo, pričakuje ustrezno ravnanje. Kaznovanje posadke zaradi njihovega ukrepanja bi bilo v nasprotju z zagotavljanjem zračne varnosti, kakor sledi iz člena 8(4) Direktive 2003/42/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2003 o poročanju o dogodkih v civilnem letalstvu(8).

(17)  Dodatno k primerom, ki jih ureja Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov(9), bi bilo treba potnikom zagotoviti pravico do povračila stroškov ali potovanja po drugi poti v nekaterih posebnih primerih znotraj področja uporabe te uredbe in če obstaja dovolj bližnja povezava s Skupnostjo.

(18)  Razen v skladu s pravili, določenimi s to uredbo, bi morale biti spremembe identitete dejanskega prevoznika, ki bo izpolnil prevozno pogodbo, urejene z zakonodajo držav članic, ki se uporabljajo za pogodbe, in ustrezno zakonodajo Skupnosti, zlasti z Direktivama Sveta 90/314/EGS in 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah(10).

(19)  Ta uredba je del zakonodajnega postopka za učinkovit in usklajen pristop k izboljšanju zračne varnosti v Skupnosti, pri kateri ima Evropska agencija za varnost v letalstvu pomembno vlogo. Z razširitvijo pristojnosti agencije, ki bi na primer zajele letala tretjih držav, bi bilo mogoče vlogo agencije v sklopu te uredbe še povečati. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti nadaljnjemu izboljšanju kakovosti in povečanju števila inšpekcij varnosti letal ter njihovi uskladitvi.

(20)  Če zadevne članice še niso uspele ustrezno razrešiti tveganja za varnost, bi morala imeti Komisija možnost sprejetja takojšnjih začasnih ukrepov. Odbor, ki Komisiji pomaga pri delu na podlagi te uredbe, bi moral v tem primeru delovati v skladu s svetovalnim postopkom, predvidenim v členu 3 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(11).

(21)  V vseh drugih primerih bi moral odbor, ki pomaga Komisiji pri njenem delu na podlagi te uredbe, delovati v skladu z regulativnim postopkom, predvidenem v členu 5 Sklepa 1999/468/ES.

(22)  Ker bi bilo sicer razmerje med to uredbo in členom 9 Direktive 2004/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o varnosti zrakoplovov iz tretjih držav, ki pristajajo na letališčih Skupnosti(12) nejasno, bi bilo treba zaradi zagotovitve pravne varnosti navedeni člen razveljaviti.

(23)  Države članice bi morale določiti pravila o kaznih za primere kršitev določb poglavja III te uredbe in zagotoviti, da se te kazni uporabljajo. Kazni, ki so lahko civilne ali upravne narave, bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(24)  Komisija bi morala analizirati uporabo te uredbe in po dovolj dolgem obdobju poročati o učinkovitosti njenih določb.

(25)  Kateri koli pristojni civilni letalski organ lahko odloči, da letalski prevozniki, vključno s tistimi, ki ne delujejo na ozemlju držav članic, za katerega se uporablja Pogodba, lahko vložijo pri tem organu zahtevo za sistematski pregled letalskega prevoznika, zato da lahko dokažejo sposobnost za upoštevanje zahtevanih varnostnih meril.

(26)  Ta uredba ne bi smela preprečiti, da države članice, katerih merila lahko vključujejo druge zahteve poleg najmanjših varnostnih zahtev, v skladu z zakonodajo Skupnosti na nacionalni ravni uvedejo sistem za označevanje kakovosti letalskih prevoznikov.

(27)  Kraljevina Španija in Združeno kraljestvo sta s skupno izjavo ministrov za zunanje zadeve obeh držav 2. decembra 1987 v Londonu sprejela dogovor o boljšem sodelovanju pri uporabi gibraltarskega letališča. Ta dogovor se še ne izvaja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

1.  Ta uredba določa pravila o:

2.  Razume se, da uporaba te uredbe za gibraltarsko letališče ne posega v pravni položaj Kraljevine Španije in Združenega kraljestva glede spora o suverenosti nad ozemljem, na katerem je letališče.

3.  Uporaba te uredbe za gibraltarsko letališče se odloži, dokler se ne začne izvajati dogovor med zunanjima ministroma Kraljevine Španije in Združenega kraljestva, ki je vključen v skupno izjavo z dne 2. decembra 1987. Vladi Španije in Združenega kraljestva obvestita Svet o datumu začetka izvajanja dogovora.

Člen 2

Opredelitev pojmov

POGLAVJE II

Seznam skupnosti

Člen 3

Vzpostavitev seznama Skupnosti

1.  Zaradi izboljšanja zračne varnosti se vzpostavi seznam letalskih prevoznikov, ki imajo prepoved opravljanja letov v Skupnosti (v nadaljnjem besedilu "seznam Skupnosti"). Vsaka država članica mora na svojem ozemlju uveljaviti prepovedi opravljanja letov iz seznama Skupnosti za letalske prevoznike, za katere ta prepoved velja.

2.  Skupna merila za nalaganje prepovedi opravljanja letov za letalskega prevoznika, ki temeljijo na ustreznih varnostnih standardih, so določena v Prilogi (v nadaljnjem besedilu "skupna merila"). Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 15(3) spremeni Prilogo zlasti zato, da se upošteva znanstveni in tehnični razvoj.

3.  Da se prvič vzpostavi seznam Skupnosti, vsaka država članica do …(13) sporoči Komisiji identiteto letalskih prevoznikov, za katere velja prepoved opravljanja letov na njihovem ozemlju, skupaj z razlogi za sprejetje takšne prepovedi, kakor tudi druge ustrezne podatke. Komisija o teh prepovedih opravljanja letov obvesti druge države članice.

4.  V enem mesecu po prejemu podatkov, ki so jih posredovale države članice, Komisija na podlagi skupnih meril v skladu s postopkom iz člena 15(3) odloči o ukrepu prepovedi opravljanja letov za zadevnega letalskega prevoznika ter vzpostavi seznam Skupnosti letalskih prevoznikov, ki jim je naložila prepoved opravljanja letov.

Člen 4

Posodobitev seznama Skupnosti

1.  Seznam Skupnosti se posodobi:

2.  Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo države članice v skladu s postopkom iz člena 15(3) in na podlagi skupnih meril odloči o posodobitvi seznama Skupnosti, kakor hitro je to potrebno v skladu z odstavkom 1. Komisija najmanj vsake tri mesece preveri, ali je treba seznam Skupnosti posodobiti.

3.  Vsaka država članica in Evropska agencija za varnost v letalstvu sporočijo Komisiji vse podatke, ki so lahko pomembni pri posodabljanju seznama Skupnosti. Komisija posreduje vse pomembne podatke drugim državam članicam.

Člen 5

Začasni ukrepi za posodobitev seznama Skupnosti

1.  Če je očitno, da nadaljevanje opravljanja letov letalskega prevoznika v Skupnosti predstavlja resno grožnjo varnosti in da takšno tveganje ni bilo zadovoljivo razrešeno prek nujnih ukrepov zadevne(-ih) države(-) članice(-) v skladu s členom 6(1), lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 15(2) začasno sprejme ukrepe iz člena 4(1)(a) ali (c).

2.  Kakor hitro je to mogoče in v največ 10 delovnih dneh, Komisija predloži zadevo odboru iz člena 15(1) in se v skladu s postopkom iz člena 15(3) odloči za potrditev, spremembo, preklic ali podaljšanje ukrepov, ki jih je sprejela v skladu z odstavkom 1.

Člen 6

Izredni ukrepi

1.  V nujnih primerih ta uredba ne preprečuje državi članici, da ob upoštevanju skupnih meril ob nepredvideni varnostni težavi ukrepa s takojšnjo uvedbo prepovedi opravljanja letov na svojem ozemlju.

2.  Odločitev Komisije, da v skladu s postopkom iz člena 3(4) ali 4(2) ne vključi letalskega prevoznika na seznam Skupnosti, ne preprečuje državi članici, da naloži ali ohrani prepoved opravljanja letov za zadevnega letalskega prevoznika, glede na varnostne težave, ki posebej zadevajo to državo članico.

3.  V primerih iz odstavkov 1 in 2 zadevne države članice nemudoma obvestijo Komisijo o tem, kdo bo obvestil druge države članice. V primeru iz odstavka 1 zadevna država članica v skladu s členom 4(2) Komisiji nemudoma predloži zahtevo za posodobitev seznama Skupnosti.

Člen 7

Pravica do obrambe

Komisija zagotovi, da kadar sprejema odločitve iz členov 3(4), 4(2) in 5, zadevnemu letalskemu prevozniku omogoči ugovor, upoštevajoč potrebo po nujnem postopku v nekaterih primerih.

Člen 8

Izvedbeni ukrepi

1.  Komisija v skladu s postopkom iz člena 15(3) sprejeme potrebne izvedbene ukrepe, s katerimi predvidi podrobna pravila za postopke iz tega poglavja.

2.  Pri določanju teh ukrepov Komisija upošteva potrebo po hitrem sprejemanju odločitev v okviru posodabljanja seznama Skupnosti in, kjer je to potrebno, predvidi možnost nujnega postopka.

Člen 9

Objava

1.  Seznam Skupnosti in vse njegove spremembe se nemudoma objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Komisija in države članice sprejmejo ukrepe za lažji dostop javnosti do seznama Skupnosti, kakor je bil nazadnje posodobljen, zlasti z njegovo objavo na internetu.

3.  Pogodbeniki za zračni promet, nacionalni organi civilnega letalstva, Evropska agencija za varnost v letalstvu in letališča na ozemlju držav članic potnike s seznamom Skupnosti seznanijo na svojih spletnih straneh in, če je to primerno, v svojih prostorih.

POGLAVJE III

Obveščanje potnikov

Člen 10

Področje uporabe

1.  Določbe tega poglavja se uporabljajo za zračni prevoz potnikov, ko je let del prevozne pogodbe in se prevoz začne v Skupnosti, ter če se let

2.  Določbe tega poglavja se uporabljajo ne glede na to ali je let reden ali ne in ne glede na to ali je let del paketnega potovanja ali ne.

3.  Določbe tega poglavja ne posegajo v pravice potnikov po Direktivi 90/314/EGS in po Uredbi (EGS) št. 2299/89.

Člen 11

Informacije o identiteti letalskega prevoznika

1.  Pogodbenik za zračni promet ob rezervaciji obvesti potnika o identiteti letalskega prevoznika ali prevoznikov, ki bodo opravili let, ne glede na način, na katerega je bila rezervacija narejena.

2.  Če identiteta dejanskega letalskega prevoznika ali prevoznikov ob rezervaciji še ni znana, pogodbenik za letalski prevoz zagotovi, da je potnik obveščen o imenu letalskega prevoznika ali prevoznikov, ki bodo najverjetneje opravili zadevni let ali lete. V tem primeru pogodbenik za zračni promet zagotovi, da je potnik obveščen o identiteti letalskega prevoznika ali prevoznikov, ki bodo opravili let, takoj ko je njihova identiteta določena.

3.  Vedno kadar se dejanski prevoznik ali prevozniki spremenijo po opravljeni rezervaciji, pogodbenik za letalski prevoz ne glede na razlog za spremembo nemudoma opravi vse potrebno za zagotovitev, da so potniki takoj, ko je to mogoče, obveščeni o spremembi. V vsakem primeru so potniki obveščeni ob prijavi ali ob vkrcanju na letalo v primeru, ko prijava za povezovalni let ni potrebna.

4.  Letalski prevoznik ali organizator potovanja zagotovita, da je ustrezni pogodbenik za letalski prevoz obveščen o identiteti dejanskega letalskega prevoznika takoj, ko je le-ta znana, predvsem v primerih ko pride do spremembe identitete.

5.  Če prodajalec vozovnic ni bil obveščen o identiteti dejanskega prevoznika, ne odgovarja, če ne ravna v skladu z obveznostmi iz tega člena.

6.  Obveznost pogodbenika za zračni promet, da potnike obvesti o identiteti dejanskega prevoznika ali prevoznikov, je navedena v splošnih prodajnih pogojih, ki se uporabljajo za prevozno pogodbo.

Člen 12

Pravica do povračila stroškov ali spremembe poti

1.  Ta uredba ne vpliva na pravico do povračila stroškov ali spremembe poti, kakor je predvidena v Uredbi (ES) št. 261/2004.

2.  V primerih, za katere se Uredba (ES) št. 261/2004 ne uporablja in

3.  Odstavek 2 tega člena se uporablja brez poseganja v člen 13 Uredbe (ES) št. 261/2004.

Člen 13

Kazni

Države članice zagotovijo spoštovanje pravil, ki so določena v tem poglavju, in določijo kazni za njihovo kršitev. Kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

POGLAVJE IV

Končne določbe

Člen 14

Obveščanje in spremembe

Komisija do …..(14) poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te uredbe. Poročilu se, kjer je to potrebno, priložijo predlogi za spremembo te uredbe.

Člen 15

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor iz člena 12 Uredbe (EGS) št. 3922/91 (v nadaljnjem besedilu "odbor").

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

4.  Komisija se lahko posvetuje z odborom o vseh drugih vprašanjih, povezanih z uporabo te uredbe.

5.  Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 16

Razveljavitev

Člen 9 Direktive 2004/36/ES se razveljavi.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Členi 10, 11 in 12 se uporabljajo od ...(15) in člen 13 se uporablja od ...(16)*

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

Skupna merila za obravnavo prepovedi opravljanja letov iz varnostnih razlogov na ravni Skupnosti

Odločitve o ukrepih na ravni Skupnosti se sprejmejo po proučitvi vsakega posameznega primera. Glede na dejansko stanje posameznega primera se lahko za prevoznika ali vse prevoznike, ki so certificirani v isti državi, uporabijo ukrepi na ravni Skupnosti.

Pri odločanju, ali naj se letalskemu prevozniku naloži popolno ali delno prepoved se oceni, ali letalski prevoznik izpolnjuje ustrezne varnostne standarde ob upoštevanju:

1.   preverjenih dokazil o resnih pomanjkljivostih glede varnosti na strani letalskega prevoznika:

–   poročil, ki kažejo na resne pomanjkljivosti glede varnosti ali trajne nesposobnosti prevoznika za odzivanje na pomanjkljivosti, zabeležene med preverjanji na letališki ploščadi, ki so se izvajala v okviru programa SAFA, o katerih so bili prevozniki predhodno obveščeni;

–   resne pomanjkljivosti glede varnosti, zabeležene v okviru določb o zbiranju informacij iz člena 3 Direktive 2004/36/ES o varnosti zrakoplovov tretjih držav;

–   prepoved opravljanja letov prevozniku s strani tretje države zaradi dokazanih pomanjkljivosti, povezanih z mednarodnimi varnostnimi standardi;

–   utemeljenih informacij, povezanih z nesrečami ali resnimi incidenti, ki kažejo na latentne sistemske pomanjkljivosti glede varnosti;

2.   pomanjkanje sposobnosti in/ali pripravljenosti letalskega prevoznika za odzivanje na pomanjkljivosti glede varnosti, ki se izkazuje:

–   s pomanjkanjem preglednosti ali primernega in pravočasnega obveščanja s strani prevoznika v odgovor na poizvedbe organa civilnega letalstva države članice v zvezi z varnostnimi vidiki njegovega delovanja;

–   z neprimernim ali nezadostnim korekcijskim akcijskim načrtom kot odgovorom na ugotovljeno resno varnostno pomanjkljivost;

3.   pomanjkanje sposobnosti in/ali pripravljenosti organov, pristojnih za nadzor letalskega prevoznika, za odzivanje na pomanjkljivosti glede varnosti, ki se izkazuje:

–   s pomanjkanjem sodelovanja z organi civilnega letalstva države članice s strani pristojnih organov druge države članice pri obravnavanju problematike varnosti delovanja prevoznika, ki ima licenco ali je certificiran v tej državi;

–   z nesposobnostjo pristojnih organov, ki imajo regulativni nadzor nad prevoznikom, da izvajajo in krepijo ustrezne varnostne standarde. Še posebej je treba upoštevati:

–   z nesposobnostjo pristojnih organov države, v kateri je registriran zrakoplov, ki ga letalski prevoznik uporablja, da bi v skladu z obveznostmi, ki za državo izhajajo iz Čikaške konvencije, nadzorovali zrakoplov.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) Mnenje z dne 28. septembra 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu). (3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. novembra 2005. (4) UL L 373, 31.12.1991, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 2871/2000 (UL L 333, 29.12.2000, str. 47). (5) UL L 240, 7.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1701/2003 (UL L 243, 27.9.2003, str. 5). (6) UL L 158, 23.6.1990, str. 59. (7) UL L 220, 29.7.1989, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 323/1999 (UL L 40, 13.2.1999, str. 1). (8) UL L 167, 4.7.2003, str. 23. (9) UL L 46, 17.2.2004, str. 1. (10) UL L 95, 21.4.1993, str. 29. (11) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. (12) UL L 143, 30.4.2004, str. 76. (13) * En mesec od dneva začetka veljavnosti te uredbe. (14) * Tri leta od dneva začetka veljavnosti te uredbe. (15) * Šest mesecev od dneva začetka veljavnosti te uredbe. (16) ** Eno leto od dneva začetka veljavnosti te uredbe.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o izvajanju Protokola št. 9 o jedrski elektrarni Bohunice V1 na Slovaškem, kakor je priložen Aktu o pogojih pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške k Evropski uniji (KOM(2004)0624 – C6-0205/2004 – 2004/0221(CNS))

P6_TA(2005)0429 A6-0282/2005

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2004)0624)(1),

–   ob upoštevanju člena 203 Pogodbe Euratom, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0205/2004),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za proračun (A6-0282/2005),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   opozarja, da so sredstva iz predloga uredbe do sklenitve sporazuma o finančni perspektivi za obdobje leta 2007 in naslednjih let zgolj okvirna;

3.   zahteva, da Komisija po sprejetju prihodnjega finančnega načrta potrdi navedene zneske v predlogu uredbe ali po potrebi predloži prilagojene zneske v odobritev Evropskemu parlamentu in Svetu, in na ta način zagotovi združljivost z zgornjimi mejami;

4.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu z drugim odstavkom člena 119 Pogodbe Euratom;

5.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

6.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

7.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Spremembe Parlamenta Sprememba 1 Uvodna izjava 3 (3)  Evropska unija s protokolom prav tako priznava, da se bo morala razgradnja jedrske elektrarne Bohunice V1 nadaljevati po trenutni finančni perspektivi in da to prizadevanje pomeni znatno finančno breme za Slovaško. Odločitve o nadaljevanju pomoči Unije na tem področju po letu 2006 bodo upoštevale to stanje. (3)  Evropska unija v Protokolu prav tako priznava, da se bo morala razgradnja jedrske elektrarne Bohunice V1 nadaljevati po trenutni finančni perspektivi in da to prizadevanje pomeni znatno finančno breme za Slovaško. Poleg tega se Evropska unija zaveda, da se bodo prizadevanja zaradi narave in obsega razgradnje nadaljevala še več let po finančni perspektivi za obdobje 2007-2013. Odločitve o nadaljevanju pomoči Unije na tem področju po letu 2006 bodo upoštevale to stanje. Sprememba 2 Uvodna izjava 4 a (novo) (4a) Evropski parlament, Svet in Komisija priznavajo prizadevanja Slovaške za povečanje varnosti jedrske elektrarne Bohunice V1 pred pristopom in upoštevajo, da je država med letoma 1993 in 2000 vložila približno 250 milijonov EUR v varnostne ukrepe, kar bodo upoštevali tudi pri odločitvi o stopnji finančne pomoči za Slovaško. Sprememba 3 Uvodna izjava 4 b (novo) (4b) Pomoč Unije iz proračuna Skupnosti bi bilo treba zagotoviti tudi po 31. decembru 2013. Sprememba 4 Uvodna izjava 4 c (novo) (4c) Evropski parlament, Svet in Komisija prav tako priznavajo in ustrezno upoštevajo dejstvo, da Slovaška zaradi predčasnega zaprtja jedrske elektrarne Bohunice V1 ne more zbrati vseh zahtevanih sredstev za razgradnjo, ki naj bi jih po načrtih zagotavljala postopoma v skladu s prvotno življenjsko dobo elektrarne. Sprememba 5 Uvodna izjava 5 (5)  Posledično je treba iz proračuna Skupnosti zagotoviti sredstva v višini 237 milijonov eurov za financiranje razgradnje jedrske elektrarne Bohunice V1 v obdobju od leta 2007 do leta 2013. (5)  Posledično je treba iz proračuna Skupnosti zagotoviti sredstva v višini 400 milijonov EUR za financiranje razgradnje jedrske elektrarne Bohunice V1 v obdobju od leta 2007 do leta 2013. Sprememba 6 Uvodna izjava 5 a (novo) (5a) Komisija bi morala v skladu z zakonodajo Skupnosti preučiti nedavne predloge slovaških organov za zvišanje zneska državne pomoči, ki je jedrskemu sektorju na Slovaškem na voljo v okviru nacionalnega sklada za razgradnjo. Sprememba 7 Uvodna izjava 5 b (novo) (5b) Proračunska sredstva Skupnosti za razgradnjo ne bi smela voditi do izkrivljanja konkurence pri družbah za oskrbo z električno energijo na energetskem trgu v Evropski uniji. Ta sredstva se uporabljajo tudi za financiranje ukrepov, s katerimi se v skladu z ustreznim pravnim redom nadomeščajo izgube proizvodne zmogljivosti na področju: (i) obnovljivih virov energije; (ii) učinkovitosti končne porabe energije; (iii) varnosti oskrbe z električno energijo. Sprememba 16 Uvodna izjava 5 c (novo) (5c) Evropska unija in predvsem tiste države članice, ki bodo imele od zaprtja jedrske elektrarne Bohunice V1 koristi, bi morali dati v okviru letnega proračunskega postopka na voljo dodatnih 163 milijonov EUR. Sprememba 8 Uvodna izjava 8 a (novo) (8a) Kot nadomestilo za posledice predčasnega zaprtja bi bilo treba razgradnjo jedrske elektrarne Bohunice V1 izvajati na način, ki bo v skladu z lizbonsko strategijo kar najbolje prispeval k razvoju in rasti na Slovaškem. Sprememba 9 Uvodna izjava 8 b (novo) (8b) Zaradi zagotovitve čim večje učinkovitosti bi se pri razgradnji jedrske elektrarne Bohunice V1 moralo uporabljati najboljše razpoložljivo tehnično znanje in upoštevati vrste in tehnološke specifikacije enot, ki jih je treba zapreti. Sprememba 10 Člen 2 Prispevek Skupnosti načrtu Ignalina se v skladu s to uredbo dodeli za namene zagotavljanja finančne podpore za ukrepe v zvezi z razgradnjo jedrske elektrarne Bohunice V1, ukrepe za sanacijo okolja v skladu s pravnim redom EU in za posodobitev običajnih proizvodnih zmogljivosti, ki so potrebne za nadomestitev proizvodnih zmogljivosti dveh reaktorjev elektrarne Bohunice V1, ter druge ukrepe, ki izhajajo iz odločitve o zaprtju in razgradnji te elektrarne in ki prispevajo k potrebnemu prestrukturiranju, sanaciji okolja in posodobitvi sektorjev proizvodnje, prenosa in distribucije energije v Slovaški, kakor tudi k večji varnosti oskrbe z energijo in k izboljšanju energetske učinkovitosti v Slovaški. Prispevek Skupnosti programu se v skladu s to uredbo dodeli za namene zagotavljanja finančne podpore za ukrepe, povezane z razgradnjo jedrske elektrarne Bohunice V1, in obsega: (i) ukrepe za sanacijo okolja v skladu s pravnim redom EU; (ii) ukrepe za vzpostavitev novih proizvodnih zmogljivosti in za posodobitev obstoječih proizvodnih zmogljivosti, ki so potrebne za nadomestitev proizvodnih zmogljivosti dveh reaktorjev elektrarne Bohunice V1; (iii) druge ukrepe, ki izhajajo iz odločitve o zaprtju in razgradnji te elektrarne in ki, v skladu z veljavnim pravnim redom EU in z njegovim izvajanjem, prispevajo k potrebnemu prestrukturiranju, sanaciji okolja in posodobitvi sektorjev proizvodnje, prenosa in distribucije energije na Slovaškem, kakor tudi k krepitvi varnosti oskrbe z energijo in energetske učinkovitosti na Slovaškem. Sprememba 11 Člen 2, odstavek 1 a (novo) Ukrepe, ki jih je treba podpreti iz proračuna Skupnosti, bo Komisija podrobneje opredelila v letu 2006, potem ko bo od slovaških organov prejela načrt za razgradnjo z vsemi potrebnimi informacijami o postopku razgradnje. Na podlagi tega načrta bo Komisija letno odobrila ukrepe, ki jih je treba financirati. Sprememba 12 Člen 3, odstavek 1 Sredstva, ki so potrebna za izvajanje ukrepov, predvidenih v členu 2 za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013, so v višini 273 milijonov EUR. Znesek, potreben za izvajanje ukrepov, predvidenih v členu 2 za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013, je 400 milijonov EUR. Sprememba 13 Člen 3, odstavek 3 Razporejena sredstva se lahko revidirajo v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013, da bi tako upoštevali napredek pri izvajanju načrta in zagotovili, da načrtovanje in razporeditev sredstev temeljita na dejanskih finančnih potrebah in absorpcijski sposobnosti. Razporejena letna sredstva se lahko spreminjajo v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013, da bi tako upoštevali napredek pri izvajanju načrta in zagotovili, da načrtovanje in razporeditev sredstev temeljita na dejanskih finančnih potrebah in absorpcijski sposobnosti. Sprememba 14 Člen 3, odstavek 3 a (novo) Finančna pomoč iz proračuna Skupnosti za namene, predvidene v členu 2 te uredbe, se nadaljuje tudi po 31. decembru 2013. Sprememba 15 Člen 4 Prispevek za določene ukrepe lahko znaša do 100 % skupnih izdatkov. Storiti je treba vse potrebno, da se nadaljuje postopek sofinanciranja, ki je bil uveden pri predpristopni pomoči in pri pomoči, ki je bila dana v obdobju 2004–2006 za napore Slovaške pri razgradnji, kakor tudi, da se pritegne sofinanciranje iz drugih virov, kadar je to ustrezno. Prispevek Skupnosti za določene ukrepe lahko znaša do 100 % skupnih izdatkov. Storiti je treba vse potrebno, da se nadaljuje postopek sofinanciranja, ki je bil uveden pri predpristopni pomoči in pri pomoči, ki je bila dana v obdobju 2004-2006 za napore Slovaške pri razgradnji, kakor tudi, da se pritegne sofinanciranje iz drugih virov, kadar je to ustrezno.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Resolucija Evropskega parlamenta o prihodnosti severne dimenzije

P6_TA(2005)0430 RC-B6-0584/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju drugega akcijskega načrta Severna dimenzija 2004-2006, ki ga je podprl Evropski svet v Bruslju dne 16. in 17. oktobra 2003,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2003 Svetu in Evropskemu parlamentu o širši Evropi – sosedstvo: nov okvir za odnose z našimi vzhodnimi in južnimi sosedi (KOM(2003)0104),

–   ob upoštevanju vloge severne dimenzije in izvajanju načrtov EU-Rusija za oblikovanje štirih skupnih področij (skupno gospodarsko področje, skupno področje svobode, varnosti in pravice, skupno področje zunanje varnosti, skupno področje raziskovanja, izobraževanja in kulture), ki so bili sprejeti na petnajstem vrhu EU-Rusija v Moskvi dne 10. maja 2005,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o severni dimenziji, zlasti tistih z dne 16. januarja 2003 (1)in 20. novembra 2003(2) o drugem akcijskem načrtu severne dimenzije,

–   ob upoštevanju letnega poročila Komisije o izvajanju akcijskega načrta severne dimenzije z dne 20. maja 2005 in razprave v Evropskem parlamentu dne 8. septembra 2005,

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ker je predsedstvo pozivalo, da se dne 21. novembra 2005 v Bruslju skliče ministrsko srečanje za pripravo akcijskega načrta o prihodnosti severne dimenzije po poteku sedanjega akcijskega načrta v letu 2006,

B.   ker Komisija sedaj pripravlja svoje predloge o prihodnosti politik severne dimenzije, ki bodo sprejete v letu 2006 in bodo začele veljati v letu 2007,

C.   ker je Evropski svet ponovno poudaril pomen severne dimenzije tako za notranje politike Unije, kakor tudi za njene zunanje odnose in ker mora Evropska unija razvijati svoje sosedske in partnerske politike in njihove instrumente za skladno povezavo različnih dimenzij Unije,

D.   ker je širitev EU spremenila geopolitični zemljevid severne Evrope in je geografsko težišče EU usmerila na severovzhod, ker ima severna dimenzija tako nove možnosti kakor izzive, zlasti glede preprečevanja nastajanja novih ovir med EU in njenimi severnimi sosedami ter ker je širitev poudarila sodelovanje ob Baltskem morju, ker so države Baltskega morja, razen Rusije, članice Evropske unije, kar bo v severni dimenziji zahtevalo pripravo ločene strategije za Baltsko morje,

E.   ker so bili prej določeni cilji politike Evropskega parlamenta o severni dimenziji le delno doseženi; ker zlasti njegov poziv po večjem sodelovanju poslancev in drugih voljenih predstavnikov z ustanovitvijo foruma severne dimenzije še ni bil izpolnjen in politike severne dimenzije so še vedno slabo prepoznavne ter med posameznimi udeleženci niso dovolj usklajene; ker Evropski parlament podpira dejavnost svoje medskupine Baltik pri pripravi smernic za nadaljnje vključevanje regije Baltskega morja in pobude za oblikovanje Evropske strategije za regijo Baltskega morja, še zlasti kot notranjega stebra severne dimenzije;

F.   ker so glavni cilji prihodnje politike severne dimenzije zagotavljanje skupnega okvira za spodbujanje dialoga in sodelovanja, ki temelji na pospeševanju stabilnosti, blaginje in trajnostnega razvoja severne Evrope in Arktike; pospeševanje trgovine, vlaganje v infrastrukturo, izkoriščanje energetskih virov, lažji pretok oseb in blaga prek meja ob tesnem sodelovanju v boju proti organiziranemu kriminalu, in pospeševanje produktivne zaposlenosti, prav tako kakor tudi socialne in kulturne izmenjave;

G.   ker je od svoje ustanovitve leta 1999 severna dimenzija pokazala svojo uspešnost ter politično, gospodarsko in socialno vrednost, saj obsega eno najbolj spornih evropskih regij z velikimi možnostmi za prihodnje sodelovanje z Rusijo, Islandijo in Norveško;

H.   poudarja zlasti pomen in vpliv okoljske politike severne dimenzije v regiji, kot je primer obrat za ravnanje z vodo v St. Petersburgu, vendar poudarja nadaljnjo potrebo po krepitvi sodelovanja med državami članicami in zlasti za zmanjšanje evtrofikacije ter med EU in Rusijo, zlasti pri zmanjševanju tveganja za nesreče tankerjev in tveganja, ki je povezano z izkoriščanjem naftnega polja ter potrebo po izboljšanju jedrske varnosti in upravljanja z jedrskimi odpadki; ker je Baltsko morje že močno onesnaženo in kot notranje morje še posebej ogroženo;

1.   poudarja, da je treba severni dimenziji dati večji profil za doseganje njenih ciljev, da večja usklajenost med različnimi udeleženci ostaja glavni izziv ter da je severni dimenziji treba posvetiti enako pozornost kot drugim modelom regionalnega sodelovanja; poziva Komisijo, sedanje in prihodnje predsedstvo, da zagotovijo uspešno nadaljevanje potekajočih pogajanj o prihodnosti severne dimenzije in ob polnem sodelovanju Evropskega parlamenta pri tej nalogi;

2.   poziva Komisijo, da oblikuje celovit pristop zunanjih politik Unije do severne dimenzije, tako dvostranskih kakor večstranskih, vključno z regijami Baltskega in Barentsovega morja in vso Arktiko; poudarja poseben položaj Rusije kot ključnega partnerja ob poudarjanju pomembne vloge drugih severnih sosedov, Islandije in Norveške, pa tudi partnerjev z Arktike, Kanade in Združenih držav; poudarja pomen polne vključenosti severnih sosedov v novi sosedski politiki in njihovo upoštevanje pri ureditvi Evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta;

3.   poudarja, da je uspešen pristop desetih novih držav, tudi tistih, ki so vključene v severno dimenzijo, severno dimenzijo pripeljal v novo fazo; poziva Komisijo, da dodeli ustrezna sredstva politiki severne dimenzije za predvidevanje prihodnjih partnerstev, med drugim na področju prometa, logistike, energije in kulture; meni, da bi moralo biti partnerstvo v socialnih zadevah in zadevah zdravstvenega varstva ustreznejše podprto; zato poziva Komisijo, da v svoji sedanji dejavnosti o prihodnosti severne dimenzije resno preuči, ali bi ločena proračunska postavka za severno dimenzijo pomagala dvigniti njen profil ob upoštevanju narave severne dimenzije kot okvira politike severne regije; ugotavlja, da mora takšen predlog upoštevati in povečati preglednost različnih virov financiranja, vključno sofinanciranja tretjih strani; poudarja potrebo po upoštevanju posebnih potreb severnih regij pri nalogah vseh generalnih direktoratov in v vseh delih proračuna EU;

4.   opozarja Komisijo, Svet in države članice na svoj predhodni poziv k večji vlogi voljenih predstavnikov in poslancev v severni dimenziji za pospeševanje in usklajevanje vključevanja različnih forumov za regionalno sodelovanje v severni Evropi; v zvezi s tem pričakuje konkretne predloge Komisije in ponovno poudarja svojo podporo ustanovitvi foruma severne dimenzije ter svojo pripravljenost za polno sodelovanje v njem in biti gostitelj prvega srečanja; poudarja potrebo po zagotavljanju polne udeležbe avtohtonih narodov regije;

5.   poziva Komisijo, da vključi strategijo Baltskega morja v svoj prihodnji predlog severne dimenzije za krepitev sodelovanja ob Baltskem morju in da polno izkoristi prednosti zadnje širitve Evropske unije ter tesno poveže infrastrukturo ostalega dela Evropske unije; predvideva, da naj bi se ta strategija predvsem ukvarjala z notranjimi politikami Evropske unije, sodelovanje z Rusijo pa naj bi bilo vključeno v zunanje politike EU; pozdravlja dejstvo, da sporazum z Moskvo o načrtih, ki zajemajo štiri skupna področja, zagotavlja posodobljen okvir za odnose med EU in Rusijo; poudarja, da bo severna dimenzija odražala regionalni vidik teh področij; poudarja, da mora ta proces potekati ob dejanskem sodelovanju z Rusijo;

6.   poziva k večji usklajenosti med EU, Svetom Arktike, Svetom držav Baltskega morja, severnim Svetom, Svetom Barentsove evro-arktične regije in drugih organov, ki so vključeni v sodelovanje v severnih regijah; ugotavlja, da bi morala biti Komisija dejavnejša pri sodelovanju na teh srečanjih;

7.   podpira Svet in Komisijo pri njunih prizadevanjih za vključitev Rusije v politike severne dimenzije, vendar poudarja, da bi se morala strategija EU o Rusiji izvajati v polni solidarnosti med državami članicami, medtem ko poudarja tudi potrebo po polnem vključevanju drugih sosedov na severu, zlasti Norveške in Islandije, še posebej na področju pomorskega razvoja in energije; v zvezi s tem pozdravlja belo knjigo o daljnem severu, ki jo je objavila norveška vlada;

8.   opozarja, da bi morali veliki infrastrukturni projekti na področju energije in prevoza v baltski regiji upoštevati tako upravičene skrbi držav članic glede varnosti kakor tudi njihove okoljske vplive;

9.   opozarja Komisijo na prihodnje mednarodno polarno leto 2007-2008 in poziva Komisijo, da izkoristi priložnost, da skupaj s partnerji z Arktike, vključno s Kanado in Združenimi državami, prevzame nove pobude, zlasti v zvezi z nalogo "Listina upravljanja Arktike";

10.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, Norveške, Islandije, Rusije, Kanade in Združenih držav ter partnerjem regionalnega sodelovanja.

(1) UL C 38 E, 12.2.2004, str. 310. (2) UL C 87 E, 7.4.2004, str. 515.

Resolucija Evropskega parlamenta o pospeševanju prehoda z analogne na digitalno radiofuzijo

P6_TA(2005)0431 B6-0583/2005

Evropski parlament,

−   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o pospeševanju prehoda z analogne na digitalno radiofuzijo (KOM(2005)0204),

−   ob upoštevanju mnenja Skupine za politiko radijskega spektra (RSPG) o posledicah prehoda v digitalno radiofuzijo za frekvenčni spekter z dne 19. novembra 2004 (RSPG04-55 Rev.),

−   ob upoštevanju načrtov preusmeritve v državah članicah, ki so bili objavljeni v okviru akcijskega načrta eEurope 2005(1),

−   ob upoštevanju nedavnih študij o upravljanju s spektrom na področju radiodifuzije in o obravnavanju digitalne prizemne televizije v javni politiki, ki jih je naročila Komisija(2),

−   ob upoštevanju Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva)(3),

−   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. septembra 2002 o akcijskem načrtu EU za uspešno uvajanje digitalne televizije v Evropi(4),

–   ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.   ker bo prehod iz analogne v digitalno radiodifuzijo prinesel koristi na vseh ravneh, saj omogoča ponudbo nove in izboljšane radiodifuzije, dovoljuje sprostitev več sto megahercov osnovnega spektra, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za različne namene, ter povečuje tržno konkurenco in inovacije,

B.   ker Združene države načrtujejo ukinitev prizemne analogne radiodifuzije do 1. januarja 2009, Južna Koreja je napovedala izklop prizemne analogne radiodifuzije do konca leta 2010, Japonska pa do leta 2011, in ker je za Evropsko unijo ključnega pomena, da ne zaostaja za svojimi največjimi tekmeci,

C.   ker Komisija predlaga začetek leta 2012 kot skrajni rok za izklop analogne radiodifuzije v vseh državah članicah, vendar nekatere države članice še niso objavile svojih načrtov preusmeritve,

D.   ker bi moral proces preusmeritve voditi trg, vendar je hkrati potrebno usklajevanje med operaterji, ravno tako pa je zaželeno tudi jasno politično delovanje za usklajevanje operaterjev,

E.   ker okvirna direktiva navaja načelo tehnološke nevtralnosti, vendar ne preprečuje sprejemanja usklajenih ukrepov za spodbujanje določenih posebnih storitev, kjer je to utemeljeno,

F.   ker je bližajoča se regionalna konferenca o radiokomunikacijah leta 2006 (RRC06) sklicana, da se opravi pregled regionalnega sporazuma za evropsko radiodifuzijsko območje iz Stockholma leta 1961 z namenom, da se uskladi tisti del sporazuma, ki se nanaša na uporabo frekvenčnih pasov 174-230 MHz in 470-862 MHz pri radiodifuziji,

1.   vzpodbuja države članice, ki še niso objavile svojih načrtov preusmeritve, naj to storijo pred koncem leta 2005, da tako potrošnikom kot operaterjem pošljejo jasna sporočila in zagotovila; države članice vzpodbuja, da poskrbijo za čim krajše obdobje skupne analogne in digitalne radiodifuzije, da ne bi prišlo do visokih stroškov radiodifuzije, začasnih hujših pomanjkanj zmožnosti radiodifuzije in zamude pri preusmeritvi;

2.   poziva države članice , naj zagotovijo preglednost, utemeljenost, sorazmernost in nediskriminatornost političnih posredovanj, ki bodo usmerjena v zagotavljanje in pospeševanje digitalne preusmeritve;

3.   poziva Komisijo, naj določi jasno opredeljene politične cilje, da se zagotovi največji možni doseg novih in inovativnih storitev;

4.   poziva Komisijo, naj v interesu razširjanja novih storitev, vključno s tistimi, ki ne sodijo v digitalno radiodifuzijo, zagotovi zgodnje dokončanje raziskav in razvoja;

5.   poziva Komisijo in države članice, naj na področju razdelitve spektra zagotovijo zadostno stopnjo usklajenosti pristopov in ureditve, zlasti zato, da bi se lahko v prihodnosti zadovoljilo potrebo po vseevropskih storitvah;

6.   poziva Komisijo, naj ob upoštevanju obstoječe strukture (Odbor za komunikacije) ustanovi evropsko delovno skupino za digitalno radiodifuzijo z nalogo, da na ravni skupnosti usklajuje predpise, cilje, strategije in časovne načrte držav članic; meni, da bi morala evropska delovna skupina za digitalno radiodifuzijo redno spremljati učinkovitost držav članic pri digitalnem prehodu in pripravljati delovna srečanja, kjer bi države članice in druge zainteresirane strani prišle do organizirane razprave in izmenjave mnenj; verjame, da bi morala biti evropska delovna skupina za digitalno radiodifuzijo odgovorna za pomoč pri usklajevanju pristopov k frekvenčni razdelitvi, da se zagotovi bodoče delovanje vseevropskih storitev v vseh državah članicah;

7.   poziva Komisijo, naj prepreči oblikovanje ozkih grl v vertikalni smeri in monopolov v horizontalni smeri; poziva države članice, naj v skladu z zakonodajo Skupnosti subvencionirajo digitalne TV sprejemnike (samostojne ali vgradne naprave), kakršen je MHPS (Multmedia Home Platform System), z odprtim API (Application Program Interface), da se prepreči nastajanje ozkih grl; poziva države članice, naj vzpodbujajo in razvijajo interaktivne storitve, da bi se povečala stopnja digitalnega znanja in konkurenčnost evropske družbe, ter naj si skupaj z operaterji prizadevajo za tehnične ukrepe radiodifuzije, ki bi pripomogli pri omejevanju širjenja vsebin, ki utegnejo škodovati fizičnemu, psihičnemu ali nravstvenemu razvoju mladoletnikov;

8.   poziva Komisijo, naj glede finančnih vidikov objavlja informacije o najboljših praksah in pripravi jasna navodila glede državne pomoči in vprašanj v zvezi s konkurenčnim pravom;

9.   poziva Komisijo in države članice, naj razglasijo velik pomen zagotavljanja "enakopravnega dostopa" do frekvenčne razdelitve v okviru pogajanj RRC06, in dosežejo soglasje o skupnem pogajalskem stališču za podporo načrtu, ki leto 2015 postavlja za skrajni rok, s katerim poteče splošna zaščita pred motnjami z analognimi kanali, ki imajo izhodišče svoje radiodifuzije izven Evropske unije, da se zagotovi nemotena digitalna radiodifuzija čim bližje letu 2012;

10.   poziva države članice, naj s ciljem preprečevanja zaostritve digitalne delitve v družbi, pred prehodom z analogne na digitalno radiofuzijo, čim prej zagotovijo sprejetje ustreznih ukrepov, vključno s financiranjem in jasnimi informacijami, ki bodo zmanjšali stroške prehoda za tiste v družbi, ki bodo imeli težave pri nabavi in financiranju potrebne nadomestne opreme;

11.   poziva Komisijo, naj pri ureditvi digitalnega prehoda zagotovi jasno razločevanje med urejanjem oddajanja elektronskih signalov in infrastrukture ter urejanjem vsebin (vključno z audiovizualnimi vsebinami) in naj tudi zagotovi, da večina ali pomembnejši del novih radiodifuznih zmogljivosti ali operaterjev ne bo pod izključnim nadzorom ali odločilnim vplivom multinacionalnih medijskih podjetij, da se zaščiti pluralizem in raznovrstnost na področju radiodifuzije; meni, da bi se moralo različne dodatne storitve, ki se poleg digitalnega programa oddajajo na istem omrežju, urediti z vzpostavitvijo jasnega razločevanja, ki ustreza njihovi naravi: z oddajanjem povezane vsebinske storitve, storitve z drugačno vsebino in storitve, povezane s telekomunikacijami;

12.   poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo popolno interoperabilnost in tehnološko nevtralnost z namenom, da bodo za vse ponudnike zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji in da se spodbuja evropske inovacije;

13.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.

(1) http://europa.eu.int/information_society/policy/ecomm/todays_framework/digital_broadcasting/switchover/national_swo_plans/index_en.htm (2) Študija o upravljanju s frekvenčnim spektrom na področju radiodifuzije − posledice digitalne preusmeritve za upravljanje s spektrom; pripravili: Aegis Systems Ltd, Indepen Consulting Ltd in IDATE; junij 2004; Politično obravnavanje prizemne digitalne televizije (DTT) na komunikacijskih trgih; pripravili Analysys Limited, Hogan&Hartson in Aleph; 26. avgust 2005. http://europa.eu.int/information_society/policy/ecomm/info_centre/documentation/studies_ext_consult/index_en.htm (3) UL L 108, 24.4.2002, str. 33. (4) UL C 273 E, 14.11.2003, str. 311.

Resolucija Evropskega parlamenta o uporabi finančnih sredstev, namenjenih za razgradnjo jedrskih elektrarn (2005/2027(INI))

P6_TA(2005)0432 A6-0279/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o poročilu o uporabi finančnih sredstev, namenjenih za razgradnjo jedrskih elektrarn (KOM(2004)0719),

–   ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega na prvi obravnavi dne 13. marca 2002 z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 96/92/ES o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo(1),

–   ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega na prvi obravnavi dne 13. marca 2002 z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/30/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom(2),

–   ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega na drugi obravnavi dne 4. junija 2003 z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in razveljavitvi Direktive 96/92/ES(3),

–   ob upoštevanju Direktive 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES ter s tem povezanih medinstitucionalnih izjav in izjav Komisije o dejavnostih v zvezi z razgradnjo in ravnanjem z odpadki(4),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja(5),

–   ob upoštevanju predlogov direktiv Sveta (Euratom) o določitvi osnovnih obveznosti in splošnih načel na področju varnosti jedrskih naprav in o ravnanju z izrabljenim jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki (KOM(2003)0032),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o jedrski varnosti v Evropski uniji (KOM(2002)0605),

–   ob upoštevanju Odločbe Komisije 2005/407/ES z dne 22. septembra 2004 o državni pomoči, ki jo Združeno kraljestvo namerava izvesti za British Energy plc(6),

–   ob upoštevanju poročila francoskega Računskega sodišča z dne 20. januarja 2005 o odstranitvi jedrskih naprav in ravnanju z radioaktivnimi odpadki ter zlasti v tem pogledu meni, da bi uporaba določb v druge namene, ki so bili določeni za bodočo razgradnjo, lahko ustvarila izkrivljanje konkurence med proizvajalci v Skupnosti,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0279/2005),

Pomen razgradnje jedrskih elektrarn

1.   priznava, da je za zaščito ljudi in okolja pomembna ustrezna razgradnja jedrskih elektrarn po njihovem zaprtju;

2.   ugotavlja, da z odstranitvijo jedrskega goriva ob zaprtju jedrske elektrarne prihaja do občutnega zmanjšanja radioaktivnosti; ugotavlja, da radioaktivnost, ki ostane, zahteva visoko jedrsko zaščito za izpolnitev zahtev Direktive 96/29/Euratom o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja;

3.   ugotavlja, da bi se razgradnja jedrskih elektrarn lahko zakasnila zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za ukrepe za razgradnjo, zato bi se bilo treba temu izogniti;

4.   pozdravlja namen Komisije, da Parlamentu letno poroča o uporabi finančnih sredstev, namenjenih za razgradnjo jedrskih elektrarn;

5.   ugotavlja namen Komisije, da v prihodnjih tednih sprejme nezavezujoče priporočilo v zvezi s tem vprašanjem;

6.   ugotavlja tudi namen Komisije, da se loti obsežnega pregleda tega vprašanja v letu 2006 z namenom, da podpre oblikovanje politike Skupnosti in zakonodajnih pobud;

Finančna sredstva, namenjena za razgradnjo

7.   meni, da je treba zagotoviti, da imajo v vseh državah članicah vsa jedrska podjetja na voljo zadostna finančna sredstva za kritje vseh stroškov razgradnje, vključno z ravnanjem z odpadki, da se ohrani načelo onesnaževalec plača ter izogne zatekanju k državni pomoči;

8.   poziva Komisijo, da ob skrbnem upoštevanju načela subsidiarnosti oblikuje natančne opredelitve glede uporabe finančnih sredstev, namenjenih za razgradnjo v vsaki državi članici in pri tem upošteva razgradnjo, pa tudi ravnanje, priprava in končno odlaganje nastalih radioaktivnih odpadkov;

9.   ugotavlja, da se način upravljanja teh finančnih sredstev v državah članicah razlikuje, in poziva k tehtnemu upravljanju le-teh;

10.   poziva k uporabi teh finančnih sredstev za poštena vlaganja, ki je v celoti v skladu s konkurenčnim pravom Skupnosti, pri čemer se izogiba izkrivljanju;

11.   meni, da je pri upravljanju teh finančnih sredstev in njihovi uporabi potrebna popolna preglednost in da je treba zagotoviti zunanjo revizijo;

Varnostni in okoljski vidiki

12.   meni, da zgoraj navedeno sporočilo Komisije o uporabi finančnih sredstev, namenjenih za razgradnjo jedrskih elektrarn, predstavlja priložnost, da se opozori na varnostne vidike pri razgradnji jedrskih elektrarn;

13.   ugotavlja, da je treba pri vsakem koraku razgradnje jedrskih elektrarn upoštevati varnost ljudi in okolja in da je treba prejšnje izkušnje kolikor je mogoče koristno uporabiti;

14.   ugotavlja, da so na voljo strategije takojšnje in postopne razgradnje, katerih vsakokratne prednosti in slabosti je treba pretehtati glede na območje in značilnosti reaktorja;

15.   meni, da morajo biti pri odločitvi o strategiji razgradnje v ospredju varnostni vidiki v zvezi z varovanjem ljudi in okolja;

16.   ugotavlja, da sta odstranitev ali razgradnja jedrskih elektrarn predmet presoje vplivov v skladu z določbami Direktive Sveta 97/11/ES z dne 3. marca 1997 o spremembi Direktive 85/337/EGS o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje(7);

17.   poziva, da se v vseh državah članicah pregleda prakso ob razgradnjah elektrarn, ko se sproščajo nizko radioaktivne snovi – zlasti v velikih količinah – na območjih, ki jih ureja zakonodaja glede jedrske zaščite in zaščite pred sevanjem;

Gospodarski vidiki

18.   meni, da so izjeme, na primer v novih državah članicah, z vidika varnosti dopustne;

19.   se sprašuje, ali v mnogih državah članicah dosedanje računovodske določbe in ustrezna finančna sredstva zadostujejo za dejanske potrebe;

20.   pozdravlja finančno podporo, ki jo je Evropska unija pod določenimi osnovnimi pogoji namenila nekaterim projektom razgradnje v novih državah članicah;

21.   podpira stališče Komisije, da je treba pri oceni gospodarnosti katere koli elektrarne upoštevati stroške jedrske razgradnje, ki med drugim zajemajo druge zunanje stroške in subvencije za druge vrste proizvodnje električne energije, na način, da se izogne izkrivljanjem konkurence;

22.   ugotavlja, da je upravljavec jedrske elektrarne odgovoren za ureditev zavarovanja, s katerim je zagotovljena civilnopravna odgovornost v celotnem obdobju razgradnje za primer nepredvidenih dogodkov ali nesreč v skladu z mednarodnimi konvencijami o odgovornosti;

23.   ugotavlja, da sta Pariška konvencija z dne 29. julija 1960 o odgovornosti tretjih oseb na področju jedrske energije in Konvencija z dne 31. januarja 1963 o dopolnitvi Pariške konvencije z dne 29. julija 1960, kakor je spremenjena z Dodatnim protokolom z dne 28. januarja 1964 in s Protokolom z dne 16. novembra 1982, še vedno veljavni in se ju EU ne more enostransko odpovedati; poleg tega ugotavlja, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 26. februarja 2004 o odgovornosti tretjih oseb na področju jedrske energije(8) privolil k predlogu odločbe Sveta o pooblastitvi držav članic, ki so pogodbenice Pariške konvencije z dne 29. julija 1960, da v interesu Evropske skupnosti ratificirajo Protokol o spremembi te konvencije ali da k njemu pristopijo;

o
o   o

24.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam držav članic.

(1) UL C 47 E, 27.2.2003, str. 351. (2) UL C 47 E, 27.2.2003, str. 367. (3) UL C 68 E, 18.3.2004, str. 211. (4) UL L 176, 15.7.2003, str. 37. (5) UL L 159, 29.6.1996, str. 1. (6) UL L 142, 6.6.2005, str. 26. (7) UL L 73, 14.3.1997, str. 5. (8) UL C 98 E, 23.4.2004, str.123.

Resolucija Evropskega parlamenta o uspešnem boju proti globalnim podnebnim spremembam (2005/2049(INI))

P6_TA(2005)0433 A6-0312/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij z naslovom:"Uspešen boj proti svetovnim podnebnim spremembam" (KOM(2005)0035),

–   ob upoštevanju Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in postopkov za njegovo izvajanje, sprejetih na konferencah pogodbenic v Bonnu (julij 2001), Marakešu (november 2001), New Delhiju (oktober in november 2002), Milanu (december 2003) in Buenos Airesu (december 2004),

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o podnebnih spremembah in zlasti tistih z dne 13. januarja 2005 o izidu konference o podnebnih spremembah v Buenos Airesu(1) in z dne 12. maja 2005 o seminarju vladnih strokovnjakov o podnebnih spremembah(2),

–   ob upoštevanju izjav, ki jih je na vrh G8 v Gleneaglesu naslovilo 24 mednarodnih vodij podjetij, ki zastopajo Svetovni gospodarski forum, na primer o potrebi sprejetja dolgoročnih ciljev za stabilizacijo podnebja,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0312/2005),

A.   ker so podnebne spremembe eden izmed glavnih izzivov 21. stoletja, saj v imajo veliki meri negativne vplive na globalno okolje, gospodarstvo in družbo s potencialno katastrofalnimi posledicami, in ker se podnebne spremembe razlikujejo od drugih okoljskih problemov, ki zadevajo svet,

B.   ker trenutni kazalci podnebnih sprememb vključujejo npr. taljenje polarnega ledu in dolgotrajni mraz ter po vsej verjetnosti vse pogostejše in obsežnejše ekstremne vremenske razmere; ker so se izgube v gospodarstvu, povezane z vremensko pogojenimi naravnimi katastrofami, v zadnjem desetletju povečale za več kot šestkrat v primerjavi z ravnjo iz šestdesetih let prejšnjega stoletja,

C.   ker so industrializirane države tako danes kot v preteklosti v veliki meri odgovorne za kopičenje emisij toplogrednih plinov v ozračju; ker bodo najverjetneje prav države v razvoju plačale najvišji davek zaradi nestabilnega podnebja in ker morajo industrializirane države prevzeti temeljno odgovornost pri nudenju pomoči državam z nizkim dohodkom pri njihovem prilagajanju podnebnim spremembam ter pri nudenju tehnološke in finančne pomoči, ko se prilagodijo,

D.   ker je Kjotski protokol začel veljati dne 16. februarja 2005, potem ko ga je ratificiralo 152 držav in organizacij za regionalno gospodarsko povezovanje, ki proizvedejo 61,6 % emisij toplogrednih plinov, navedenih v Prilogi I iz leta 1990, in predstavljajo skoraj 90 % svetovnega prebivalstva,

E.   ker je celovito izvajanje Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja in Kjotskega protokola s strani vseh pogodbenic temeljnega pomena pri reševanju problema sprememb podnebja, četudi ukrepi ne bodo zares učinkoviti, dokler se ne najde globalna rešitev, v katero bodo vključene velike gospodarske skupine, ki so odgovorne za večji del emisij onesnaževal,

F.   ker Kjotski protokol določa, da se pogajanja o obveznostih glede zmanjševanja emisij za obdobje po letu 2012 začnejo v letu 2005; ker bi posledično morala enajsta konferenca pogodbenic (COP-11) in prvo srečanje pogodbenic Protokola (COP/MOP-1) v Montrealu to nalogo opredeliti kot prednostno,

G.   ker je treba kmalu določiti nadaljnje naloge, da se zagotovi zanesljivost naložb v vire energije z nizko vsebnostjo ogljika, tehnologije z nizkimi emisijami toplogrednih plinov in obnovljive energetske vire ter da se izogne vlaganju v nezdružljivo energetsko infrastrukturo,

H.   ker nedavna znanstvena poročila kažejo, da bo zaradi doseganja glavnega cilja UNFCCC, t. j. izogniti se nevarnim podnebnim spremembam, treba koncentracije toplogrednih plinov stabilizirati pod 500 ppm CO2 oziroma ekvivalenta – rahlo nad trenutno ravnjo – in bodo zaradi tega v bližnji prihodnosti nujne precejšnje omejitve emisij,

I.   ker je vlaganje v energetsko učinkovitost najboljši način zniževanja ogljikovih emisij in ker v EU obstaja precejšnji potencial za stroškovno učinkovite energetske prihranke,

J.   ker se lahko vplivi na podnebje znatno zmanjšajo z boljšim načrtovanjem skupnosti,

K.   ker, preden se obstoječe dogovore o trgovanju z emisijami razširi na druga področja (na primer na letalstvo), mora analiza pokazati, da bo takšna razširitev pomagala v boju proti podnebnim spremembam in da bogate države oz. območja ne bodo privilegirana na račun držav in podjetij v razvoju,

L.   ker je velikega pomena, da pri skupnih prizadevanjih za zniževanje emisij in izoblikovanje trajnejšega življenjskega sloga čim bolj sodelujejo vsi državljani,

M.   ker v številnih državah članicah emisije toplogrednih plinov vztrajno naraščajo, kar jasno kaže na potrebo po hitrem ukrepanju, da bo EU sposobna izpolniti svoje obveznosti iz Kjotskega protokola,

N.   ker bodo stroški ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov izravnani s koristmi, ki jih bo prinesla omejitev povečanja temperature Zemlje za največ 2 °C v primerjavi z ravnmi med obdobjem pred industrializacijo, saj bodo preprečene škoda in izgube, ki bi jih podnebne spremembe sicer lahko povzročile po vsem svetu,

O.   ker je opuščanje izključne uporabe fosilnih goriv zgodovinska poslovna priložnost; ker je poslovna priložnost bistvena tudi za države v razvoju, ki imajo precejšnje bogastvo obnovljivih virov energije, a nimajo ustrezne tehnologije za njihovo izkoriščanje,

1.   poudarja, da bi morala strategija EU za blažitev podnebnih sprememb temeljiti na pristopu, ki vključuje naslednjih sedem elementov:

2.   poziva EU, naj zagotovi, da se na srečanju COP-11 in COP/MOP-1 v Montrealu odloči o časovnem razporedu za pogajanja o obveznostih prihodnje podnebne politike, pri čemer je rok za dosego dogovora do konca leta 2008,

3.   poziva EU, naj na COP-11 in COP/MOP-1 predstavi predloge za prihodnji podnebni režim, katerega glavni cilj bo, da se povprečno povišanje svetovne temperature omeji na 2 °C nad ravnjo pred industrializacijo;

4.   izraža prepričanje, da bi moral novi režim temeljiti na sicer skupni, a porazdeljeni odgovornosti, katere cilja sta zoženost in zbliževanje, kakor tudi stalno in postopno strožje omejevanje emisij in na sodelovanju večjega števila držav pri tovrstnih prizadevanjih; poudarja, da morajo vsi cilji glede omejevanja emisij temeljiti na nedavnih znanstvenih raziskavah in težiti k temu, da povprečnega svetovnega povišanja temperature za 2 °C z ustrezno gotovostjo ne presežejo; poudarja, da bi morali pri izbiranju ukrepov kot merilo upoštevati predvsem njihovo stroškovno učinkovitost in da naj bi bil dolgoročni cilj oblikovanje svetovnega trgovanja z ogljikom, ki bo temeljil na trgovanju v zvezi z največjo količino; opozarja, da mora izračun stroškovne učinkovitosti vključevati stroške neukrepanja in pričakovane gospodarske koristi zgodnjega ukrepanja in inovacij ter tudi tehnološkega izobraževanja, ki bo zmanjšalo stroške blažitve;

5.   pozdravlja ugotovitve Evropskega sveta z dne 23. marca 2005 v Bruslju, zlasti v zvezi s prizadevanji za 15-30 % omejitve emisij v državah v razvoju do leta 2020; vendar vztraja, da je treba prav tako opredeliti dolgoročne cilje za omejevanje emisij, in predlaga 60 do 80 % omejitev do leta 2050;

6.   obžaluje neizpolnjevanje obveznosti sedanje vlade Združenih držav v skladu z UNFCCC glede povratka na ravni emisije iz leta 1990 in izogibanja nevarnim podnebnim spremembam ter obžaluje njeno odločitev, da ne nadaljuje s postopkom ratifikacije Kjotskega protokola; poziva EU, naj zagotovi, da se večstranskega procesa ne ogroža zaradi posameznih držav;

7.   opozarja, da bi bilo mogoče v EU privarčevati tudi do 40 % energije, a da si je treba za to postaviti zavezujoče cilje;

8.   ugotavlja, da bi s sistemskim pristopom obnovljivi viri energije lahko zajeli 25 % porabe energije v EU do leta 2020;

9.   poudarja, da bo za učinkovito blažitev podnebnih sprememb potrebno bistveno preoblikovanje energetskih in prometnih sistemov ter načrtovanje stavb z boljšim toplotnim izkoristkom, ki naj bi v okviru lizbonske strategije postalo gonilna sila spodbujene rasti in večje konkurenčnosti; poziva EU, naj razvije strategijo, s katero bo Evropa postala energetsko najučinkovitejše gospodarstvo na svetu, ter si postavi cilj letnega zmanjšanja energijske intenzivnosti za 2,5 do 3 %;

10.   v zvezi s tem poziva države članice, da izvajajo sisteme stalnega spremljanja za ocenjevanje količin tako snovi kakor tudi energije, ki se uporablja v vsakem gospodarskem sektorju, z namenom podpirati ustrezne politike zmanjševanja;

11.   ugotavlja, da bo zapoznelo ukrepanje povečalo tveganje škodljivih okoljskih učinkov in večjih stroškov; nadalje vztraja, da zmanjšanje svetovnih emisij ne sme povzročiti drugih nevarnosti;

12.   meni, da je boj proti podnebnim spremembam koristen tako za družbo kot za okolje ter prispeva k doseganju lizbonskih ciljev in razvojnih ciljev tisočletja ZN; meni, da razvoj obnovljivih virov energije in vlaganje vanje vodita k novim možnostim v kmetijstvu in gozdarstvu, več delovnim mestom, boljšemu zdravju, povečani regionalni rasti, boljšemu izkoriščanju lokalnih in regionalnih virov in obstoječih naprednih tehnologij ter k zmanjševanju revščine;

13.   zahteva, da si EU v sodelovanju z drugimi svetovnimi akterji bolj prizadeva za razvoj obetavnih tehnoloških rešitev;

14.   poudarja, da že obstajajo številne tehnologije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; vendar ugotavlja, da njihov vstop na trg ovirajo številne, velikokrat namerno postavljene ovire, kot so subvencije za fosilna goriva; zaradi tega poziva Komisijo, da predlaga zakonodajo za odpravo vseh takšnih subvencij in namesto tega uvede spodbude za pospeševanje uporabe energetsko učinkovitih tehnologij z nizko emisijo ogljika oziroma brez emisije ogljika, ter se zavzema za to, da se z dejavno uporabo javnih naročil znotraj EU skuša doseči znižanje stroškov za tovrstne tehnologije; zavzema se tudi, poleg tega, da se sedmi okvirni program za raziskave osredotoči na območja, povezana z blažitvijo podnebnih sprememb, da urgentni program – kot je bil npr. program Apollo v šestdesetih letih v ZDA – spodbuja raziskave in inovacije s področja trajnih virov energije in upravljanja rabe zemljišč;

15.   poziva Komisijo, na podlagi dejstva, da bo v prihodnjih desetletjih večino, če ne vse, energetske infrastrukture EU treba zamenjati, naj predloži predloge za zagotavljanje, da se pri vseh naložbah v energetsko infrastrukturo v EU uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije, ki imajo nizke emisije fosilnih goriv ali jih sploh nimajo;

16.   ugotavlja, da je vlaganje v ukrepe za učinkovitost in obnovljive tehnologije glavna alternativa zmanjšanju vpliva podnebnih sprememb; hkrati opozarja na pomen razvoja tehnik zajetja in shranjevanja ogljika – zlasti v regijah z obsežnimi zalogami premoga;

17.   poziva Komisijo in države članice k jasnim in stvarnim vlaganjem v dolgoročno reformo CDM in njenih institucij, da se izboljša njeno izvajanje in spodbudi širše sodelovanje udeležencev iz zasebnega sektorja ter s tem oblikuje potreben zagon za delo po letu 2012;

18.   opozarja na potrebo po spodbujanju novih tehnologij za vesoljske sisteme za analizo naravnih nesreč iz vesolja in s tem na potrebo po predvidevanju in blažitvi njihovih uničujočih posledic;

19.   meni, da je zaradi zahtevnosti raziskav in tehnološkega razvoja, ki jih zahtevajo podnebne spremembe in preprečevanje nesreč, ter zaradi njihove čezmejne razsežnosti treba najti evropske rešitve, ki presegajo načelo regionalne in nacionalne subsidiarnosti;

20.   priznava, da bodo potrebne spremembe v pristopu in fizične prilagoditve za omogočanje družbi, da se pripravi na posledice podnebnih sprememb;

21.   poziva države članice, ki tega še niso storile, da prispevajo sredstva v dopolnilni sklad za zagotavljanje, da lahko izvršni odbor CDM izpolni svojo nalogo – ustvariti dobro delujoč in učinkovit mehanizem;

22.   poudarja, da so ukrepi v transportnem sektorju bistveni, ker ta prispeva približno 30 % ekvivalentnih emisij CO2 Skupnosti, od tega je delež cestnega prometa približno 85 %; poudarja, da je železniški promet z vidika energetske izrabe mnogo bolj učinkovit kot cestni; obžaluje dejstvo, da avtomobilska industrija v predpisanem roku verjetno ne bo dosegla cilja 140 gm/km emisij, ki je manjši kot v obstoječem prostovoljnem sporazumu; zato poziva k politiki odločnih ukrepov za zmanjšanje emisij v prometu, vključno z uvedbo predpisanih mejnih vrednosti emisij CO2 za nova vozila, z namenom srednjeročnega doseganja 80 do 100 gm/km emisij za nova vozila ter s pomočjo trgovanja z emisijami med proizvajalci motornih vozil, ter k drugim ukrepom, kot so omejitve hitrosti na ravni celotne EU, prometne dajatve in davčne olajšave, skupaj s splošnim povečanjem železniškega prometa in javnega prometa; nadaljnje poziva Komisijo k načrtovanju inovativnih načinov za obveščanje o emisijah CO2, ki jih povzroča promet, ter k predložitvi predlogov o stabilizaciji ali zmanjšanju prometa v EU do leta 2010;

23.   z zaskrbljenostjo ugotavlja povečanje tovornega prometa in poziva Komisijo, da oceni emisije CO2, ki jih povzroča tovorni promet, ter pripravi predloge za prenos velikega deleža cestnega prevoza blaga na okolju prijaznejše načine prevoza; zato poziva Komisijo, da kot del pregleda Evropskega programa o podnebnih spremembah (ECCP) predloži predloge za ustanovitev "vseevropskega hitrega železniškega omrežja za tovorni promet", ki razreši drobitev omrežja za tovorni promet in odstrani preostala ozka grla v infrastrukturi; poziva tudi, da se za tovorna vozila uvede predpisane ciljne vrednosti emisij CO2; poziva Komisijo, da razišče, kako bi dovoljenje vsem državam članicam za uporabo tako dolgih tovornjakov, kot se uporabljajo na Švedskem/Finskem, koristilo blažitvi podnebnih sprememb, in v najkrajšem možnem času poroča o ugotovitvah;

24.   ponavlja svojo zahtevo, da se emisije mednarodnih poletov in ladijskega prometa vključijo med cilje za zmanjšanje emisij od leta 2012;

25.   podpira uvedbo ekoloških davkov na ravni Skupnosti; poudarja, da so ti, tako kot drugi tržni instrumenti, bistveni za učinkovito politiko zmanjševanja onesnaženosti; poziva Komisijo k predložitvi predlogov in države članice k sprejetju prvega evropskega ekološkega davka najpozneje do leta 2009;

26.   podpira predlog Komisije za tematsko strategijo urbanega okolja, katere cilj je izboljšati kakovost urbanih območij, zlasti v zvezi s kakovostjo zraka; v zvezi s podnebnimi spremembami meni, da je treba dati prednost dvema političnima področjema: razvoju storitev javnega prevoza, ki uporabljajo čiste tehnologije ali tehnologije, ki manj onesnažujejo, in spodbujanju trajnostnih, okoljsko zelo kakovostnih (HEQ) gradbenih metod;

27.   meni, da morajo EU in njene države članice pregledati in spremeniti svoje instrumente za družbeno načrtovanje z namenom, da zmanjšajo vplive na podnebje, zlasti pri načrtovanju in novih naložbah v transportne sisteme ter nova stanovanjska in industrijska območja;

28.   da bi pokazala jasno vodstvo EU pred pogajanji leta 2012, poziva Komisijo, naj pripravi posebne zakonodajne predloge za razširitev področja uporabe gradbene direktive ter za posodobitev direktive o biogorivih, v katero naj se vključi najnovejša tehnologija s področja biofleksi goriv (kot so MTHF, etil levulinat itd.), naj uvede obvezne skupne standarde za ta nova goriva za celotno EU, naj ustvari spodbude za stoječe kolone vozil na biogoriva in opredeli minimalna razmerja mešanja dveh različnih goriv, pri čemer preučuje okoljsko učinkovitost zahteve po mešanju 10 % biogoriv v motorna goriva, kot del pregleda ECCP;

29.   poziva EU, naj zagotovi, da so strukturni skladi kot prednostna zadeva usmerjeni k trajnostnemu razvoju;

30.   ugotavlja, da je letalski promet odgovoren za od 4 do 9 % emisij toplogrednih plinov po vsem svetu in da se emisije letalskega prometa na leto povečujejo za 3 %; poudarja pomembnost ciljev strogega zmanjševanja za sektor letalskega prometa; poziva Komisijo k hitremu ukrepanju za zmanjševanje podnebnih sprememb zaradi letalskega prometa tako, da oblikuje pilotni sistem trgovanja z emisijami za emisije letalskega prometa za obdobje od leta 2008 do 2012, pri tem pa upošteva celoten promet na vseh letališčih EU, in da zagotovi, da se vzporedno uvedejo instrumenti za obravnavo vpliva letalskega prometa na podnebje; poziva tudi k vzporednim prizadevanjem za obravnavo emisij pomorskega prometa;

31.   poziva Komisijo, naj jasno določi zemljevid poti h gospodarstvu z nizkimi emisijami CO2, ki bo med drugim omogočal večji vpogled v to, kaj lahko pričakujemo od vodikove in obnovljive energije; hkrati poziva Komisijo, naj opredeli morebitna ozka grla v razvoju ter uporabi novih in čistih tehnologij;

32.   poudarja, da v nasprotju s pristopom v sektorjih za električno energijo in goriva, Evropska unija nima sistematičnega pristopa k podpiranju obnovljivih energij v ogrevalnem in hladilnem sektorju, čeprav je odvisnost od uvoza nafte in plina v tem sektorju še posebej visoka in so stroški, povezani s povečanjem deleža obnovljivih energij, sorazmerno nizki; zato poziva k vseevropski strategiji s ciljem povečanja proizvodnje obnovljivih ogrevalnih in hladilnih enot, ki bi tako postale konkurenčne; v tem oziru opaža, da birokratski predpisi, naloženi lastnikom hiš in gradbenim podjetjem, niso ustrezen način za dosego tega cilja, temveč bi bilo treba dati prednost direktivi, ki postavlja realne toda ambiciozne cilje in usmerja dejanja držav članic na osnovi začasne omejitve spodbud za dostop na trg;

33.   v tem oziru meni, da bi morala Komisija predstaviti predlog direktive o ogrevanju in hlajenju, podobnen predlogu o biogorivih;

34.   meni, da morata biti pospešen razvoj proizvodnje energije iz biomase in spodbujanje podobnih obnovljivih virov osrednji prednostni nalogi v preusmerjanju pozornosti Skupne kmetijske politike, skupaj z uravnoteženim pristopom k proizvodnji hrane; poudarja, da mora biti proizvodnja energije iz biomase organizirana tako, da je učinkovita v smislu pretvarjanja energije in ekološko trajnostna; v tem oziru pozdravlja namen Komisije, da bo predstavila akcijski načrt, in poziva Komisijo, da v svoj predlog vključi pravno zavezujoče ukrepe;

35.   opozarja na potrebo po raznovrstnosti raziskovalnih in preventivnih ukrepov, da se izognemo vplivom na zdravje in varnost ljudi, poplavam, suši, požarom – zlasti v gozdovih in na zaščitenih področjih –, biotsko raznovrstnost in gospodarske izgube; poziva države članice in Komisijo, da upoštevajo pomembnost gozdov in kmetovanja pri absorbiranju ogljika, zmanjševanju erozije, zagotavljanju sredstev in končno tudi uravnavanju podnebja;

36.   z namenom, da se zagotovijo enaki mednarodni konkurenčni pogoji, poziva Komisijo in države članice, da razmislijo o predlogu sektorskih ciljev za energetsko intenzivne izvozne industrije v državah, kjer obveznosti zmanjševanja emisij niso zavezujoče, kot dopolnitev zavezujočih ciljev v zvezi z emisijami za industrializirane države; poleg tega poziva Komisijo, da preuči možnost sodelovanja na področju trgovanja z emisijami EU s tistimi v tretjih državah; poziva Komisijo, da dejavno pristopi k dialogu s podjetji v vsakem sektorju industrije, zato da se ponovno pregleda, katere spremembe v proizvodnji, prehrani in transportu se lahko spodbudijo in jih je treba spodbuditi, da se zmanjšajo emisije toplogrednih plinov v EU;

37.   poziva Komisijo, da resno preuči problem "priskledništva" na področju blažitve podnebnih sprememb; poziva Komisijo in države članice, da raziščejo možnost sprejetja mejnih prilagoditvenih ukrepov za trgovino, da se izravna kakršna koli kratkotrajna konkurenčna prednost, ki jo lahko imajo proizvajalci v industrializiranih državah brez omejitev v zvezi z ogljikom; poudarja, da mednarodni trgovinski tokovi močno vplivajo na podnebne spremembe; zato poziva WTO, da v svoje delo vključi mehanizem trajnostnega razvoja;

38.   meni, da bi bilo pri pregledu trenutnega sistema trgovanja z emisijami toplogrednih plinov in njegovi možni razširitvi treba temeljito proučiti zamisel o dedovanju ("grandfathering"), to pa zaradi njenih precejšnjih slabosti in zaradi alternativnih sistemov ugotavljanja uspešnosti ("benchmarking") in prodaje na dražbi ("auctioning") – z uporabo pristopa "od spodaj navzgor" ("up-stream approach"); poleg tega meni, da bo zaradi povečanega čezmejnega trgovanja, zlasti kar zadeva elektriko, treba znova opredeliti nacionalne emisijske kvote;

39.   predlaga, da EU razvije posebno politiko sodelovanja z državami v razvoju, kar zadeva podnebne spremembe; ugotavlja, da je za vključitev vprašanja podnebnih sprememb v širše razvojne politike treba vzpostaviti številna orodja; ugotavlja, da sta prednostni nalogi na tem področju kmetijstvo in varnost preskrbe s hrano, dve področji, ki sta najbolj občutljivi na podnebje; meni, da je ena ključnih skrbi tudi raznovrstnost gospodarskih dejavnosti, ob upoštevanju, da so številne združene majhne otoške države v razvoju (AOSIS) močno odvisne od turizma; ugotavlja, da so bistvenega pomena za preprečevanje učinkov podnebnih sprememb promet, družbeno načrtovanje in vprašanja s področja energetike; ugotavlja, da sta drugi prednostni nalogi preprečevanje naravnih nesreč in pripravljenost nanje;

40.   pozdravlja oblikovanje okoljskega informacijskega sistema Komisije za okolje in trajnostni razvoj Afrike, ki temelji na satelitski tehnologiji in tehnologiji računalniškega kartiranja in je v pomoč razvojnim dejavnostim urada Komisije za humanitarno pomoč (ECHO); priporoča, da se preuči možnost razvoja in razširitve te strukture, da bi lahko vanjo vključili še omrežje za opazovanje podnebnih sprememb;

41.   poudarja, da mora EU, kar zadeva sodelovanje držav v razvoju v prihodnjem podnebnem režimu, jasno priznati, da sta prednostni nalogi teh držav odprava revščine in razvoj; toda razvojni cilji tisočletja ZN ne bodo nikoli doseženi, če se ne bo ustrezno obravnavalo okoljskih vprašanj, kot so podnebne spremembe; trajnostni razvoj in boj proti revščini morata še naprej ostati splošni okvir, znotraj katerega se države v razvoju spodbuja, da oblikujejo politiko in sprejemajo ukrepe, ki zadevajo podnebne spremembe, pa naj gre za njihovo prilagoditev ali ublažitev;

42.   zato podpira oblikovanje nove celovite in dosledne politične rešitve za izboljšanje dobrega počutja tistega dela prebivalstva, ki je že zdaj najbolj ranljivo, s svetovno razvojno strategijo in ustrezno gospodarsko podporo; priporoča, naj ta nova strategija temelji na povezavi med podnebnimi spremembami, upravljanju naravnih virov, preprečevanju naravnih nesreč in izkoreninjenju revščine;

43.   poudarja, da je gospodarski razvoj pravica za vse države v razvoju; poudarja, da morajo EU in druge industrializirane države pomagati državam v razvoju pri razvoju trajnostnih tehnologij; vendar pa poudarja, da državam v razvoju ni treba oponašati načinov onesnaževanja, kot jih poznajo industrializirane države; verjame, da je treba predpise mehanizma čistega razvoja spremeniti, tako da omogočajo trajnostni razvoj; predlaga, da se izposojevalne prednostne naloge mednarodnih finančnih ustanov in tudi pomoč EU preusmerijo k podpori obnovljive energije in energetske učinkovitosti; predlaga tudi sprožitev večstranske pobude za uporabo trajnostnih virov energije, ki bi vključevala EU, države kot so Kitajska, Indija, Brazilija, Južna Afrika itd., pa tudi nekatere velike korporacije s področja energetike, s ciljem spodbujanja obsežnega tehnološkega sodelovanja s posebnim osredotočanjem na problematiko energije in transporta, ki temelji na primeru nedavno sklenjenega partnerstva o podnebnih spremembah med EU in Kitajsko;

44.   poziva Komisijo, kot del tehnološkega sodelovanja z državami iz Priloge B in kot del ponovnega pregleda sporazuma iz Cotonouja, da pomaga njihovim vladam pri sprejetju nacionalnih energetskih strategij, da čim bolj zmanjšajo odvisnost od uvoženih fosilnih goriv, pri spodbujanju hitrega tehnološkega napredka, t. j. ko manj razvite tehnologije z uporabo novih tehnologij hitro nadoknadijo zaostanek ("leapfrogging"), predvsem v zvezi z obnovljivo energijo, zlasti biomaso, in da jim pomagajo doseči razvojne cilje tisočletja ZN;

45.   vztraja pri potrebi po povečani finančni pomoči najmanj razvitim državam pri prilagajanju podnebnim spremembam; v zvezi s tem meni, da je trajnostno upravljanje gozdov, zlasti tropskih, pomemben element tako blažitve podnebnih sprememb kakor prilagajanja tem spremembam, in zato zahteva od Komisije, da to v svojih dejavnostih razvojnega sodelovanja postavi za prednostno nalogo;

46.   poziva Komisijo, da preuči izvedljivost in prednosti vzpostavitve sistema osebnih emisijskih kvot, s katerimi je mogoče trgovati, da se vključijo državljani in se vpliva na zasebne vzorce porabe;

47.   poziva institucije EU, da postavijo zgled in pri različnih dejavnostih skušajo čim bolj omejiti emisije toplogrednih plinov, npr. s povečano energetsko učinkovitostjo lastnih pisarniških prostorov in uporabljene opreme, uporabo načinov prevoza z nizko stopnjo ogljikovih emisij itd.; meni, da je treba posebno pozornost nameniti potovanju poslancev Parlamenta, kar pomeni ponovno preučitev večih lokacij EP, uporabo vozil z nizko emisijo CO2 za službene potrebe itd.;

48.   poziva Komisijo, da začne izvajati pobudo EU za večjo ozaveščenost državljanov o vlogi, ki jo imata razsipno potrošništvo in proizvodnja pri podnebnih spremembah;

49.   priznava in podpira rešitve, ki temeljijo na informacijskih in komunikacijskih tehnologijah (IKT) za ločitev gospodarske rasti od porabe energije in materialov ter tudi prometa in s tem prispevajo k bolj trajnostni družbi; poziva Komisijo, naj predlaga politične ukrepe, s katerimi bi izkoristili IKT ter tako povečali učinkovitost v stanovanjski politiki, dematerializaciji, prometu in preusmeritvi od proizvodov k storitvam;

50.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, sekretariatu UNFCCC in WTO s prošnjo, da jo posreduje vsem pogodbenicam, ki niso članice EU.

(1) UL C 247 E, 6.10.2005, str. 144. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0177.