– ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o Afganistanu,
– ob upoštevanju novega parlamenta, ki je bil po volitvah 18. septembra 2005 v Afganistanu slovesno potrjen 19. decembra 2005,
– ob upoštevanju dejanskega zaključka postopka, ki se je začel z sporazumom iz Bonna z dne 5. decembra 2001 in končal z izvolitvijo nacionalne skupščine,
– ob upoštevanju izvolitve provincialnih svetov v vseh 34 provincah po državi,
– ob upoštevanju Skupne izjave EU-Afganistan "Zaveza k novemu partnerstvu EU-Afganistan", ki je bil 16. novembra 2005 podpisan v Strasbourgu,
– ob upoštevanju začetka mednarodne konference v Londonu 31. januarja 2006, ki je namenjena ustanovitvi postbonskega afganistanskega sporazuma, ki bo obravnaval podporo mednarodne skupnosti na področju varnosti, vodenja in razvojnih izzivov v Afganistanu,
– ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,
A. ker so bili sprejetje nove ustave januarja 2004, predsedniške volitve oktobra 2004 ter parlamentarne in provincialne volitve septembra 2005 – z udeležbo milijonov registriranih volivcev v obeh primerih – pomembni koraki v procesu tranzicije, namenjeni vzpostavitvi bolj reprezentativnih in demokratičnih institucij ter s tem doseganju mirne in trajnostne prihodnosti za Afganistan po četrt stoletja sporov in zatiranja,
B. ker je zagotavljanje ustreznih ravni varnosti še vedno prednostna naloga v Afganistanu, predvsem v južnih in jugovzhodnih provincah, kjer je še naprej potrebna mednarodna prisotnost za boj proti terorizmu in vzpostavljanje miru po vsej državi,
C. ker diskriminacija na podlagi spola, ki je v talibanskem režimu dosegla nezaslišane ravni, ostaja problem, ki ga je nemudoma treba obravnavati, vključno s tradicijami, kot so prepoved izhoda iz hiše in prisilne poroke,
D. ker prevladujoča proizvodnja opija in heroina vključuje tveganje, da bo zaradi nje nacionalna politika utrpela trajno škodo, družba bo ohromljena, že tako krhko gospodarstvo pa omajano, s čimer se bo utrdil položaj elite prekupčevalcev z mamili,
1. izraža naklonjenost Afganistancem, ki so med bonskim procesom in zlasti v času obojih volitev izkazali izjemno voljo za premostitev težav, ki so jih povzročile razmere po sporu, in pokazali, da so predani miru in gradnji demokracije;
2. pozdravlja uspeh nedavnih volitev, ki so bile ob upoštevanju zahtevnosti in izvedbenih izzivov, kakor je poročala tudi misija EU za opazovanje volitev, izjemen dosežek; vendar obžaluje dejstvo, da je bilo med volilnim postopkom ubitih osem kandidatov skupaj s številnimi delavci na volitvah, duhovniki in drugimi, ter da je misija EU za opazovanje volitev poročala o nepravilnostih in goljufijah v številnih provincah;
3. pozdravlja dejstvo, da je bilo okrog 10 % vseh kandidatov žensk in da so, zahvaljujoč sistemu sedežev, ki so rezervirani zanje, ženske dosegle 27,3 % mest v spodnjem domu (Wolesi Jirga) in skoraj 30 % mest v provincialnih svetih; meni, da je treba natančno določiti volilni zakon, da bi zagotovili, da rezervirani sedeži predstavljajo najmanjše in ne največje število sedežev, razpoložljivih za ženske;
4. meni, da se po teh volitvah afganistanske oblasti kot celota – predvsem urad predsednika, vlada, nacionalna skupščina in provincialni sveti – pridobile vsesplošno legitimnost in da je treba zdaj izpolniti pričakovanja Afganistancev z dobrim in zanesljivim vodenjem, ki se mora začeti s sprejetjem trajnostnih reform, namenjenih izboljšanju kakovosti življenja ljudi, in verodostojnih ukrepov, ki spodbujajo enakost spolov in etnično enakost;
5. meni, da je Afganistan v smislu demokracije zdaj, po zaključku tega procesa, pomembna država za celotno regijo, in zato poziva mednarodno humanitarno skupnost, zlasti pa udeležence Londonske konference, naj ta dejavnik ustrezno upoštevajo;
6. poudarja, da je zaradi nujnih potreb afganistanskega prebivalstva pomembno racionalizirati usklajevanje med darovalci, kar vključuje skrajšanje dolgotrajnih postopkov; zato poziva Združene narode, naj prevzamejo usklajevanje, Svet in Komisijo pa, naj zagotovita, da bodo države članice EU sodelovale s skupnim pristopom, ki bi bolje služil interesom afganistanskega ljudstva;
7. meni, da je treba v našem prihodnjem partnerstvu z Afganistanom močneje poudariti koncept nacionalnega lastništva v tej državi in prenos večje odgovornosti za sprejemanje strateških odločitev, povezanih z razvojem države, na afganistanske organe in civilno družbo, ter da bi morala EU svojo pomoč pri tem izraziteje vezati na samo izvajanje, zlasti na odgovorno vodenje države, spoštovanje človekovih pravic in dobro finančno upravljanje projektov;
8. vztraja pri večji preglednosti sredstev EU kot drugega največjega darovalca v Afganistanu in poziva mednarodne organizacije, ki upravljajo projekte, katerih sofinancer je EU, naj zagotovijo večjo preglednost kar zadeva vire njihovih sredstev; se strinja, da bi moral Parlament dati neposreden in konkreten prispevek, tako da bi zagotavljal možnosti za izobraževanje parlamentarnih uradnikov in poslancev;
9. se strinja, da je treba opredeliti nadaljevanje bonskega procesa in podpira sklic konference donatorjev, ki bi jo januarja 2006 v Londonu priredila OZN in kjer bi ocenili politično in finančno podporo, potrebno za začasno strategijo afganistanskega nacionalnega razvoja, ki jo bo predložil afganistanski parlament; meni, da bi morala strategija poudarjati trajnost in posebne cilje, kot so na primer:
–
spoštovanje človekovih pravic, zlasti pravic žensk in pravne države;
–
dobra državna uprava in izgradnja institucij, zlasti pa učinkovito upravljanje, neodvisno sodstvo, ki se bo sposobno boriti proti močno razširjeni korupciji, in primerno usposobljene policijske enote, saj je afganistanska stabilnost danes močneje ogrožena od znotraj kot od zunaj;
–
vzpostavitev sistema preverjanja in usklajevanja za opredelitev vlog in pooblastil posameznih institucij ter spodbujanje političnega pluralizma;
10. potrjuje, da je treba Afganistan razumeti v regionalnem okviru; zato poziva Svet in Komisijo, naj razvijeta politiko stabilnosti in demokracije v tej regiji;
11. v tem oziru pozdravlja nedavno pridružitev Afganistana Južnoazijskemu združenju za regionalno sodelovanje (SAARC) in v takšnem regionalnem okviru poziva vse sosednje države, naj opustijo vmešavanje v afganistansko suverenost;
12. meni, da bi bilo zaradi pozitivnega vpliva na proces demokratizacije v Afganistanu primerno v Evropskem parlamentu ustanoviti delegacijo za odnose z afganistanskim parlamentom;
13. poziva Komisijo, naj ugotovi, ali bi bilo koristno zaradi podpore in sodelovanja z Afganistanom skleniti pridružitveni sporazum med EU in Afganistanom;
14. obsoja vsa teroristična dejanja proti civilnemu prebivalstvu, policiji, domačim humanitarnim delavcem in mednarodnim četam ter čestita afganistanskemu ljudstvu, zlasti afganistanskim ženskam, ki so kljubovali ustrahovanju in grožnjam, da bi lahko sodelovali na volitvah kot kandidati, volilno osebje, lokalni opazovalci ali volivci;
15. potrjuje, da se morajo afganistanski organi v sodelovanju z mednarodnimi oboroženimi silami, ki izvajajo operacije v njihovi državi, še naprej boriti proti terorizmu in končati notranje spore;
16. pozdravlja možnost večje prisotnosti mednarodnih varnostnih sil v Afganistanu, tudi v južnih provincah, in podpira razvoj ene same, ali bolj celostne, strukture poveljevanja za vse operacije mednarodnih oboroženih sil v Afganistanu; poziva k rešitvi problema t.i. omejitev, ki ovirajo primerno sodelovanje med različnimi nacionalnimi kontingenti v državi;
17. obsoja premestitev stotine mož, ki so jih zajele čete Združenih držav po invaziji Afganistana leta 2002, v nezakoniti center za pridržanje Guantanamo, kjer so na podlagi številnih pričevanj mučenja in slabo ravnanje s strani osebja Združenih držav običajen pojav, ter poziva k njegovemu takojšnjemu zaprtja;
18. izraža prepričanje, da je podpora ljudstvu bistvenega pomena za uspešen boj proti terorizmu; zato poziva NATO in koalicijske sile, naj preverijo pravila delovanja in vse ukrepe, s katerimi bi bilo mogoče izboljšati varnostne standarde in raven zaščite civilnega prebivalstva, prizadetega zaradi vojaških akcij na področjih bojev, ter v celoti spoštujejo ženevsko konvencijo; poziva ZDA, naj zapre vse tajne zapore v tej državi;
19. je zelo zaskrbljen zaradi nezakonite proizvodnje drog, ki jo je izpostavila nedavna raziskava o afganistanskem opiju leta 2005 Urada ZN za droge in kriminal, zlasti pa zaradi zadnjih statistik uživanja heroina v Afganistanu, ki bi lahko privedlo do dramatične širitve HIV in aidsa v tej regiji;
20. opozarja na izjemno visoke stroške in precej pomanjkljivo učinkovitost takšne strategije boja proti drogam, ki temelji zgolj na uničevanju drog in drugih možnostih za preživljanje, ter poziva udeležence zgoraj navedene londonske konference, naj upoštevajo predlog o dovoljeni proizvodnji opija v medicinske namene, kakor je bila odobrena že vrsti drugih držav;
21. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, predsedniku Londonske konference, vladi in parlamentu Afganistana, generalnima sekretarjema Združenih narodov in SAARC ter vladam ZDA, vseh držav SAARC, Rusije, Irana, Uzbekistana, Turkmenistana, Tadžikistana in Kitajske.