Evropski parlament,

–   ob upoštevanju letnega poročila Sveta (7961/2005 PESC 272 FIN 117 PE 70),

–   ob upoštevanju Pogodbe o Ustavi za Evropo, podpisane v Rimu 29. oktobra 2004,

–   ob upoštevanju Evropske varnostne strategije, ki jo je Evropski svet sprejel 12. decembra 2003,

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka(1) ter zlasti točke 40 Sporazuma,

–   ob upoštevanju člena 21 Pogodbe EU,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju dne 16. in 17. junija 2005 ter zlasti njegove izjave o ratifikaciji Pogodbe o Ustavi za Evropo,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 15. in 16. decembra 2005 o finančni perspektivi 2007-2013,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. januarja 2005 o Pogodbi o Ustavi za Evropo(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2005 o Skupni zunanji in varnostni politiki (2003)(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2005 o Evropski varnostni strategiji(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2005 o reformi Združenih narodov(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2005 o globalnem pozivu k ukrepom: Izkoreninimo revščino(6),

–   ob upoštevanju priporočila Svetu z dne 26. maja 2005 o odnosih med Evropsko unijo in Rusijo(7),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2005 o čezatlantskih odnosih(8) in osmih skupnih deklaracij z zadnjega vrha EU-ZDA 20. junija 2005 v Washingtonu DC,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2003 o miru in dostojanstvu na Bližnjem vzhodu(9),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. januarja 2005 o razmerah na Bližnjem vzhodu(10),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2005 o Evropski uniji in Iraku – Okvir za udejstvovanje(11),

–   ob upoštevanju svoje resoulucije z dne 28. aprila 2005 o letnem poročilu o človekovih pravicah v Svetu za leto 2004 in politiki človekovih pravic Evropske unije(12),

–   ob upoštevanju člena 112(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6-0389/2005),

A.   ker Svet nadaljuje s pristopom a posteriori in le posreduje opisni seznam dejavnosti Skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), izvedenih v prejšnjem letu, namesto da bi se prej posvetoval s Parlamentom, kakor je določeno v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji in v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 6. maja 1999,

B.   ker je Evropski parlament večkrat pozval Svet, naj to prakso nadomesti z dejanskim posvetovanjem s Parlamentom za zagotovitev, da mnenja EP resnično vplivajo na usmeritve za naslednje leto,

C.   ker bi moralo obdobje za razmislek o procesu ratifikacije ustavne pogodbe, o katerem je odločil Evropski svet v Bruslju 16. in 17. junija 2005, spremljati optimalno izvajanje obstoječih pogodb, da bi oblikovali SZVP, ki se bo sposobna soočiti z globalno odgovornostjo, grožnjami in izzivi dandanašnjega sveta,

D.   ker je Parlament večkrat izrazil mnenje, da bi morali biti odnosi Unije z vsako tretjo državo in regijo na primerni ravni, ob upoštevanju interesov Unije, bližine vsake tretje države in regije evropskemu modelu in vrednotam ter dejstva, da Unija postaja ena glavnih geopolitičnih sil na svetovnem prizorišču in zato potrebuje močne ter zanesljive politične in gospodarske partnerje,

E.   ker so razvoj in krepitev demokracije, pravna država ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin splošni cilji SZVP,

F.   ker je treba SZVP in Evropski varnostni in obrambni politiki (EVOP) zato, da bosta verodostojni, dodeliti proračunska sredstva, ki so v skladu z njunimi ambicijami, in ker obžaluje dejstvo, da so sedaj finančna sredstva, dodeljena za ti politiki, nezadostna; ker končno obžaluje dejstvo, da je financiranje vojaških operacij Evropske unije še vedno prepogosto izven demokratičnega nadzora,

1.   je seznanjen z izčrpnim letnim poročilom o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah SVZP za leto 2004, ki ga je Svet predložil sredi aprila 2005; zato meni, da je dobro obveščen o preteklih dogodkih v letu 2004; vendar ponovno opozarja na svojo zahtevo po popolni vključenosti in pravico do letnega predhodnega posvetovanja o prihodnjih vidikih in usmeritvah, kakor je določeno v obstoječih pogodbah;

2.   zato poziva svoj Odbor za pravne zadeve, naj preuči ustreznost opozarjanja Sodišča Evropskih skupnosti na prakso Sveta, ki Parlament zgolj obvešča in predloži opisni seznam dejavnosti SZVP, izvedenih v prejšnjem letu, namesto da bi se na začetku vsakega leta resnično posvetoval s Parlamentom o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah za tisto leto, ter kasneje Parlamentu poročal o tem, ali so bili prispevki Parlamenta upoštevani in na kakšen način, kakor je določeno v členu 21 Pogodbe EU in v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 6. maja 1999;

3.   odločno poziva Svet k spodbujanju bolj odprte, pregledne ter odgovorne SZVP, tako da se zaveže, da bo pred Odborom za zunanje zadeve Evropskega parlamenta poročal o vsakem srečanju Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose ter o vsakem vrhu na visoki ravni, na katerem bodo sodelovali ključni mednarodni partnerji;

Vpliv obdobja razmisleka o procesu ratifikacije ustavne pogodbe na glavne vidike in temeljne usmeritve SZVP za leto 2006

4.   opozarja na že sprejete ukrepe za izvajanje nekaterih določb nove ustavne pogodbe v zvezi s SZVP/EVOP, kot so ustanovitev Evropske obrambne agencije, razvoj koncepta "bojnih skupin", vzpostavitev veliko bolj razvite sosedske politike EU in uporaba solidarnostne klavzule za preprečevanje terorističnih groženj ali napadov;

5.   v okviru obstoječih pogodb ponovno poziva Svet in visokega predstavnika/generalnega sekretarja Sveta, naj dejavno sodelujeta v letni razpravi o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah SZVP za naslednje leto ter o evropski varnostni strategiji z Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti;

6.   meni, da je obdobje za razmislek o procesu ratifikacije ustavne pogodbe, kakor je sklenil Evropski svet v Bruslju 16. in 17. junija 2005, odlična priložnost za ponoven pregled in preučitev morebitnih pomanjkljivosti na področju SZVP/EVOP ter načinov za njihovo odpravo, najprej s kar najboljšo izrabo obstoječih pogodb, ko bo prišel čas za to, pa tudi z uporabo novih ustavnih določb;

7.   v zvezi s tem obžaluje obnašanje nekaterih držav članic, ki so kljub sprejetju ustave v Evropskem svetu iz domačih razlogov uporabile pravico veta v pomembnih zunanjih zadevah; poudarja, da SZVP ni mogoče skrčiti le na dodatek zunanje politike posameznih držav članic, in zato poziva države članice h konstruktivnemu ukrepanju v skladu z duhom ustave, da se EU omogoči učinkovita vloga na svetovnem prizorišču;

Posebni predlogi za različne tematske vidike za leto 2006

8.   pozdravlja pristop Sveta, ki temelji na združevanju glavnega razvoja na področju SZVP in EVOP v različne tematske vidike varnostne strategije Evropske unije, ki jo je Evropski svet sprejel 12. decembra 2003;

9.   poziva k posodobitvi varnostne strategije Evropske unije ter ohranitvi njenega dvojnega civilno-vojaškega značaja in njenih bistvenih idej, preventivne dejavnosti in učinkovite večstranskosti; da bi odražala načelo "odgovornost za zaščito", kakor je bilo sprejeto na vrhu ZN septembra 2005 meni, da je treba zdaj na podnebne spremembe in širjenje revščine po svetu gledati kot na resni grožnji varnosti Unije, ki zahtevata odločno ukrepanje, stvarne kompromise in točno določen časovni okvir; vseeno meni, da je treba širjenje orožja za množično uničevanje (WMD) obravnavati kot najbolj nevarno grožnjo mednarodni varnosti;

10.   poudarja pomembno zunanjepolitično razsežnost vprašanj varnosti energetske oskrbe; priporoča, da bi morala posodobitev Evropske varnostne politike nameniti posebno pozornost vprašanju povečani odvisnosti Unije od energije in drugih strateških oskrb iz držav in regij, ki so čedalje bolj nestabilne, poudarjajoč možne prihodnje scenarije in vprašanje dostopa do alternativnih virov in njihovega razvoja; meni, da nedavna enostranska prekinitev dobave plina s strani Rusije zahteva strateški odgovor s strani EU; poziva Komisijo, naj predstavi sporočilo o zunanjih in sosedskih političnih vidikih energetske politike;

11.   zato meni, da je notranja obramba bistveni del varnostne strategije Evropske unije, ker zadeva zunanje meje in temeljno infrastrukturo;

12.   v zvezi s tem ponovno poudarja, da je varnost vseobsegajoč skupinski koncept, ki ga ni mogoče prilagajati le interesom in zahtevam ene države ter ga je treba uveljavljati v večstranskem okviru;

13.   poudarja pomembnost vloge Nata v zvezi z zunanjo in varnostno politiko Evropske unije;

14.   poudarja, da je krepitev globalnega upravljanja, mednarodnih ustanov in vrednosti mednarodnega prava v življenjskemu interesu Evropske unije; meni, da mora biti eden ključnih ciljev SZVP vključitev Kitajske in Indije kot nastajajočih velesil ter Rusije v prevzemanje odgovornosti za globalno upravljanje in reševanje globalnih izzivov; poudarja nenadomestljivo vlogo, ki jo morajo v zvezi s tem skupaj imeti čezatlantski partnerji;

15.   ostro obsoja teroristični napad širokega obsega, ki se je zgodil 7. julija 2005 v Londonu; izraža solidarnost z britanskim narodom in še posebej izreka sožalje žrtvam teh nasilnih napadov in njihovim družinam;

16.   ponavlja, da je treba na boj proti terorizmu gledati kot na eno od prednostnih nalog Unije in bistveni del zunanjepolitičnega delovanja, pri čemer ponovno potrjuje pomembnost spoštovanja človekovih pravic in civilnih svoboščin; meni, da mora razmejitev med notranjo in zunanjo varnostjo postajati prožnejša; vztraja, da je nujno jasno izpostaviti to notranjo in zunanjo prednostno nalogo v vseh odnosih ter povezavah s tretjimi državami in regijami ter da je treba storiti veliko več za krepitev mednarodnega sodelovanja v boju proti terorizmu; ponovno poziva Svet, naj v celoti zagotovi vse informacije Odboru za zunanje zadeve in Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter se z njima posvetuje o vprašanju Seznama EU terorističnih organizacij;

17.   poudarja nujnost zaustavitve širjenja revščine po svetu, boja proti stigmatizaciji in diskriminaciji ter boja proti hudim boleznim in ponovno potrjuje pomembnost ohranjanja zavezanosti Unije k doseganju razvojnih ciljev tisočletja;

18.   priznava odločilni pomen ukrepov Unije pri preprečevanju sporov in prizadevanjih za mir ter ponovno poudarja svoje zavzetost za boj proti nekaznovanju vojnih zločinov, zločinov proti človeštvu in drugih resnih kršitev človekovih pravic, vključno s krepitvijo vloge Mednarodnega kazenskega sodišča;

19.   vztraja, da je treba še naprej podpirati skladno izvajanje strategije EU glede orožja za množično uničevanje na mednarodni ravni, bolj poudariti pobude za razorožitev in vprašanja neširjenja, okrepiti mednarodne pogodbe o neširjenju ter dati na voljo potrebna finančna sredstva za izvajanje strategije EU glede orožja za množično uničevanje; izraža obžalovanje zaradi nezmožnosti vodilnih držav in vlad, da bi znotraj ZN dosegle sporazum o podpisu Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja;

20.   verjame, da morajo biti vprašanja preseljevanja, vključno z obravnavanjem vprašanja nezakonitega priseljevanja, pomemben del zunanjih ukrepov Unije pri njenih odnosih z državami izvora in državami tranzita; zahteva, da Svet in Komisija o tem redno poročata Parlamentu prek Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za zunanje zadeve;

21.   meni, da notranja obramba zasluži večjo vlogo v evropskem strateškem razmišljanju in da mora biti zaščita zunanjih meja Unije pomemben dejavnik; meni, da mora skupno upravljanje zunanjih meja postati bistven del evropske sosedske politike; meni, da mora Unija nabaviti skupno opremo za zaščito svojih zunanjih meja;

22.   poziva k upoštevanju skrbi nekaterih držav članic glede oskrbe z energijo, saj se oskrba z energijo lahko obravnava kot politični instrument;

Prednostne naloge Parlamenta na različnih geografskih področjih za leto 2006

23.   meni, da morajo nadaljnje širitve Unije, kakor je sklenil Evropski svet 16. in 17. decembra 2004, ostati na vrhu političnega programa Unije v letu 2006 skupaj z razvijanjem prave Evropske sosedske politike, vključno s strukturo, kot je Evropski gospodarski in politični prostor za evropske države;

24.   podpira mnenje Sveta, da se prihodnje prednostne naloge SZVP za Unijo, ki hoče imeti pomembno vlogo na svetovni ravni, na mnoge načine kažejo same, ter da morajo ostati v središču SZVP za leto 2006 zlasti Sredozemlje, čezatlantski odnosi in Bližnji vzhod, Balkan, vzhodna Evropa in konfliktne situacije, spodbujanje miru, vsi vidiki varnosti, pa tudi boj proti terorizmu in neširjenje orožja za množično uničevanje;

25.   poziva Predsedstvo Sveta, da Parlament obvešča o pregledu mandata in načrtovanju misije EUFOR (Sile Evropske unije) v Bosni in Hercegovini, pa tudi o nadaljnjem razvoju pobude "bojne skupine"; meni, da bi bilo treba sodelovanje z Združenimi narodi precej okrepiti in da bi moralo biti sodelovanje z Natom učinkovitejše, ter da bi bilo treba graditi na izkušnjah, ki jih je EU pridobila v nedavnih civilnih in vojaških operacijah; meni, da mora biti EU pripravljena prevzeti policijsko misijo na Kosovu;

26.   poziva Svet in Komisijo, naj igrata aktivno vlogo v tekočem procesu ustavnih reform v Bosni in Hercegovini z namenom, da se doseže dogovor med političnimi silami in, po javnem mnenju, da se preseže institucionalni okvir iz Daytonskega sporazuma, da se poenostavi in racionalizira sedanja ustavna ureditev za oblikovanje bolj učinkovite in samostojne države, tudi v smislu bodoče evropske integracije, ter z namenom, da se določijo pogoji za predstavniško demokracijo, ki bo odpravila trenutne etnične delitve;

27.   poziva Svet k aktivnemu udejstvovanju, da bi lahko našli konstruktivno rešitev na podlagi mednarodnega prava in ustreznih resolucij Varnostnega sveta ZN za reševanje vprašanja bodočega statusa Kosova ob spoštovanju njegove ozemeljske celovitosti, primerne podpore pravicam manjšin, ki ne bo ogrožala celotne politike Unije v zvezi z Balkanom in bo prispevala k utrditvi miru, stabilnosti in varnosti na tem območju; poziva Svet, Komisijo in države članice, naj oblikujejo skupno strategijo za aktivno udeležbo v pogajanjih in kontaktnih skupinah ter tesno sodelovanje z ZN; pozdravlja napredek, dosežen v odnosih s Srbijo in Črno goro, ki je privedel do začetka pogajanj o Stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu;

28.   poziva Svet, naj evropsko perspektivo za Balkan označi za glavno prednostno nalogo kljub sedanji notranji krizi v zvezi s procesom ratifikacije Ustave; meni, da bo prihodnji pristop držav zahodnega Balkana predstavljal nadaljnji korak v smeri ponovne združitve Evrope;

29.   poziva Svet in Komisijo k okrepitvi prizadevanj za zaključek pogajanj o stabilizacijskih in partnerskih sporazumih z državami zahodnega Balkana ter ponovno izraža podporo evropski perspektivi držav zahodnega Balkana v skladu s "Solunsko agendo";

30.   ponavlja, da mora biti razvoj Afrike prednostna naloga zunanjepolitičnega delovanja Unije na podlagi temeljnega načela solidarnosti, v ta namen pa mora Unija odigrati vodilno vlogo v reševanju velikanskih potreb Afrike, s končnim ciljem podpirati mir, stabilnost, blaginjo, dobro upravljanje (zlasti boj proti korupciji) in spoštovanje človekovih pravic v regiji; v zvezi s tem poziva k krepitvi političnega dialoga; pozdravlja pobudo Komisije za skupno strategijo za Afriko, ki presega tradicionalno politiko razvojne pomoči ter si prizadeva za gospodarsko in socialno obnovo držav afriške celine; pričakuje, da bodo afriške vlade spoštovale svoje obveznosti glede demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic;

31.   priznava, da so Združeni narodi pozvali Evropsko unijo, naj prispeva k varnosti prihajajočih volitev v Demokratični republiki Kongo z vojaško misijo; poziva Svet, naj previdno preuči obstoječe možnosti;

32.   poudarja, da so preprečevanje sporov, upravljanje, ohranjanje miru, operativna podpora ter lokalna vzpostavitev institucij in kadrov v skladu z načelom "afriškega lastništva" najpomembnejši, medtem ko so lakota in revščina, ekonomska neenakost, politična nepravičnost, stopnjevanje konfliktov prek nasilja, prisilni izgoni, epidemije, omejenost virov in številna okoljska tveganja še vedno najhuše težave afriškega prebivalstva; izraža globoko zaskrbljenost nad dejstvom, da se mednarodna skupnost ni zmožna primerno odzvati na hude vojne zločine in kršenja človekovih pravic, ki jih lahko tolmačimo kot genocid v Darfurju;

33.   poziva Svet in Komisijo, da skupaj s Parlamentom v najkrajšem možnem času opravita splošno oceno vrhov EU z Indijo, Kitajsko (september 2005), Rusijo (oktober 2005), Ukrajino in Kanado (november 2005), ob upoštevanju, da mora koncept "strateškega partnerstva" temeljiti na delitvi in spodbujanju skupnih vrednost in da mora biti Parlament v vsakem primeru popolnoma enakopraven udeleženec;

34.   poudarja, da je sedanje partnerstvo z Rusijo bolj pragmatično kot strateško, ker izraža skupne gospodarske interese, ne da bi doseglo kakršen koli napredek v zvezi s človekovimi pravicami in pravno državo; v zvezi s tem pričakuje dejanske rezultate pred nedavnim vzpostavljenega dvostranskega posvetovanja o človekovih pravicah; meni, da mora pristno partnerstvo navdihniti prijateljsko in pravično rešitev vprašanja mejnih sporazumov z nekaterimi sosedami ter sprožiti resnični mirovni proces v Čečeniji z vključevanjem vseh demokratičnih elementov družbe, da bi našli mirno rešitev spora; poudarja pomen dialoga med EU in Rusijo o vprašanjih v zvezi s skupnim sosedstvom in upa, da bo Rusija uporabila bolj pregleden in nepristranski pristop do skupnih sosed; poziva k takojšnjemu začetku izvajanja dogovora o štirih skupnih prostorih med EU in Rusijo; podpira skupno delo obeh partnerjev na področju kriznega upravljanja;

35.   poziva k zmanjšanju količine orožja v Kaliningrajski regiji;

36.   meni, da je politika, ki jo Evropska unija izvaja v zvezi z Belorusijo, dosegla le malo rezultatov, in zato predlaga oblikovanje novih ukrepov, da se okrepijo vezi s prebivalstvom Belorusije ter da se jim omogočijo vse ugodnosti, ki jih zagotavlja demokracija;

37.   poudarja, da morajo odnosi s Kitajsko napredovati tako, da napredek ne bo dosežen le na trgovinskem in gospodarskem področju, ampak tudi na področju človekovih pravic in demokracije; v ta namen ponovno zahteva zavezujoč kodeks EU o izvozu orožja in poziva Svet, da ne odpravi embarga na orožje, dokler ne bo na področju človekovih pravic in nadzora nad izvozom orožja ter odnosov s Tajvanom na Kitajskem dosežen večji napredek; podpira predlog britanskega predsedstva Sveta za zagotovitev tesnejšega sodelovanja med EU in Kitajsko na področju zanesljivosti oskrbe z energijo in podnebnih sprememb; poudarja potrebo po tesnejšem sodelovanju v okviru STO za rešitev resnih dvostranskih trgovinskih težav in zagotovitev skladnosti Kitajske z mednarodnimi standardi te organizacije;

38.   poziva Svet k obnovitvi vseh prizadevanj v okviru bližnjevzhodne četverice (ZDA, Ruska federacija, EU in ZN) za oživitev pogajanj med Izraelci in Palestinci ter meni, da je treba oblikovati celovito strategijo za mejne regije na Bližnjem vzhodu s ciljem okrepiti mir, varnost in demokracijo;

39.   poudarja potrebo po novi spodbudi Barcelonskemu procesu z namenom izboljšanega uravnoteženega gospodarskega, družbenega in demokratičnega razvoja zadevnih držav;

40.   meni, da so v skladu z ustreznimi smernicami EU dialogi o človekovih pravicah sprejemljiva možnost le, če se države partnerice dovolj zavzemajo za izboljšanje dejanskega položaja na področju človekovih pravic; zato poziva Svet, da v rednih časovnih presledkih oceni rezultate teh dialogov, da ugotovi, v kolikšni meri so izpolnjena njegova pričakovanja; ponovno poudarja svojo zahtevo po nadaljnjem sodelovanju v tem procesu;

41.   meni, da mora Unija narediti vse pri delu z iraškimi oblastmi, Združenimi narodi in drugimi ustreznimi regionalnimi akterji za prispevek k iraškemu ustavnemu procesu, upoštevajoč splošne volitve, ki so potekale 15. decembra 2005; pozdravlja skupni ukrep SZVP o integrirani misiji EU za krepitev načela pravne države v Iraku ter poziva k financiranju nadaljnjih ukrepov iz proračuna EU; podpira odprtje delegacije Komisije v Bagdadu v naslednjih mesecih;

42.   meni, da mora spodbujanje nacionalne solidarnosti, stabilnosti, miru ter demokratičnega in gospodarskega razvoja, ki ni več odvisen od proizvodnje opija, v naslednjih letih ostati prednostna naloga politike Unije v zvezi z Afganistanom; podpira širitev Mednarodne varnostne podporne sile (ISAF) pod poveljstvom Nata, da se okrepi vloga novo izvoljenega nacionalnega parlamenta, vendar poudarja, da je zdajšnja prednostna naloga boj proti terorizmu in zagotavljanje varnosti na mejah; ob upoštevanju tega poziva, da se za to nalogo jasno pooblastijo ZN; meni, da boj proti terorizmu, ki se pod vodstvom ZDA izvaja prek operacije Trajna svoboda, ne sme biti združen z misijo ISAF za obnovo; meni, da mora Evropska unija zlasti podpreti razvoj močnih nacionalnih državnih institucij, gospodarski, socialni in kulturni razvoj države, razorožitev paravojaških milic in ukrepe za boj proti gojenju drog in trgovanju z njimi;

43.   opozarja na svojo dolgotrajno podporo rešitvi, doseženi na pogajanjih, s katero bi Iran postal dejaven partner v regiji ob spoštovanju človekovih pravic; ponovno poziva Iran, naj stori vse potrebno za ponovno vzpostavitev zaupanja mednarodne skupnosti v skladu s predlogi Parlamenta v odstavku 46 svoje resolucije z dne 17. novembra 2005(13); močno podpira stališče Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), da je v tej fazi vztrajno preverjanje s strani Agencije skupaj z aktivnim dialogom med vsemi zadevnimi stranmi najboljši način za napredek; poudarja potrebo, da Unija in Združene države tesno sodelujeta na tem področju in ohranita skladno politiko do regije kot celote ter se osredotočita na iransko prebivalstvo in iranski režim, kakor tudi na končni cilj demokratizacije države; upa, da se bodo pogajanja med EU-3 (Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo) in Iranom čim prej nadaljevala ob vključitvi ruskega predloga za prenos dejavnosti obogatenja urana s strani Irana Rusiji; priporoča redno posodabljanje teh vprašanj in tesen dialog o njih z drugimi mednarodnimi akterji, kot so Kitajska, Rusija in države v razvoju;

44.   poudarja, da je organizacija uspešnega IV. vrha EU-LAC (Latinska Amerika in Karibi) maja 2006 na Dunaju odločilen izziv za oba partnerja in odlična priložnost, da svoj strateški sporazum napolnita s konkretno vsebino in iz njegovega ogromnega potenciala pridobita kar največ; meni, da se je treba v letu, ko bo potekal vrh, izogniti pošiljanju kakršnih koli negativnih finančnih signalov;

45.   obžaluje, da Svet in Komisija pogosto nista upoštevala njegovih resolucij in poročil, ki zadevajo različna geografska območja v interesu Unije; poudarja, da vsebujejo pomembne prispevke k razpravi o načinu razvijanja politike Unije v odnosu do teh geografskih območij; sklicuje se na svoje številne resolucije in poročila, ki zadevajo različna geografska območja v interesu Unije, ker vsebujejo pomembne prispevke k razpravi o načinu razvijanja politike Unije v odnosu do teh geografskih območij; poziva k vključitvi klavzule o človekovih pravicah in demokratičnosti v vse nove sporazume med Evropsko unijo in tretjimi državami ter meni, da je potrebna večja udeležba Evropskega parlamenta pri pripravi zadevnih pogajalskih mandatov za takšne sporazume;

Financiranje SZVP

46.   ob pričakovanju ratifikacije ustavne pogodbe meni, da je treba Medinstitucionalni sporazum z dne 6. maja 1999 čim prej pregledati z namenom, da se prilagodi novim političnim, institucionalnim in finančnim razmeram v Uniji;

47.   predlaga, da struktura pregledanega Medinstitucionalnega sporazuma upošteva ukrepe, ki jih mora sprejeti Unija v skladu z Evropsko varnostno strategijo in temu namenjenimi proračunskimi kompromisi iz finančne perspektive;

48.   meni, da stališče Sveta glede finančne perspektive 2007-2013 ne odraža ambicij EU kot globalnega partnerja; obžaluje predlagano zmanjšanje ravni porabe za zunanje delovanje in politike, tako v absolutnem znesku, kakor tudi v smislu deleža celotne porabe; verjame, da to daje napačen signal v zvezi s prednostnimi nalogami politike EU in njeno pripravljenostjo za doseganje rezultatov na področju SZVP;

49.   priporoča, da se s pregledanim Medinstitucionalnim sporazumom naredi korak naprej in zagotovi, da se skupni stroški vojaških operacij v okviru EVOP financirajo iz proračuna EU, s tem pa prekine zdajšnja praksa držav članic, ki uporabljajo dopolnilne proračune ali zagonske sklade;

50.   predlaga, da se s pregledanim Medinstitucionalnim sporazumom tudi zagotovi, da se v primeru kakršnih koli prihodnjih operacij EVOP in v nasprotju z obstoječimi pravili, npr. načelom, da "stroški bremenijo vsako državo članico posebej", ali v nasprotju s katerimi koli drugimi začasnimi rešitvami, npr. tako imenovanim "mehanizmom ATHENA", skupni stroški takšnih operacij financirajo iz proračuna Skupnosti;

o
o   o

51.   naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, generalnemu sekretarju zveze NATO in predsedniku skupščine Sveta Evrope.

(1) UL C 172, 18.6.1999, str. 1. (2) UL C 247 E, 6.10.2005, str. 88. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0132. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0133. (5) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0237. (6) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0289. (7) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0207. (8) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0238. (9) UL C 82 E, 1.4.2004, str. 610. (10) UL C 253 E, 13.10.2005, str. 35. (11) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0288. (12) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0150. (13) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0439.