Evropski parlament,

–   ob upoštevanju poročila Komisije o uporabi Poštne direktive (Direktiva 97/67/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/39/ES) (KOM(2005)0102) ter spremljajočega delovnega dokumenta (SEC(2005)0388),

–   ob upoštevanju prvega poročila Komisije o uporabi Poštne direktive (KOM(2002)0632),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0390/2005),

A.   ker imajo poštne storitve velik gospodarski pomen in so poštni prihodki v letu 2002 znašali približno 88 milijard EUR, kar ustreza 0,9 % BDP EU; ker se ocenjuje, da je od poštnega sektorja neposredno odvisnih ali z njim tesno povezanih več kot 5 milijonov delovnih mest;

B.   ker so konkurenčne in učinkovite poštne storitve kot del trga distribucije in komunikacij velikega pomena za gospodarsko in socialno dogajanje v Evropski uniji in so tesno povezane s številnimi gospodarskimi sektorji ter vplivajo nanje; ker imajo zato poštne storitve tudi v okviru lizbonske strategije pomembno vlogo,

C.   ker so reforme ter gospodarski in tehnični razvoj poštnega sektorja v Evropski uniji privedli k sodobnim postopkom in večji stopnji avtomatizacije ter ker so dosedanji koraki reforme z izboljšanjem kakovosti, večjo učinkovitostjo in boljšo usmerjenostjo k strankam pripomogli k precejšnjemu pozitivnemu razvoju v poštnem sektorju,

D.   ker imajo poštna omrežja nenadomestljivo teritorialno in socialno razsežnost, ki omogočajo univerzalen dostop do nujnih lokalnih storitev,

E.   ker bo Komisija v poročilu ovrednotila, v kolikšni meri so bili doseženi cilji Poštne direktive, pri čemer bo posebej upoštevala gospodarske, socialne in tehnološke vidike, ter podala ugotovitve o zaposlovalnih vidikih in kakovosti storitev,

F.   ker želi s tem poročilom opozoriti na vprašanja in vidike, ki bi jih morala Komisija upoštevati pri nadaljnjem delu,

1.   ugotavlja, da je bil pri prenosu Poštne direktive v nacionalno zakonodajo na splošno dosežen dober napredek; pozdravlja dejstvo, da zastavljeni usklajevalni okvir državam članicam omogoča, da uporabijo nove pristope in uberejo različne poti, ki jih lahko druge države članice uporabijo kot model za naslednje korake; vendar ugotavlja, da bo učinke reform na kakovost, učinkovitost in usmerjenost k strankam v poštnem sektorju še treba natančneje analizirati ter da odprtje poštnih storitev konkurenci ni vedno vodilo k večji ali enaki stopnji zaposlenosti v poštnem sektorju;

2.   na podlagi razpoložljivih podatkov z veseljem ugotavlja, da je dosedanji razvoj trga prinesel pozitivne spremembe; v zvezi s tem želi opozoriti, da se razvoj konkurenčnosti ne meri izključno s stopnjo odprtosti trga in s tržnimi deleži;

3.   vendar ugotavlja, da v številnih državah članicah izvajanje Poštne direktive močno zaostaja, zlasti na področju odpiranja trga, kar povzroča tveganje za neravnovesje na evropskem poštnem trgu in možnost škode za zainteresirane operaterje; poziva Komisijo, da v svojem poročilu navede ukrepe, ki jih namerava sprejeti v zvezi s tem;

4.   poudarja, da na trgih poštnih storitev potekajo temeljne spremembe, ki izhajajo iz naraščajoče konkurenčnosti in razvoja sorodnih trgov komunikacij, oglaševanja ter transportnega in logističnega sektorja, temeljijo pa tudi na spremenjenih načinih komunikacije; meni, da bi zato morala poštna politika v prihodnje te vidike upoštevati v zadostni meri;

5.   poziva Komisijo, naj se zaradi včasih izrazito različnega razvoja glede obveznosti zagotavljanja univerzalnih storitev v državah članicah zlasti pri oblikovanju svoje prospektivne študije osredotoči na kakovost zagotavljanja univerzalnih storitev in na njihovo financiranje v prihodnje ter naj v okviru te študije predlaga definicijo, obseg in ustrezno financiranje univerzalnih storitev;

6.   poziva Komisijo, naj ugotovi, ali je notranji trg poštnih storitev mogoče dokončno oblikovati do roka leta 2009, ali pa bi bilo glede na zaključke študije primerno določiti drugačne etape;

7.   meni, da je treba zaradi temeljnih sprememb na trgih poštnih storitev ponovno razmisliti o definiciji univerzalnih storitev in pri tem upoštevati spremenjene načine komunikacije; vendar opozarja, da so univerzalne storitve visoko kakovostne, z močno potrebo po delovni sili in s poudarkom na varstvu interesov potrošnikov, ter poziva Komisijo, da ta dejstva vključi v raziskovalni okvir svoje prospektivne študije; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj razišče, kako najbolje zagotoviti udeležbo in sodelovanje uporabnikov poštnih storitev, ter se posvetuje s socialnimi partnerji, na katere to vpliva (s trgovinskimi in industrijskimi zbornicami, sindikati itd.), z aktivnimi podjetji na trgu in lokalnimi interesnimi organizacijami;

8.   priznava delo, ki ga je opravil Evropski odbor za standardizacijo (CEN) na področju standardizacije v poštnem sektorju in spodbuja Komisijo, naj še naprej ustrezno upošteva njeno vlogo v korist varstva potrošnikov in z namenom vzpostavitve notranjega trga;

9.   poziva Komisijo, naj bo v svojih prihodnjih študijah zelo pozorna na učinek prihodnjih etap odpiranja poštnih storitev konkurenci, in sicer glede geografskega pokrivanja in razvijanja omrežij, zlasti upoštevajoč pogoje dostopnosti za najrevnejše ali najbolj obrobno prebivalstvo EU;

10.   je seznanjen z zahtevo, da bi morale države članice uvesti večji cenovni nadzor, izvesti ločeno stroškovno računovodstvo in preverjanje navzkrižnega subvencioniranja; vendar poudarja, da je treba na konkurenčnem trgu take regulativne posege zadostno utemeljiti, kadar presegajo splošno konkurenčno pravo;

11.   meni, da sta sprejetje in uvedba standardov storitev, ki jih je oblikoval CEN, bistvena za zagotovitev preglednosti, zanesljivosti in kakovosti poštnega trga; zato poziva Komisijo in države članice, naj v korist napredka na tem področju obojemu namenijo prednost;

12.   pozdravlja željo Komisije, da nadalje preuči vprašanje urejanja postopnega dostopa ("downstream access"); vendar opozarja, da bi regulacija ravno na tem področju pomenila velik poseg na trg, in zato poziva k temeljiti predhodni preiskavi o tem, ali in v kakšnem obsegu bi lahko upravičili tak poseg z ekonomskega in pravnega vidika; pri tem je treba upoštevati, da obstaja že vrsta modelov poslovanja na različnih trgih poštnih storitev, po katerih so konkurenti uspešno vstopili na trg brez uporabe reguliranega dostopa do mreže; poziva Komisijo, da oceni vpliv teh modelov in presodi, ali bi bilo primerno postaviti evropski okvir za pogoje pristopa do omrežja, zato da bi bil le-ta pravičen;

13.   ugotavlja, da uporabljeni modeli financiranja univerzalnih storitev v državah članicah niso bili uspešni in da je bilo rezervirano področje doslej zanesljiv instrument financiranja univerzalnih storitev; zato poziva Komisijo, da v svoji prospektivni študiji temeljito razišče, ali razvoj univerzalnih storitev, ohranitev katerih je gospodarsko in družbeno upravičena, in večja prilagodljivost regulativnega okvira pozitivno vplivata na rešitev problema financiranja univerzalnih storitev;

14.   pozdravlja dejstvo, da so po začetnih težavah v nekaterih državah članicah ugotovili velik napredek pri neodvisnosti regulativnih organov; poudarja, da je z večjo odprtostjo trga treba večji poudarek nameniti konkurenčnemu pravu kot strožjim predpisom; poziva Komisijo, da v skladu s svojo napovedjo v poročilu okrepi dialog z in med regulativnimi organi in državami članicami ter spodbuja s tem povezane primerjalne analize ("benchmarking"), da se omejijo naloge organov pri nadzoru nad prenosom predpisov;

15.   na podlagi različnih izkušenj z obstoječimi režimi podeljevanja licenc v državah članicah in ob upoštevanju načela subsidiarnosti poziva, da se vprašanje postopka za izdajo dovoljenj vključi v preverjanje v okviru prospektivne študije Komisije, s posebnim sklicevanjem na pojasnitev operativnega področja, postopek odobritve in na obvezne pogoje, ki urejajo avtorizacijo, dodeljeno s poštno direktivo; poudarja, da tovrstne zahteve dejansko ne bi smele ustvariti novih ovir za dostop do trga oziroma voditi do izkrivljanja cen ali neprimernega delovanja v lastno korist;

16.   opozarja, da racionalizacija delovnih mest ni le posledica poštnih reform; opozarja, da novi modeli poslovanja, novi izdelki in metode poslovanja prav tako vplivajo na število delovnih mest v tradicionalnem poštnem sektorju;

17.   poziva Komisijo, da v svoji prospektivni študiji preuči vprašanje o tem, kako se obravnavajo pokojninske obveznosti poštnih javnih operaterjev, da bi se izognili motnjam na trgu v liberaliziranem okolju;

18.   meni, da je različno obravnavanje davka na dodano vrednost na trgu poštnih storitev zaskrbljujoče, in poziva Komisijo, da ob upoštevanju stališča z dne 11. marca 2004(1) o predlogu Direktive Sveta o spremembi Direktive 77/388/EGS kar zadeva davek na dodano vrednost za storitve v poštnem sektorju poda predloge, kako bi zagotovili potrebno pravno jasnost in nediskriminatornost med operaterji;

19.   poziva Komisijo, da poskrbi, da upravne kazenske določbe v primeru kršitve nacionalnih zakonov s področja poštnih storitev ne bodo nesorazmerne in da ne bodo ovirale delovanja poštnega trga; poziva Komisijo, da v okviru izdelave prospektivne študije naredi seznam predvidenih ali veljavnih nacionalnih kazenskih določb v vseh državah članicah;

20.   naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter državam članicam.

(1) UL C 102 E, 28.4.2004, str. 814.