Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah na Kubi in zlasti tiste z dne 17. novembra 2004(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2005 o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu v letu 2004 in o politiki EU v zvezi s tem(2),

–   ob upoštevanju izjave predsedstva z dne 14. decembra 2005 o Damah v belem ter izjav predsedstva z dne 26. marca 2003 in 5. junija 2003 o razmerah na Kubi,

–   ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta 96/697/SZVP(3) do Kube, ki je bilo sprejeto dne 2. decembra 1996 in od takrat večkrat posodobljeno,

–   ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.   ker je zaščita splošnosti in nedotakljivosti človekovih pravic, vključno z državljanskimi, političnimi, ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi pravicami, še vedno eden poglavitnih ciljev EU,

B.   ker je v nečloveških razmerah še vedno zaprtih na ducate neodvisnih novinarjev, miroljubnih oporečnikov in zagovornikov človekovih pravic (članov demokratične opozicije, večinoma sodelujočih pri projektu Varela) in ker je med njimi nekaj hudo bolnih, številni pa so bližnji sorodniki Dam v belem,

C.   ker je Parlament nagrado Saharov za svobodo misli leta 2005 podelil Damam v belem, Hauwi Ibrahim in mednarodni organizaciji Novinarji brez meja,

D.   ker kubanski režim Damam v belem ni dovolil udeležbe na podelitvi nagrade Saharov v Evropskem parlamentu, kar je kršitev temeljne pravice posameznika, da svobodno zapusti svojo državo oziroma vstopi vanjo, ki jo izrecno opredeljuje Splošna deklaracija o človekovih pravicah,

E.   ker se kubanske oblasti niso zmenile za pozive in dejanja predsednika Evropskega parlamenta in drugih organov EU, čeprav je bilo storjeno vse potrebno, da bi lahko Dame v belem nagrado prejele osebno,

F.   ker tudi Oswaldo Paya Sardiñas, dobitnik nagrade Saharov za leto 2002, še vedno ne sme zapustiti Kube, da bi se odzval na podobna povabila Parlamenta in drugih organov EU,

G.   ker v letu 2005 na Kubi ni bil izpuščen noben zapornik vesti, število političnih zapornikov pa se ni zmanjšalo, temveč občutno povečalo,

1.   obžaluje, da se kubanske oblasti niso odločno odzvale na pozive EU, naj v celoti spoštujejo temeljne svoboščine, zlasti pravico do svobodnega izražanja in političnega združevanja; obsoja povečanje represije in števila zapornikov vesti;

2.   zdi se mu nezaslišano, da so na Kubi ljudje še vedno zaprti zaradi svojih idealov in miroljubne politične dejavnosti, ter poziva k takojšni izpustitvi vseh političnih zapornikov vesti;

3.   obsoja prepoved potovanja za Dame v belem, pospešeno zatiranje miroljubne opozicije in nove aretacije; ugotavlja, da takšni dogodki škodijo težnjam po izboljšanju odnosov med Evropsko unijo in Kubo, kar je bil glavni cilj sprememb, ki jih je Svet uvedel 31. januarja 2005 k dopolnilnim ukrepom k zgoraj navedenemu Skupnemu stališču in poziva Svet, naj ravna skladno s tem;

4.   poziva Svet in Komisijo, naj tudi v prihodnje skušata storiti vse potrebno, da bodo politični zaporniki izpuščeni, preganjanje politične opozicije in zagovornikov človekovih pravic pa se bo čim prej končalo;

5.   poudarja, da bi morali vprašanje človekovih pravic načeti predvsem vsi obiskovalci iz EU na visoki ravni;

6.   poziva kubanske oblasti, naj Damam v belem takoj dovolijo zapustiti otok in sprejeti povabilo Evropskega parlamenta, svojemu predsedniku pa naroča, naj stori vse potrebno, da bodo dobitnice nagrado Saharov lahko osebno prevzele;

7.   znova vabi Oswalda Payo Sardiñasa in poziva kubanske oblasti, naj mu dovolijo potovanje v Evropo, kjer bo lahko obiskal institucije Skupnosti;

8.   naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, kubanski vladi in narodni skupščini ljudske oblasti ter Damam v belem in Oswaldu Payu Sardiñasu, dobitnikom nagrade Saharov, ki jo podeljuje Evropski parlament.

(1) UL C 201 E, 18.8.2005, str. 83. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0150. (3) UL L 322, 12.12.1996, str. 1.