Resolucija Evropskega parlamenta o obvladovanju tveganj in kriznem upravljanju v kmetijstvu (2005/2053(INI))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu o obvladovanju tveganj in kriz v kmetijstvu (KOM(2005)0074),
– ob upoštevanju memoranduma Komisije z dne 6. septembra 2005 (MEMO/05/302), ki se zavzema za "Načrt odziva na porast cen nafte v petih točkah",
– ob upoštevanju študije "o obvladovanju tveganj in kriz v kmetijstvu", ki jo je naročil Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0014/2006),
A. ker se tveganja na področju kmetijske pridelave pojavljajo na različnih ravneh in jih je zato treba različno ocenjevati in obravnavati:
–
na eni strani tveganja na ravni posameznih kmetijskih gospodarstev, se pravi posamezna tveganja pri naložbah in financiranju, pri uporabi določenih postopkov proizvodnje glede na gibanja proizvodnih cen in trženja,
–
po drugi strani pa tveganja na ravni zunanjih naravnih in gospodarskih danosti, kakor so spremembe podnebja in padavin, vse pogostejše naravne nesreče ali učinki liberalizacije na trg kmetijskih proizvodov ter motnje trga, ki so posledica trgovine,
B. ker je treba v okviru obvladovanja tveganj v kmetijstvu v skladu s cilji skupne kmetijske politike (SKP) prednostno podpirati splošni interes, zagotavljanje oskrbe prebivalstva z zdravimi živili in kmetijskimi surovinami kakor tudi ohranjanje nedotaknjenega okolja,
C. ker so se instrumenti za stabilizacijo trga in cen od najnovejše reforme SKP junija 2003 dalje zmanjševali v vedno večji meri in bili nadomeščeni z nevezanimi neposrednimi plačili kmetom, kar po eni strani zagotavlja močnejšo tržno usmeritev kmetov, po drugi strani pa lahko poveča proizvodna tveganja za posamezna kmetijska gospodarstva,
D. ker je ta reforma istočasno uvedla "navzkrižno usklajenost", ki kmetom postavlja zahteve glede varovanje okolja in živali,
E. ker okolje postopno prinaša večja tveganja kakpr v nedavni preteklosti, saj se pričakuje, da se bo mnogovrstnost, jakost in pogostost tveganj, povezanih s kmetijstvom, za kmete spreminjala na slabše - spremembe tveganj v kmetijstvu bodo predvidoma povezane z jakostjo in pogostostjo naravnih pojavov, gospodarskim okoljem in z njim povezanimi tveganji, tehnološkimi tveganji, družbenim dojemanjem okolja, varnostjo hrane in obnašanjem potrošnikov,
F. ker se bodo zaradi spremembe podnebja, degradacije tal, pomanjkanja vode, erozije genetskih virov in drugih dejavnikov povečala tveganja v kmetijski predelavi,
G. ker posebna tveganja nastanejo zaradi novih tehnologij, kakor je na primer uporaba genske tehnike v kmetijstvu, katere učinki na žive organizme in okolje v prihodnosti niso znani, zaradi česar jih je treba obravnavati na podlagi previdnostnega načela in načela odgovornosti povzročitelja,
H. ker je zaradi nihanja cen nafte ter zmanjševanja njenih zalog močna odvisnost kmetijstva EU od fosilne energije kar zadeva gnojenje, rastlinska zaščitna sredstva in strojno obdelovanje, vse bolj povezana s tveganji, ki jih bo treba odpraviti z varčevanjem in povečano uporabo obnovljivih virov energije,
I. ker je kmetijsko zavarovanje vključeno v državno pomoč, ki jo dovoljuje Svetovna trgovinska organizacija (STO); in ker zlasti trgovinski partnerji, kakor so ZDA in Kanada, sistematično uporabljajo notranjo pomoč za podporo mehanizmom zagotavljanja kmetijskih dohodkov kakor nadomestila za posledice naravnih nesreč, kakor tudi izredna plačila za nadomestitev škode in izgub dohodka zaradi sprememb tržnih cen (odstavka 7 in 8 Priloge 2 k sporazumu STO o kmetijstvu), s čimer vzpostavljajo dohodkovno politiko "varnostne mreže", ugodno za kmete, česar EU ne sme prezreti,
J. ker tri možnosti obvladovanja tveganj in kriznega upravljanja (zavarovanje proti naravnim nesrečam, vzajemni skladi in zajamčeni prihodek), ki jih je preučila Komisija, pravzaprav niso preventivni ukrepi za zmanjševanje tveganj ali škode, ampak le modeli financiranja za zagotavljanje nadomestil v primeru škode,
K. ker naj bi s strani Komisije predlagan način financiranja treh predstavljenih ukrepov potekal iz naslova 1% modulacije, ali bolj natančno nacionalnih programov za razvoj podeželja, s čimer po mnenju strokovnjakov še zdaleč ne bodo zagotovljena sredstva, ki jih zahtevajo predlagani ukrepi,
L. ker so mladi kmetje še posebej ranljivi v primeru težav in nesreč, saj so zaradi nakupa kmetije pogosto močno zadolženi,
M. ker so nove države članice do leta 2013 izvzete iz mehanizma modulacije in se bodo neposredna plačila v teh državah postopno povečevala do končnega zneska (postopno uvajanje), je treba zagotoviti, da imajo dostop do drugih sredstev v okviru SKP,
Predlogi Komisije Splošno:
1. pozdravlja prizadevanja Komisije, da odpre razpravo o različnih možnostih obvladovanja tveganj in krizega upravljanja, vendar izraža dvom glede enosmernega pristopa, temelječega na nadomestilih in odškodninah, na katerem temeljijo predlogi; poziva Komisijo, da nameni večjo pozornost preventivnim ukrepom za zmanjševanje tveganj in preprečevanje kriz, kakor sta uporaba cepljenja in boljši nadzor nad nezakonitim uvozom;
2. meni, da bi morala imeti politika obvladovanja tveganj in kriznega upravljanja naslednje cilje, če naj se razvije v bolj kohezivno politiko:
–
javne in zasebne zavarovalniške družbe, ter vzajemne zavarovalnice (zadruge) bi morale izvajati neposredne zavarovalniške posle za zavarovanje tveganj, ki jih je možno zavarovati bodisi neodvisno ali po vključitvi v kmetijsko zavarovalno shemo;
–
država bi se morala omejiti na kritje tveganj, povezanih z nesrečami, ki jih ni možno zavarovati in pod določenimi pogoji bi bilo treba dovoliti državno financiranje takšnih dejavnosti;
–
treba bi bilo dovoliti državne subvencije zavarovalnih premij in državno financiranje pozavarovanja zavarovalnih družb ter jih uskladiti z okvirom EU;
–
vključevanje zavarovalcev in zavarovanih kmetov naj bi bilo prostovoljno;
3. meni, da je glede financiranja Skupnosti, v primeru sprejetja skupnega političnega okvira o kmetijskih zavarovanjih in nadomestilih, možen naslednji razvoj dogodkov:
–
financiranje Skupnosti bo krilo del stroškov vzpostavitve in delovanja shem za zavarovanje kmetijskega dohodka;
–
tako nacionalno financiranje kakor financiranje Skupnosti bo v skladu s trenutnimi ali bodočimi določili sporazumov STO;
–
financiranje se bo zagotovilo le za tiste sheme, ki bi izpolnjevale minimalne standarde, določene v okviru skupne politike ali za tiste, ki bi spoštovale časovni načrt izvajanja ustreznih uskladitev;
4. v zvezi s tem opozarja na čedalje večjo škodo, ki nastaja zaradi podnebnih sprememb in naravnih nesreč, kakor so poplave, suša, požari, pa tudi na škodo, ki nastaja zaradi živalskih kužnih bolezni, ki se zaradi prevozov živali in nezakonitega uvoza na mednarodni ravni hitro širijo;
5. meni, da predlogi Komisije ne upoštevajo v zadostni meri tveganj in možnih kriz, ki jih prinaša liberalizacija kmetijskih trgov v okviru pogajanj STO; zato poziva Komisijo, da bolj temeljito ovrednoti instrumente in ukrepe, ki bi preprečili velike padce cen, krize trga, izgube kmetijskega dohodka in vse ovire, ki kmetom preprečujejo nadaljevanje njihove dejavnosti, ali se z njimi učinkovito spopadali; prav tako poziva Komisijo, da preuči vlogo ukrepov, ki zvišujejo cene na področju dobrega počutja živali in na okoljskem področju;
6. meni, da bi moral predlog Komisije upoštevati tržne krize, ki močno prizadevajo proizvajalce v Skupnosti, ki so posledica omejitev izvoza kmetijskih izdelkov iz Skupnosti, ki so jih uvedle tretje države; poziva zato Komisijo, naj razširi definicijo krize;
7. je izrecno proti odrekanju posebnim ugodnostim Skupnosti; meni, da je nujno potrebno temeljiteje pregledati instrumente in ukrepe za preprečevanje tveganj in obvladovanje kriz, ki jih uporabljajo Unija in njene države članice; v zvezi s tem opozarja predvsem na možnosti uravnavanja ponudbe za preprečevanje čezmerne proizvodnje in padca cen, kakor tudi na nove programe za razvoj podeželja; meni, da so na posebej občutljivih področjih, kakor sta proizvodnja sadja in zelenjave, ukrepi na podlagi skupnih tržnih ureditev še upravičeni ter meni, da jih je potrebno ohraniti v bodoči reformi skupnega trga sadja in zelenjave;
8. poziva Komisijo, da vnese določbe o varnostni mreži ne samo v primeru krize za skupno tržno ureditev za goveje meso, ampak tudi za druge sektorje, kakor so sadje in zelenjava, vino, prašičje meso in perutnina;
9. poziva Komisijo, da preuči učinkovitost določenih specifičnih ukrepov, na primer:
–
pomoči za skladiščenje v primeru izrazitega padca cen,
–
pomoči za predelavo za razbremenitev trga v primerih, ko je taka rešitev izvedljiva,
–
ukrepov za zmanjšanje možnih negativnih vplivov na javno mnenje in zmanjšanje njihovih posledic (na primer v zvezi z uživanjem govejega mesa po krizi BSE),
–
pomoči za prostovoljno omejitev proizvodnje, če se obetajo težave glede možnosti prodaje;
10. glede na obširno opuščanje dajatev na kmetijske izdelke, ki je bilo dogovorjeno v okviru STO, se zavzema za določitevpogojev za dostop na trg, kakor preventivnega ukrepa, s katerim se lahko prepreči gospodarski, ekološki in socialni dumping; meni, da so prelevmani pri uvozu kmetijskih izdelkov še naprej upravičeni, kadar se proizvaja pod pogoji, ki so v nasprotju s človekovimi pravicami, mednarodnimi sporazumi in evropsko zakonodajo o varstvu okolja in živali; predlaga, da se iztržki takšnih prelevmanov usmerijo v izboljšanje varnosti hrane in v preprečevanje kriz v zadevnih državah v razvoju;
11. meni, da bi morala Komisija uvesti možne vire financiranja za predlagane ukrepe v novih državah članicah; izraža prepričanje, da uporaba financiranja v ta namen ne bi smela voditi k zmanjšanju podpore, ki jo prejemajo nove države članice v okviru neposrednih plačil in podpore razvoja podeželja;
12. meni, da je sofinanciranje ukrepov za preprečevanje tveganj in obvladovanje kriz s strani Komisije, držav članic, kmetijske industrije in kmetijskih gospodarstev sprejemljivo, če lahko postane obvezno in če ne povzroči neenakosti med državami članicami in skupinami kmetov;
13. glede na pomen ukrepov podeželskega razvoja in njihove vloge pri preprečevanju tveganj, nasprotuje predlogu Komisije, da se obvladovanje tveganj in krizno upravljanje financira samo iz 1% modulacijskih sredstev; meni, da je glede na izzive potrebno povečati sredstva za preprečevanje kriz, vključno z rezervami; v zvezi s tem predlaga izvzetje iz načela enoletnosti proračuna za omogočanje obvladovanja nihanj povpraševanja v kriznih situacijah;
14. poziva Komisijo, naj glede na to, da obseg sredstev iz modulacije niha na različnih ravneh za vsako državo članico, preuči nadomestne vire financiranja teh ukrepov, ki bodo prepuščeni presoji države članice, na primer odstotek, ki se določi na podlagi bruto vrednosti njihove kmetijske pridelave;
15. poziva Komisijo, da z izvedbo kvantitativne analize poskrbi za zanesljivo oceno učinkov pojavljajočega se problema zmanjševanja zalog nafte kakor tudi možne scenarije za njegovo obravnavo, ki naj predvidijo možnost subvencioniranja cene goriva v obdobjih , ko so cene goriva izjemno visoke; meni tudi, da bi morali narediti proizvodnjo energetskih rastlin bolj privlačno za proizvajalce s pomočjo občutnega povišanja dodeljene pomoči po hektarju proizvodne površine, v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003(1);
16. poziva Komisijo, da preveri, kako lahko v okviru neposrednih plačil in programov za razvoj podeželja spodbudi kmete, da bi izbirali ekonomične in druge metode, ki zmanjšujejo tveganja;
17. poziva Komisijo, naj posveti posebno pozornost položaju mladih kmetov pri vseh ukrepih glede obvladovanja tveganj in kriznega upravljanja;
18. meni, da bi morala politika zavarovanja proti kriznim razmeram v kmetijstvu temeljiti na prilagodljivosti in pluralističnem pristopu, saj odločitev za en sam model obravnave kriznih razmer ni izvedljiva zaradi kompleksnosti zavarovalnih shem in nacionalnih razlik;
Možnost 1: Sofinanciranje zasebnega zavarovanja proti naravnim nesrečam
19. meni, da je za celo vrsto razpoložljivih zavarovalnih instrumentov vloga zavarovanja pomembna, ker:
a)
je to najbolj zanesljiv in preizkušen, z institucionalnega vidika najbolj celosten in najbolj poznan ter uporabljan instrument na trgu,
b)
je iz navedenih razlogov primernejši kakor drugi instrumenti za mednarodni trg kmetijskih proizvodov,
c)
je subvencioniranje zavarovalnih premij jasnoi sprejeta oblika pomoči znotraj STO,
d)
ima zavarovalni trg v takšnih zadevah veliko izkušenj, je že obravnaval težke situacije in lahko uporabi inovativne zavarovalne instrumente;
20. pozdravlja razprave Komisije o sofinanciranju premij, ki jih plačujejo kmetje za zavarovanje proti naravnim nesrečam, ali pozavarovalnih shemah; meni, da ta možnost zahteva precej več sredstev s strani Skupnosti in nacionalnih proračunov, kakor je predvidena odstotna točka modulacije; meni, da bi morali pogoje za dostop zelo jasno definirati in da je treba tudi preučiti možnost zagotovitve sredstev za to rešitev iz nacionalnih proračunov;
21. ugotavlja, da je sistem dobro deloval v več državah članicah in poziva Komisijo, da v zvezi z zavarovanjem proti naravnim nesrečam in boleznim živali predloži bolj podrobno analizo o ugodnostih, stroških in konkurenci med zasebnimi zavarovatelji, ki naj temelji na izbranih enotnih tveganjih (na primer toča, suša, neurja) in se nanašajo na enake pridelke (na primer pšenica, koruza, oljna repica), in naj te primerjajo z dejanskimi stropki in nadomestili, ki jih zagotovijo nacionalni organi in evropski javni organi;
22. poziva Komisijo, da vzpostavi javno zavarovalno shemo, ki naj jo financira Evropska unija, za posamezna področja proizvodnje in proizvodne metode za oblikovanje boljšega političnega okvira za obvladovanje tveganj in preprečevanje kriz;
23. poziva Komisijo, da v okviru skupne kmetijske politike vzpostavi konsistentno in stroškovno ugodno pozavarovalno shemo za vse države članice;
Možnost 2: Vzajemni skladi
24. pozdravlja pobudo Komisije o zagotovitvi podpore vzajemnim skladom za delitev tveganja med proizvajalci; v zvezi s tem opozarja na velik pomen organizacij proizvajalcev, ki glede na razpršenost tveganja in združevanje interesov nasproti trgom kapitala in zasebnemu zavarovalnemu sektorju lahko dosežejo bolj učinkovito zavarovalno kritje;
25. poudarja prednosti kolektivne odgovornosti pri sektorskih in medsektorskih skladih, saj je tako glede na souporabo infrastrukture ter koriščenje javnih pomoči in rezerv proizvajalcev mogoče pričakovati večje ukrepanje tudi glede previdnostnih ukrepov;
26. poziva Komisijo, naj preveri možnosti zavarovanja kmetov pred tveganjem zaradi padca cen s terminskimi blagovnimi posli in zajamčenimi cenami, pred izgubo količine pridelka pa z zasebnimi zavarovanji;
27. meni, da so spremljajoči nacionalni ukrepi in ukrepi EU na področju davčnih in kreditnih olajšav, ki so namenjeni spodbujanju zasebnih naložb in prispevkov, potrebni, saj proizvajalcem olajšajo udeležbo v predlaganih vzajemnih skladih; še posebej opozarja na posnemanja vredne zahteve in predloge v zvezi s skupno organizacijo trga za prašičje meso, ki jih je Evropski parlament predstavil v svojem stališču z dne 15. novembra 2000(2);
28. poziva Komisijo, da preuči možnosti 1 in 2 v zvezi z možnim razlikovanjem med družbenim in zasebnim obvladovanjem tveganja in po potrebi oblikuje različne zneske pomoči glede na velikost kmetijskega gospodarstva in izvedene ukrepe preprečevanja kriz;
Možnost 3: Splošna podpora v primeru dohodkovne krize
29. se seznani s predlogi Komisije o splošni podpori v primeru dohodkovne krize in meni, da je o tem vprašanju treba razpravljati v okviru prihodnje reforme SKP;
30. opozarja na težave pri ugotavljanju in prepoznavanju odškodninskih zahtevkov in izgub dohodka, ki na nacionalni ravni že obstajajo; meni, da bo upravna obremenitev za tovrstni sistem ogromna in bo povzročila ogromne stroške;
31. poziva Komisijo, naj ne vzpostavi državnega subvencioniranja prihodkov v primeru kriz, ki bi bilo konkurenčno modelom zasebnega zavarovanja, ampak naj z zagotavljanjem sistemov odgovornosti in nadzora raje poskrbi, da bodo zasebna zavarovanja zanesljivejša in učinkovitejša;
32. poudarja, da bi morala Komisija predvsem poskrbeti za vzpostavitev hitrega in prilagodljivega sistema posredovanja v kriznih razmerah, s katerim bi čimbolj skrajšali dolgotrajne birokratske postopke, ki zmanjšujejo učinkovitost ukrepov;
o o o
33. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.