Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o pravicah zapornikov v Guantanamu do poštenega sojenja, zlasti resolucije z dne 7. februarja 2002 o položaju zapornikov v zalivu Guantanamo(1) in priporočila Svetu z dne 10. marca 2004 o pravici zapornikov v Guantanamu do poštenega sojenja(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2005 o stanju človekovih pravic po svetu v letu 2004(3),

–   ob upoštevanju resolucije z dne 18. februarja 2006 o Afganistanu(4),

–   ob upoštevanju Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 10. decembra 1984,

–   ob upoštevanju smernic Evropske unije za boj proti mučenju in smrtni kazni ter njenih smernic za dialog s tretjimi državami o človekovih pravicah, sprejetimi leta 2001,

–   ob upoštevanju zakona o odobritvi proračunskih sredstev za obrambo, ki ga je predsednik Bush podpisal 30. decembra 2005 in vsebuje tako McCainov amandma, ki prepoveduje mučenje, kot tudi Graham-Levinov amandma, ki – v skladu s tolmačenjem Bele hiše ("razglasitev zakona") – določa, da tujci, zaprti v Guantanamu, nimajo pravice, da bi njihove prestopke obravnavali na civilnih sodiščih ZDA,

–   ob upoštevanju novega zakona o vojski Združenih držav 190-55, ki bo začel veljati 17. februarja 2006 in omogoča usmrtitev zapornikov, ki jih je vojaško sodišče obsodilo na smrt, v vseh zaporih, vključno z Guantanomom,

–   ob upoštevanju poročila petih strokovnjakov Komisije ZN za človekove pravice o zaporu v zalivu Gauntanamo,

–   ob upoštevanju nedavnega poziva nemškega kanclerja za zaprtje zapora v zalivu Guantanamo,

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

1.   poziva Vlado ZDA, naj zapre zapor v zalivu Guantanamo, ter vztraja, da se mora z vsakim zapornikom ravnati v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in se mu nemudoma zagotovi pravično in javno zaslišanje pred pristojnim, neodvisnim in nepristranskim sodiščem;

2.   obsoja vse oblike mučenja in slabega ravnanja ter ponovno opozarja na potrebo po skladnosti z mednarodnim pravom;

3.   poudarja, da sodobni terorizem, zlasti globalni terorizem, usmerjen proti demokratičnim državam in njihovemu prebivalstvu, predstavlja grožnjo osnovnim in temeljnim človekovim pravicam, ki jih uživajo naše družbe;

4.   ponovno poudarja, da je boj proti terorizmu, ki je ena prednostnih nalog Unije in ključni vidik njenih zunanjih ukrepov, lahko uspešen le ob polnem spoštovanju človekovih pravic in državljanskih svoboščin;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visokemu predstavniku SZVP, parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov ter predsedniku in Kongresu Združenih držav Amerike.

(1) UL C 284 E, 21.11.2002, str. 353. (2) UL C 102 E, 28.4.2004, str. 640. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0150. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0017.