Sklep Evropskega parlamenta o spremembah Poslovnika Evropskega parlamenta glede standardov ravnanja poslancev (2005/2075(REG))

P6_TA(2006)0021 A6-0413/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju pisma svojega predsednika z dne 18. marca 2005,

–   ob upoštevanju sprememb svojega Poslovnika, kot jih je sprejelo predsedstvo 7. marca 2005,

–   ob upoštevanju člena 202 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A6-0413/2005),

A.   ker je pomembno zagotoviti, da delo Parlamenta poteka dostojanstveno in se hkrati ohrani živahnost razprav,

B.   ker trenutne določbe Poslovnika ne dovoljujejo ustreznega odziva na motenje dela Parlamenta in druge dejavnosti v prostorih Parlamenta,

C.   ker je treba, tako kot v vseh parlamentarnih skupščinah, uvesti možnost kaznovanja tistih poslancev, ki kršijo standarde ravnanja, Parlament sam pa naj bi opredelil glavna načela teh postopkov in tudi opredelil notranji postopek pritožbe proti sklepom o takšnih kaznih, s čimer bo zagotovljena pravica do obrambe,

1.   sklene spremeniti svoj Poslovnik, kakor sledi;

2.   sklene, da spremembe začnejo veljati na prvi dan naslednjega delnega zasedanja v skladu s členom 202(3) Poslovnika;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje v vednost Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.

Veljavno besedilo   Spremembe Sprememba 1 Člen 9, naslov in odstavek 1, pododstavek 1 Pravila ravnanja Finančni interesi poslancev, pravila ravnanja in dostop do Parlamenta 1.  Parlament lahko določi pravila ravnanja za poslance. Pravila se sprejmejo v skladu s členom 202(2) in so priložena temu poslovniku. 1.  Parlament lahko določi pravila preglednosti finančnih interesov poslancev, ki so priložena temu poslovniku. Sprememba 2 Člen 9, odstavek 1 a (novo) 1a. Ravnanje poslancev izhaja iz medsebojnega spoštovanja, temelji na vrednotah in načelih, določenih v temeljnih besedilih Evropske unije, ohranja dostojanstvo Parlamenta in ne sme ogroziti poteka parlamentarnega dela kakor tudi ne miru v vseh parlamentarnih stavbah. Nespoštovanje teh elementov lahko pripelje do uporabe ukrepov, predvidenih v členih 146, 147 in 148. Sprememba 3 Člen 9, odstavek 1 b (novo) 1b. Uporaba tega člena nikakor ne vpliva na živahnost parlamentarnih razprav ali svobodo govora poslancev. Temelji na polnem spoštovanju pristojnosti poslancev, kakor so določene v primarni zakonodaji in statutu, ki se uporablja zanje. Temelji na načelu preglednosti in zagotavlja, da so poslanci seznanjeni z vsemi določbe s tega področja ter obveščeni o svojih pravicah in dolžnostih. Sprememba 4 Razlaga člena 22, odstavek 3 Pojem 'vodenje sej' vsebuje tudi ravnanje poslancev v vseh prostorih Parlamenta. Sprememba 5 Člen 96, odstavek 3 3.  Seje parlamentarnih odborov so praviloma odprte za javnost. Odbori pa lahko najpozneje ob sprejetju dnevnega reda seje sklenejo, da dnevni red te seje razdelijo na točke, ki so javne, in točke, ki niso javne. Kadar seja poteka brez navzočnosti javnosti, lahko odbor, ob upoštevanju člena 4(1) do (4) Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta, kljub temu omogoči dostop javnosti do dokumentov in zapisnika seje. 3.  Seje parlamentarnih odborov so praviloma odprte za javnost. Odbori pa lahko najpozneje ob sprejetju dnevnega reda seje sklenejo, da dnevni red te seje razdelijo na točke, ki so javne, in točke, ki niso javne. Kadar seja poteka brez navzočnosti javnosti, lahko odbor, ob upoštevanju člena 4(1) do (4) Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta, kljub temu omogoči dostop javnosti do dokumentov in zapisnika seje. V primeru kršitve predpisov o zaupnosti se uporabi člen 147. Sprememba 6 Naslov VI, poglavje 3 a (novo), naslov (novo) POGLAVJE 3a UKREPI V PRIMERU NESPOŠTOVANJA PRAVIL RAVNANJA (Vstaviti pred člen 146) Sprememba 7 Člen 146, naslov in odstavek 1 Red v sejni dvorani Takojšnji ukrepi 1.  Predsednik opomni vsakega poslanca, ki moti sejo, na red. 1.  Predsednik opomni vsakega poslanca, ki moti nemoten potek seje ali katerega ravnanje ni v skladu z določbami iz člena 9, na red. Sprememba 8 Člen 146, odstavek 3 3.  Ob nadaljnji kršitvi reda lahko predsednik da odstraniti kršitelja za preostanek seje iz sejne dvorane. Generalni sekretar skrbi, da se ta disciplinski ukrep izvede nemudoma s pomočjo pristojnega osebja in, če je potrebno, varnostne službe Parlamenta. 3.  Če se motnje nadaljujejo ali ob novi kršitvi reda, lahko predsednik kršitelju vzame besedo in ga da odstraniti za preostanek seje iz sejne dvorane. Tak ukrep lahko uporabi tudi takoj in brez drugega poziva k redu, če gre za izjemno moteče ravnanje. Generalni sekretar nemudoma poskrbi, da se disciplinski ukrep izvede s pomočjo pristojnega osebja in, če je to potrebno, varnostne službe Parlamenta. Sprememba 9 Člen 146, odstavek 3 a (novo) 3a. Če nemir v sejni dvorani ovira delo Parlamenta, predsednik sejo zaključi ali prekine za določen čas, da se ponovno vzpostavi red. Če njegovi pozivi niso uspešni, zapusti predsedniško mesto, s čimer je seja prekinjena. Sejo ponovno skliče predsednik. Sprememba 10 Člen 146, odstavek 3 b (novo) 3b. Pooblastila, predvidena v odstavkih 1 do 3a, se smiselno podelijo predsedujočim sejam organov, odborov in delegacij, kakor so opredeljene v tem poslovniku. Sprememba 11 Člen 146, odstavek 3 c (novo) 3c. Kjer je to primerno in glede na resnost kršitve pravil ravnanja lahko predsedujoči seje od predsednika zahteva uporabo člena 147 najpozneje do začetka naslednjega delnega zasedanja ali naslednje seje zadevnega organa, odbora ali delegacije. Sprememba 12 Člen 147 Izključitev poslancev Sankcije 1.  V primerih hude kršitve reda ali motenja Parlamenta lahko predsednik takoj po izdaji uradnega obvestila ali najkasneje do naslednjega delnega zasedanja predlaga, da Parlament izreče grajo, ki vključuje takojšnjo odstranitev iz sejne dvorane in izključitev za dva do pet dni. 1.  V primerih izjemno hude kršitve reda ali motenja Parlamenta ob kršitvi načel, določenih v členu 9, predsednik, potem ko je prisluhnil zadevnemu poslancu, sprejme obrazložen sklep, s katerim izreče primerno kazen, o čemer obvesti zadevnega poslanca in predsednike organov, odborov in delegacij, katerim poslanec pripada, nakar ju razglasi na plenarnem zasedanju. 2.  Parlament odloča o omenjenem disciplinskem ukrepu takrat, ko to določi predsednik, bodisi na seji, med katero je do dogodkov prišlo, bodisi, v primeru motenja zunaj sejne dvorane, ko je predsednik o tem obveščen, vendar najkasneje na naslednjem delnem zasedanju. Zadevni poslanec ima pred glasovanjem pravico govoriti pred Parlamentom. Njegov čas za govor ne sme preseči pet minut. 2.  Ocena opaženega ravnanja mora upoštevati njegovo izjemnost, ponavljanje ali trajnost in resnost na temelju smernic, ki so priložene temu poslovniku*. 3.  O predlaganem disciplinskem ukrepu se glasuje elektronsko brez razprave. Zahteve, vložene v skladu s členom 149(3) ali 160(1), niso dopustne. 3.  Kazen je lahko sestavljena iz enega ali več naslednjih ukrepov: (a) graja; (b) izguba pravice do izplačila dnevnic za obdobje od 2 do 10 dni; (c) začasna izključitev za obdobje od dveh do desetih zaporednih dni s sej Parlamenta ali katerega koli od njegovih organov, odborov ali delegacij oziroma izključitev iz vseh ali nekaterih dejavnosti Parlamenta, brez poseganja v pravico do glasovanja na plenarnem zasedanju in ob strogem upoštevanju pravil ravnanja; (d) posredovanje predloga za začasno izključitev ali prenehanje enega ali več volilnih mandatov v Parlamentu konferenci predsednikov v skladu s členom 18. * Glej Prilogo XVIa. Sprememba 13 Člen 148 Nemir v sejni dvorani Notranji postopki pritožbe Če nemir v sejni dvorani ovira delo Parlamenta, predsednik sejo zaključi ali prekine za določen čas, da se ponovno vzpostavi red. Če njegovi pozivi niso uspešni, zapusti predsedniško mesto, s čimer je seja prekinjena. Sejo ponovno skliče predsednik. Zadevni poslanec lahko v roku največ dveh tednov od prejema obvestila o kazni, ki jo je izrekel predsednik, pri predsedstvu sproži notranji postopek pritožbe, s katerim se prekine njena uporaba. Predsedstvo lahko najpozneje v štirih tednih po vložitvi pritožbe naloženo kazen razveljavi, potrdi ali ublaži, brez poseganja v pravico do zunanje pritožbe, ki je na voljo poslancu. Če v tem roku predsedstvo ne sprejme nobenega sklepa, se kazen šteje za nično. Sprememba 14 Priloga XVI a (novo) PRILOGA XVIa Smernice za enotno razlago pravil ravnanja poslancev 1.  Treba je razlikovati med vidnimi dejanji, ki so dopustna, če niso žaljiva in/ali niso obrekovanje, če ostajajo v razumnem obsegu in ne sprožajo sporov, ter med tistimi, ki dejavno motijo katero koli dejavnost Parlamenta. 2.  Poslanci so odgovorni za vsako nespoštovanje pravil ravnanja s strani oseb, ki jih zaposlujejo ali katerim omogočijo dostop do Parlamenta, v prostorih Parlamenta. Predsednik ali njegovi predstavniki za te osebe ali katere koli druge zunanje osebe, ki se nahajajo v prostorih Parlamenta, uporabijo disciplinska pooblastila.

Resolucija Evropskeg parlamenta o izvajanju Evropske listine za mala podjetja (2005/2123(INI))

P6_TA(2006)0022 A6-0405/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svoje resolucije o vmesnem pregledu lizbonske strategije z dne 9. marca 2005(1),

‐   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Lizboni marca 2000,

‐   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Barceloni marca 2002,

‐   ob upoštevanju poročila skupine na visoki ravni pod vodstvom Wima Koka, ki je sledilo vrhu Evropskega sveta v Barceloni,

‐   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju marca 2005,

‐   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. februarja 2005 z naslovom "Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta. Nov začetek za Lizbonsko strategijo" (KOM(2005)0024),

‐   ob upoštevanju petega poročila Komisije o izvajanju Evropske listine za mala podjetja (KOM(2005)0030),

–   ob upoštevanju Evropske listine za mala podjetja, ki jo je Evropski svet odobril junija 2000 v Santa Marii da Feiri,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2005 z naslovom "Krepitev evropske konkurenčnosti – posledice industrijskih sprememb na politiko in vloga MSP"(2),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0405/2005),

A.   ker je Evropski svet sprejel strategijo, s katero naj bi Evropa postala najbolj konkurenčno in na znanju temelječe gospodarstvo na svetu,

B.   ker je Komisija začela politiko "mislimo najprej v malem'in je predlagala nove programe za mala in srednja podjetja (MSP), med njimi še posebej akcijski načrt za spodbujanje podjetniškega duha,

C.   ker so v sporočilu Komisije iz 2. februarja 2005 o novem začetku za lizbonsko strategijo mala podjetja prezrta, čeprav je lizbonski Evropski svet razglasil mala podjetja za hrbtenico evropskega gospodarstva in ustvarjanja delovnih mest,

D.   ker so Evropsko listino za mala podjetja sprejele države članice Evropske unije, države pristopnice in kandidatke ter pridružene države, in ker jo je sprejela tudi Komisija, kar pomeni, da se sedaj uporablja v 35 državah; ker se listina uporablja na podlagi odprte metode usklajevanja,

E.   ker se je Komisija pri oblikovanju ključnih navodil za reforme na ravni Evropske unije osredotočila na 8 glavnih dejavnosti, ki jih spremlja približno 100 regulativnih, finančnih in političnih razvojnih ukrepov, ki naj se izvedejo do 2008,

F.   ker je Evropski svet pozval k hitrejšemu izvajanju listine,

G.   ker imajo strokovne organizacije dejavno vlogo pri izvajanju listine in želijo svoje sodelovanje še okrepiti; ker so mala podjetja z vsebino listine zadovoljna,

H.   ker še vedno primanjkuje ustreznih podatkov o malih in mikro podjetjih in ker njihovo nezadostno poznavanje zavira razvoj učinkovitih podjetniških politik,

I.   ker peto poročilo Komisije o izvajanju listine v skladu s priporočilom Sveta zajema tri od njenih skupno desetih smernic delovanja, in sicer izobraževanje v podjetniškem duhu, boljša priprava zakonodaje in odprava pomanjkanja kvalificirane delovne sile,

J.   ker so mala in obrtna podjetja dva glavna motorja za povečevanje zaposlenosti v Evropi; ker imajo ta podjetja ključno vlogo v konkurenčnosti in inovativnosti, pa tudi pri poklicnem izobraževanju, in so bistveni element socialne kohezije v mestnem in podeželskem okolju,

K.   ker so skupina na visoki ravni, Komisija in Evropski svet predlagali in sprejeli odločitev o novem zagonu lizbonskega procesa,

O Evropski listini za mala podjetja

1.   izraža zadovoljstvo nad uporabo listine izven Evropske unije; ocenjuje, da ima pozitivno vlogo pri pripravah držav pristopnic in kandidatk in da bi bilo treba spodbujati izvajanje listine v predpristopni strategiji;

2.  Poudarja odgovornost držav članic in EURO-MED partnerskih držav, naj bolj temeljito izvajajo Listino, in jih spodbuja, da se skozi izmenjavo dobre prakse na tem področju učijo ena od druge;

3.   poudarja pomen malih podjetij pri doseganju lizbonskih ciljev, večje, trajne rasti ter številčnejših in boljših delovnih mest;

4.   podpira načelo o uporabi listine v pridruženih državah; meni, da predstavlja listina odličen način usklajevanja zakonodaje med temi državami in Evropsko unijo; izraža željo, da bi bila listina zmeraj prisotna v projektih evropske sosedske politike;

5.   meni, da je odprta metoda usklajevanja med državami ustrezna, vendar dodaja, da mora aktivno vlogo pri izvajanju listine igrati tudi Komisija;

6.   želi, da bi bila struktura strokovnih organizacij za mala podjetja, posebej na regionalni ravni, okrepljena in da bi bile te organizacije bolje vključene; ocenjuje, da bi morali poleg letnih konferenc o izvajanju listine prirejati tudi redna srečanja, na katerih bi izmenjali in širili najboljše prakse; poziva k spodbujanju sodelovanja in skupnih projektov med malimi podjetji;

7.   poudarja, da se listina osredotoča na mala podjetja, kar ji tudi daje posebno vrednost; kljub temu ocenjuje, da bi bilo dobro, ob upoštevanju posebnosti listine, dejavnosti, ki jih v zvezi z malimi podjetji predvideva listina, vključiti v splošno politiko za MSP ter jih dopolniti s splošno politiko, pri čemer je delovanje potrebno ne le na ravni Skupnosti temveč tudi v krogu držav članic, kjer bi bilo treba izmenjavo najboljših praks še posebej spodbujati; deseto in zadnjo smernico delovanja o boljšem zastopanju interesov malih podjetij namreč še posebej izpostavlja potrebo po oceni njihove zastopanosti na ravni Evropske unije in na nacionalni ravni, med drugim tudi preko socialnega dialoga; poudarja, da je t o vprašanje ključnega pomena glede nato, da so v socialnem partnerstvu trenutno zastopana predvsem večja podjetja in njihovi zaposleni; poziva, čeprav se sedanje poročilo Komisije o izvajanju listine osredotoča na tri druge prednostne naloge, da je treba oceno o zastopanosti malih podjetij dokončati in objaviti čim prej; v vmesnem času pa poziva predstavnike delodajalcev v vlogi socialnih partnerjev, da nemudoma začnejo zagovarjati interese malih podjetij;

8.   izpostavlja, da pojem "malo podjetje" vključuje podjetja različnih velikosti, z različnimi značaji in dejavnostmi, v različnih razmerah in z različnimi potrebami; želi, da bi Komisija uporabila mehanizme iz listine in sodelovala s strokovnimi organizacijami za mala podjetja, s čimer bi dopolnila pomanjkljive informacije in razpoložljive podatke o teh podjetjih, o njihovih potrebah in potencialih; ponovno zahteva, glede na posebnosti obrtnih podjetij, da je treba izvesti podrobne in natančne gospodarske in statistične analize teh podjetij ter s tem dati prizadevanjem za njihov razvoj nov zagon;

O vsebini poročila Komisije

9.   ugotavlja, da poročilo ne podaja doslednega pregleda položaja v vseh državah članicah; poziva Komisijo, naj v bodočih poročilih ne analizira le posameznih držav, temveč naj izvede kritično, popolno, vendar strnjeno oceno za vse države članice in pridružene države, ki bo omogočala natančne primerjave;

10.   izraža začudenje nad precej zapleteno strukturo poročila, ki je v nekaterih različicah bolj in drugih manj jedrnato; bi želel videti bolj sistematično in kritično oceno;

11.   ugotavlja, da je mogoče na področju podjetniškega duha zabeležiti precej neenoten napredek, ki ima v številnih primerih na podjetja le malo učinka; meni, da je treba zagotoviti večjo usklajenost z akcijskim načrtom za spodbujanje podjetniškega duha; opozarja, da je treba v te dejavnosti nujno vključiti podjetja, saj bi le tako lahko zagotovili njihov uspeh; posebej poudarja potrebo, da se malim in mikro podjetjem omogoči kar najboljše izkoriščanje evropskih programov zaradi težav, s katerimi se ta podjetja srečujejo pri dostopu do teh programov;

12.   meni, da opravlja odposlanec MSP koristno funkcijo pri zunanjem povezovanju malih podjetij z okoljem Skupnosti, in zato poziva Komisijo, naj spodbuja usklajevanje med odposlancem in zastopniki malih in obrtnih podjetij glede vseh vprašanj Skupnosti; meni, da bi lahko vlogo odposlanca izboljšali, če bi mu bolje prisluhnili tudi znotraj Skupnosti, tako da bi ga povabili k sodelovanju pri razpravah parlamentarnih odborov o predlagani zakonodaji, saj bi tako lahko potrebe MSP natančneje in pravočasno preučili;

13.   ocenjuje, da igra mednarodno sodelovanje med gospodarskimi zbornicami zelo pomembno vlogo pri povečevanju konkurenčnosti malih podjetij, saj vse večje število podjetij, združitev in kartelov pridobiva mednarodni značaj zaradi globalizacije;

14.   pozdravlja pripravljenost Komisije, da izboljša dostop MSP do programov EU; poudarja, da je potrebno malim podjetjem olajšati dostop do strukturnih skladov in hkrati spodbujati pobude za izboljšanje njihovega dostopa do zasebnih kapitalskih virov, še posebej v zvezi z ugodnostmi pri mikrofinanciranju prilagodljivih oblik podjetij, ki jih vodijo ženske ali so družinska, s sodelovanjem pri financiranju projektov in z nudenjem ustreznih in finančno dostopnih podatkov, zlasti preko Evropskih informacijskih centrov in centrov za prenos inovacij;

15.   poudarja, da so podjetja na odmaknjenih in podeželskih območjih pretežno manjša; zato poudarja potrebo po večjem financiranju v obliki posebnih ukrepov in naložbenih programov ter po razširitvi mreže inovacij, da bo zajemala odročna mala podjetja, za katere je dostop do inovacij izredno pomemben; priporoča poenostavljene postopke za ustanovitev regionalnih in lokalnih skladov rizičnega kapitala v sodelovanju z ustanovami, ki se ukvarjajo s tehnološkim razvojem in inovacijami, kot so tehnološka inkubatorska središča, visokotehnološka središča, tehnološki parki itd.;

16.   poudarja, da je namen poročila okrepiti razsežnosti malih podjetij v politiki Skupnosti s pripravo najboljših praks in poenostavitvijo obstoječih instrumentov politike; glede na to, da veljajo mala podjetja za pomembno gonilo pri ustvarjanju in povečevanju zaposlenosti ter inovativnosti v Evropi, kot tudi pri spodbujanju družbenega in regionalnega razvoja, je treba vlogo in potrebe MSP upoštevati pri razvijanju vseh zakonodajnih predlogov in ne le tistih, ki mala podjetja posebej omenjajo;

17.   ugotavlja, da so mala in obrtna podjetja nenadomestljiv vir tehnoloških inovacij; zahteva, da morajo okvirni program konkurenčnosti in inovacij, drugi programi raziskav in inovacij ter regionalna politika olajšati razvoj inovacij v teh podjetjih in podpirati njihove pobude; poudarja, naj se inovacije ne omejujejo le na tehnologijo, saj zadevajo tudi modernizacijo dejavnosti in storitev v malih in obrtnih podjetjih, vključno z modernizacijo za socialne namene in za namene ustvarjanja delovnih mest;

18.   priznava, da lahko države članice najlažje nadzorujejo stečajno zakonodajo; kljub temu meni, da ni dovolj le izmenjava najboljših praks, in zato poziva Evropsko unijo, da spodbuja nadaljnji razvoj in pospeševanje poslovnih podpornih mrež na regionalni in lokalni ravni, ki bi malim podjetjem zagotavljale podporo pri ponovnem zagonu poslovanja;

19.   pozdravlja napredek držav članic v zvezi z zakonodajo o stečajih; opozarja, da razvoj malih in mikro podjetij še vedno zavirajo finančne prepreke, še posebej zapleten dostop do kredita ter da bi bilo v ta namen potrebno sprejeti ukrepe na ravni Skupnosti; znova poudarja, da bi bilo treba za razvoj teh podjetij bolj izkoristiti možnosti, ki jih ponujajo Evropska investicijska banka in evropski investicijski skladi, posebno ko gre za podjetja, ki delujejo na področju inovacij in tehnološkega razvoja; meni tudi, da se bo z lažjim prenosom podjetij močno okrepila možnost malih podjetij za preživetje; poziva k obsežnejšim skupnim evropskim pobudam za spodbujanje ustanavljanja malih podjetij in koristnejšo uporabo njihovega naložbenega potenciala; meni, da morajo ukrepi Evropske unije – v skladu z načelom subsidiarnosti – dopolnjevati in podpirati nacionalne politike;

20.   poziva Komisijo in Svet, naj okrepita finančne instrumente za mala in obrtna podjetja, zlasti sisteme vzajemnega jamstva;

21.   znova opozarja na trdovratne davčne ovire, še posebej glede naložb; ocenjuje, da je ukrepanje na tem področju prednostna naloga za lažji dostop MSP do kapitala; predlaga na primer, da bi bile evropske subvencije za mala podjetja izvzeta iz davka na dobiček;

22.   meni, da bi morali biti davčni in upravni sistemi, ki so povezani z ustanavljanjem in razvojem malih podjetij poenostavljeni, da bi morali odpraviti davčne ovire za vse oblike čezmejne gospodarske dejavnosti, na primer s skupnim sistemom davka na dodano vrednost, in da naj se nadaljuje boj proti nezakoniti državni pomoči v obliki škodljive davčne konkurence; podpira zlasti predlog Komisije o pilotni shemi obdavčitve v matični državi za mala podjetja, ki zagotavlja kratkoročno rešitev za mala podjetja in dopolnjuje glavni ukrep v obliki skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe; poziva države članice, da reformirajo in poenostavijo svoje davčne sisteme na področju ustanavljanja in razvoja malih podjetij, s čimer se spodbudijo inovativna podjetja in odpravijo pomanjkljivosti, ki jih davčni sistemi ustvarjajo pri financiranju z izdajanjem vrednostnih papirjev;

23.   poziva k zmanjšanju birokratskih ovir in ne le k davčnim olajšavam za mala podjetja, zlasti v fazi zagona;

24.   meni, da države članice in Komisija niso ustrezno ocenile velikega izziva, s katerim se bo spoprijemala Evropska unija v naslednjih desetih letih, ko bo na milijone malih in obrtnih podjetij prenehalo delovati zaradi upokojitev tistih, ki jih upravljajo, s čimer grozi izguba več milijonov delovnih mest; meni, da je predaja ali prevzem teh podjetij eno od najpomembnejših prednostnih vprašanj Unije; poziva Komisijo in Svet, naj izdelata strategijo, ki bo podpirala in lajšala predaje in prevzeme malih in obrtnih podjetij;

25.   ugotavlja, da analiza učinka kaže na omejen napredek držav članic na tem področju; še vedno pričakuje, da Komisija sprejme dokončno metodo ocenjevanja učinka; poziva Komisijo in države članice, naj opredelijo natančne cilje glede poenostavitve obstoječe zakonodaje za vsak sektor posebej; zahteva, da ti cilji pripeljejo do učinkovite poenostavitve delovanja za mala podjetja; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj rezultate ocenjevanja učinka dejansko uporabijo in jih vključijo v svoje zakonodajne predloge;

26.   meni, da mora Komisija za zagotovitev enakih pogojev za vsa MSP zagotoviti, da države članice enotno izvajajo vso zakonodajo in da se v primeru neizpolnjevanja zahtev sprejme hitre postopke za ugotavljanje kršitev;

27.   zahteva od držav članic, zagotovijo, da možnost oprostitve malih podjetij nekaterih zakonskih obveznosti učinkovito izvaja, kot to predlaga listina; poudarja, da sta poenostavitev zakonodaje na splošno in oprostitev MSP nekaterihzakonodajnih obveznosti, kot je predlagano v listini, uporabni sredstvi za zmanjševanje bremen upravnih izdatkov in postopkov za MSP;

28.   opaža razlike, ki se pojavljajo pri izobraževanju za podjetništvo in gojenju podjetniškega duha v šolah; priznava, da bi moral biti razvoj podjetniških znanj eden od ciljev nacionalnih programov srednjega izobraževanja v vseh državah članicah; priznava pomen prve smernice delovanja listine, ki se nanaša na "izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo", poudarja nujnost podpore poslovnim inovacijam in usposabljanju delavcev, razvijanja podjetniškega duha že zelo zgodaj pri učnih urah in tečajih podjetništva v srednjih šolah, na univerzah in pri tehnološkem usposabljanju, ter nujnost spodbujanja tesnega sodelovanja z raziskovalnimi centri, spodbujanja javne podpore mladim podjetnikom in ustvarjanja povezav med različnimi sektorji javne uprave; meni, da je lahko oblikovanje poslovnih grozdov, ki zajemajo mala podjetja, učinkovit način za ustvarjanje novih delovnih mest;

29.   ugotavlja, da doseženi rezultati na področju usposabljanja še vedno zaostajajo za izraženimi potrebami; ponavlja željo, da bi skupinam malih podjetij posvetili posebno pozornost v okviru programa izmenjave Leonardo da Vinci; pričakuje od držav članic, da bodo razvile in podpirale vrsto k dosežkom usmerjenih možnosti za usposabljanje; izpostavlja potrebo po uvedbi programa izmenjave za delavce, od vajencev dalje, ki bi jim omogočal strokovno izpopolnjevanje v tujini in na ta način spodbujal njihovo mobilnost;

30.   predlaga, da se okrepi sodelovanje med Evropskimi informacijskimi centri, Komisijo ter informacijskimi pisarnami Evropske unije in da se vanj vključijo povezane poslovne strukture, kar bi MSP omogočilo lažji dostop do informacij;

31.   poziva Komisijo, Svet in države članice, naj se lotijo procesa posodobitve listine in ponovno sprožijo postopek njenega izvajanja s prednostnimi nalogami Lizbonske agende; pregled listine bi moral biti v središču prihodnje letne konference o listini; pozdravlja doslej uveljavljeno prakso organizacije konferenc o listini, kot so bile tiste v Dublinu (2004) in Luksemburgu (2005); je naklonjen praksi organiziranja konferenc o listini in priporoča, da se mehanizme predložitve poročil o listini podredi poročilom o pospeševanju podjetniškega akcijskega načrta;

32.   ocenjuje, da bi bilo v listino treba vključiti dodatne prednostne naloge, na primer podpiranje podjetništva kot resnične družbene vrednote, občutno zmanjšanje stigmatizacije zaradi podjetniškega neuspeha; okrepljeno sodelovanje med malimi podjetji, izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami, podporo okrepljenemu sodelovanju med naštetimi akterji, finančnimi ustanovami in kapitalskimi trgi;

O oceni izvajanja listine

33.   zahteva, da se omenijo države, ki niso izvedle smernic delovanja in da se pri vsaki smernici delovanja v poročilu posebej opredelijo vse države, da bi tako imeli jasno sliko o doseženem napredku;

34.   poudarja, da bi, če bi listina imela pravno moč in bi bila zavezujoča, kakor je Parlament že večkrat zahteval, bila vključenost držav članic večja, zaradi česar bi bilo mogoče izvesti popolnejšo in natančnejšo analizo; izraža zaskrbljenost nad preveliko stopnjo svobode, ki jo imajo države članice pri odločanju o sodelovanju ali nesodelovanju pri izvajanju listine; obžaluje dejstvo, da nekatere države članice vseh smernic delovanja iz listine ne izvajajo zadostno in se nočejo lotiti potrebnih strukturnih reform za mala podjetja; poziva Svet, naj se loti tega vprašanja, da bi prevzel pomembnejšo vlogo pri nadzoru izvajanja listine;

35.   izraža željo, da bi posebej izpostavili dobre prakse in pri vsaki smernici delovanja predstavili najbolj vzorne primere; ugotavlja, da projekti "Best" dobro delujejo, in ocenjuje, da bi jih bilo treba razširiti;

36.   ocenjuje, da je treba peto smernico delovanja listine, ki se nanaša na izboljšanje dostopa do interneta, izrecneje upoštevati, predvsem kar zadeva vlogo oblasti pri povečevanju njihovih elektronskih komunikacij s sektorjem malih podjetij;

37.   poudarja potrebo po namenjanju večje pozornosti in zagotavljanju boljšega jamstva, kar zadeva dostop do posebne podpore Skupnosti za mikro-, mala in srednje velika podjetja; vztraja, da je odpravljanje birokracije v postopkih podeljevanja sredstev Skupnosti ključnega pomena;

38.   je zaskrbljen zaradi pomanjkanja podatkov o malih podjetjih na nacionalni in evropski ravni; ponovno opozarja, da so zanesljivi in celoviti statistični podatki nepogrešljivo orodje pri obravnavi težav in potreb malih podjetij;

39.   poziva strokovne organizacije malih podjetij, da izrazijo mnenje glede izvajanja listine tako na nacionalni ravni kot na ravni Skupnosti; želi, da bi preko stalnih delovnih skupin, ki bi jih ustanovili, v večji meri sodelovale tudi pri pripravi politik in vseh odločitev v korist malih podjetij, sprejetih na ravni Skupnosti; poziva države članice in Komisijo, da zagotovijo celovito in neodvisno sodelovanje organizacij, ki predstavljajo podjetja v celotnem evropskem socialnem dialogu; poudarja, da bi lahko, ob upoštevanju listine, Komisija v sodelovanju z državami članicami zbrala podatke o malih in mikro podjetjih ter zlasti o potrebah malih podjetij, med drugim kar zadeva produktivnost in donosnost mikro podjetji v primerjavi s srednje velikimi podjetji, da bi tako zakonodaja Skupnosti bolje zadovoljila potrebam in da bi, še zlasti preko prepoznavanja kazalcev učinka na podjetniške dejavnosti, ustrezno prilagodili ukrepe, programe in politike Skupnosti;

40.   poziva k boljšim statističnim podatkom o položaju malih podjetij v Evropski uniji, da se lahko iz njih povlečejo natančnejše kvantitativne primerjave in se učinkoviteje uporabijo najboljše prakse;

41.   poziva k enakim konkurenčnim pogojem v zvezi z rastjo kapitala malih podjetij, zlasti v zvezi z določbami "Basel II", da bi malim podjetjem zagotavili več finančnih sredstev za naložbe v raziskave in razvoj in da bi lahko učinkovito konkurirala;

42.   meni, da je treba za krepitev inovativnosti in konkurenčnosti povečati prispevek vseevropskih mrež pri razširjanju tehnologije in novih zamisli med malimi podjetji ter spodbujati mobilnost osebja med malimi podjetji in visokošolskimi in znanstvenimi ustanovami; poudarja potrebo po razvoju bolj ciljno naravnanih raziskovalnih programov, usmerjenih v komercialno uporabo znanja in tehnologije s strani malih podjetij;

43.   je razočaran nad zastojem pri pogajanjih Sveta o patentu Skupnosti; poziva Komisijo, da zagotovi ustrezen pravni okvir za zaščito patentov in pravic intelektualne lastnine v zvezi z razširjanjem inovativnih zamisli med malimi podjetji in vsemi drugimi organi, ki delujejo na notranjem trgu; poudarja, da mora biti pridobitev patenta malim podjetjem cenovno dostopna;

44.   pozdravlja pobudo Komisije za umik tretjine pregledanih zakonodajnih predlogov, da zagotovi preglednost in visoko kakovost zakonodajnega okvira, v katerem delujejo podjetja; poziva države članice, da podprejo Komisijo pri tem projektu z enakovrednimi ukrepi na nacionalni ravni; pozdravlja predlog Komisije, da se nove predpise preveri na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti, da se oceni njihov pozitiven in negativen vpliv na mala podjetja in podjetnike; zahteva strožje upoštevanje načela subsidiarnosti ter bolj sistematično uporabo ocenjevanja vpliva in javnega posvetovanja pri razvoju novih predlogov politike; nadalje poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo študije učinkov zakonodaje Skupnosti jasno in izrecno zajele mala podjetja; meni, da bi morali predlog Komisije v zvezi z novimi uredbami uradno razširiti na obstoječe uredbe, in da bi bilo treba uredbe ponovno pregledati ali razveljaviti takoj, ko bi se na ravni Skupnosti izkazale za nepotrebne; poziva Komisijo, naj pripravi jasno zastavljen časovni okvir in akcijski načrt za dosego tega cilja;

45.   poudarja potrebo po pospeševanju dolgoročnih strukturnih reform v vseh državah članicah, da se okrepi konkurenčnost malih podjetij, ustvarijo ugodnejši pogoji za podjetja, zlasti za mala podjetja, in dokončno vzpostavi povsem delujoči notranji trg;

46.   zato zahteva konkretne politike in ukrepe za povečanje vlaganj na nacionalni in regionalni ravni; nujno poziva k ustreznim investicijskim spodbudam za mala podjetja, kakršne so poenostavitev postopkov za podporo malim naložbam preko javnih skladov za razvoj, skladov tveganega kapitala (posebno skladov semenskega kapitala), financiranja poslovnih angelov in naložb fizičnih oseb (mikroangeli) ter skladov za mikrokredite, ki delujejo na podlagi partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem; spodbuja združevanje virov in informacij v zvezi s skupnimi projekti, večje sodelovanje pri projektih, ki jih izvajajo države članice, ter preglednost obdavčevanja na področju politik, usmerjenih v pritegnitev tujih vlaganj;

47.   priznava potrebo po posebni pomoči malim podjetjem pri izvajanju okoljske in socialne zakonodaje;

48.   meni, da morajo vsi v listini določeni ukrepi, ki pospešujejo podjetništvo, v enaki meri uporabljati tudi za samozaposlene, predvsem kar zadeva njihova interesna področja, kot je sistem socialne varnosti, preprečevanje poklicnih nevarnosti ali zavarovanje za primer brezposelnosti;

O prihodnosti listine

49.   upošteva predlog, da se poročila o napredku akcijskega načrta za spodbujanje podjetništva poveže z mehanizmi spremljanja izvajanja listine, in, če bo to potrebno, tudi preučil vsebino in prednostne naloge akcijskega načrta;

50.   v primeru pregleda listine poziva, da se v besedilu opredelijo obrtna podjetja; zato upa, da si bo četrta evropska konferenca obrti in malih podjetij kot glavni cilj zastavila pomoč pri določanju skupnih interesov obrtnega sektorja na evropski ravni in da bo imela tehnična, človeška, finančna in politična sredstva, s katerimi bo lahko izdelala strategijo, ki bo bolje prilagojena specifični naravi, potrebam in pričakovanjem obrtnega sektorja;

51.   čestita novim državam članicam za dejavno učenje od drugih in za začetne dosežke pri izvajanju listine, čeprav je nujno poskrbeti tudi za nadaljnji razvoj; opozarja na še posebej pomembno vlogo MSP v novih državah članicah, predvsem v tistih, kjer pomembne institucionalne in politične spremembe še potekajo;

52.   obžaluje dejstvo, da v prihodnje ne bo več letnih poročil o listini, saj bodo ta odslej vključena v poročilo o lizbonski strategiji; meni, da za krepitev vloge MSP to vsekakor pomeni korak nazaj; nadalje obžaluje, da bo postopek poročanja o listini, ki vključuje letne dvostranske razprave med predstavniki podjetniških organizacij odslej potekel brez neposrednega sodelovanja MSP; ocenjuje, da bi bilo treba to odločitev spremeniti;

53.   meni, da bi predlog lahko omogočil racionalno spremljanje obeh instrumentov, vendar opozarja, da listina ne bi smela postati zgolj ena od rubrik akcijskega načrta;

54.   meni, da je treba posvetiti pozornost posebnemu položaju neprofitnih MSP;

55.   ocenjuje, da je predlagana rešitev mogoča le ob upoštevanju sledečih pogojev:

56.   poudarja, da spremljanje izvajanja listine, vključeno v lizbonsko strategijo, ne sme biti samo sebi namen; poudarja, da se morebitna poenostavitev tega spremljanja ne bi smela izvesti na škodo vsebine in snovi letnih poročil o spremljanju listine, ki jih posredujejo članice; zato poziva, da se ta nacionalna letna poročila še naprej osredotočajo na uvajanje najboljših praks, preizkušanje, predstavljanje otipljivih zakonodajnih ukrepov in posebnih političnih obvez, ki bodo namenjeni majhnim in mikro podjetjem;

57.   pozdravlja pobudo Komisije, da bo ocenila izvajanje listine v kontekstu lizbonskega procesa;

58.   poziva Komisijo, naj vključi vse predstavnike malih in obrtnih podjetij v vsak postopek pregleda in naj upošteva te pogoje v predlogu za pregled listine in izboljšanje njenega spremljanja, ki ga bo predstavila Parlamentu;

59.   poziva Komisijo, Svet in države članice, naj zagotovijo, da bo letno poročilo o listini ostalo ključni instrument za nadzor razvoja na področju podjetništva;

o
o   o

60.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

(1) UL C 320 E, 15.12.2005, str. 164. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0230.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o skupni ureditvi trgov za sladkor (KOM(2005)0263 – C6-0243/2005 – 2005/0118(CNS))

P6_TA(2006)0023 A6-0391/2005

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0263)(1),

–   ob upoštevanju členov 36 in 37 Pogodbe ES, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0243/2005),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenj Odbora za razvoj, Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor ter Odbora za mednarodno trgovino (A6-0391/2005),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   opozarja, da so sredstva iz predloga uredbe do sklenitve sporazuma o finančni perspektivi za obdobje od leta 2007 dalje zgolj okvirni;

3.   poziva Komisijo, naj po sprejetju naslednje finančne perspektive potrdi navedene zneske v predlogu uredbe ali po potrebi predloži prilagojene zneske v odobritev Evropskemu parlamentu in Svetu ter na ta način zagotovi združljivost z ustreznimi mejami;

4.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES;

5.   meni, da je nesprejemljivo, da je Svet Evropske unije naznanil politični dogovor glede reforme sladkorne sheme, ki prinaša daljnosežne posledice za prihodnost sektorja v mnogih državah članicah, brez predhodne pridobitve mnenja Parlamenta; Svet ne sme nikoli dokončno zaključiti političnega dogovora pred zaključkom posvetovanja s Parlamentom;

6.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

7.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

8.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Spremembe Parlamenta Sprememba 1 Uvodna izjava 2 (2)  Trg sladkorja v Skupnosti temelji na načelih, ki so bila na področju drugih skupnih tržnih ureditev v preteklosti bistveno preoblikovana. Da bi uresničili cilji iz člena 33 Pogodbe in predvsem stabilizirali trge ter kmetijski skupnosti znotraj sektorja sladkorja zagotovili primeren življenjski standard, je potrebno v temelju pregledati in spremeniti skupno ureditev trga za sladkor. (2)  Trg sladkorja v Skupnosti temelji na načelih, ki so bila na področju drugih skupnih tržnih ureditev v preteklosti preoblikovana. Da bi uresničili cilje iz člena 33 Pogodbe in predvsem stabilizirali trge ter kmetijski skupnosti znotraj sektorja sladkorja zagotovili primeren življenjski standard, je treba spremeniti skupno ureditev trga za sladkor. Sprememba 2 Uvodna izjava 3 a (novo) (3a) Trg sladkorja Skupnosti bi lahko bil zlasti spremenljiv v prvih štirih letih reforme (od leta 2006 do 2010), ko se bo začela izvajati shema za prestrukturiranje. Sistem referenčnih cen pri stabilizaciji trgov in določitvi najnižje cene v drugih kmetijskih sektorjih ni bil uspešen. V štirih letih v obdobju od leta 2006 do 2010 je treba ohraniti sistem intervencijskih cen ter po potrebi predvideti nakup sladkorja s strani intervencijskih organov. V ta namen je treba določiti intervencijsko ceno za beli in surovi sladkor na ravni, ki bo na eni strani pridelovalcem sladkorne pese ali trsa zagotavljala pravično plačilo, na drugi pa omogočala spoštovanje interesov potrošnikov. Cenovna jamstva za sladkor koristijo tudi saharoznim sirupom, izoglukozi in inulinskemu sirupu, katerih cene so odvisne od cen sladkorja. Od tržnega leta 2010/2011 naprej bo določena referenčna cena, ki bo nadomestila intervencijski sistem. Sprememba 3 Uvodna izjava 5 a (novo) (5a) Da se pridelovalcem sladkorne pese zagotovi primeren življenjski standard, je treba določiti minimalno ceno za kvoto za sladkorno peso ob upoštevanju intervencijske cene za beli sladkor in ocenjenega donosa Skupnosti v višini 130 kg sladkorja na tono sladkorne pese. Sprememba 4 Uvodna izjava 6 a (novo) (6a) Ob upoštevanju dejstva, da se bo samo majhen del pri znižanju cen sladkorja povrnil evropskim potrošnikom (1,5 % za predelan sladkor, kar predstavlja 70 % vsega proizvedenega sladkorja; 5 % surovega sladkorja, kar predstavlja 30 % vsega proizvedenega sladkorja), je treba ravni referenčnih ali intervencijskih cen in minimalnih cen sladkorne pese določiti predvsem glede na spreminjanje količin proizvodnje, uvoza in porabe, da bi tako zagotovili ravnovesje na trgu Skupnosti. Sprememba 5 Uvodna izjava 7 (7)  Posebni instrumenti so potrebni, da se zagotovi primerno ravnovesje pravic in obveznosti med podjetji za proizvodnjo sladkorja in pridelovalci sladkorne pese. Zato je treba določiti standardne določbe za urejanje pogodbenih razmerij med kupci in prodajalci sladkorne pese. Raznolikost naravnih, gospodarskih in tehničnih okoliščin zelo ovira poenotenje odkupnih pogojev za sladkorno peso v celotni Skupnosti. Panožni sporazumi med organizacijami pridelovalcev sladkorne pese in podjetji za proizvodnjo sladkorja že obstajajo. Okvirni predpisi naj bi zato določali le minimalna jamstva, ki jih zahtevajo tako pridelovalci sladkorne pese kot tudi industrija sladkorja, da se zagotovi neovirano delovanje trga s sladkorjem z možnostjo odstopanja od nekaterih pravil v kontekstu panožnih sporazumov. (7)  Posebni instrumenti so potrebni, da se zagotovi primerno ravnovesje pravic in obveznosti med podjetji za proizvodnjo sladkorja in pridelovalci sladkorne pese. Zato je treba določiti standardne določbe za urejanje pogodbenih razmerij med kupci in prodajalci sladkorne pese. V primeru specifičnih gospodarskih težav, pri katerih okvirni predpisi ne bi ponudili prepričljive rešitve, bi lahko panožni sporazumi, po predhodnem posvetovanju s službami Komisije, uvedli odstopanja od določenih pravil pod pogojem, da so sorazmerna in časovno omejena. Sprememba 6 Uvodna izjava 8 (8)  Razlogi, ki so Skupnost v preteklosti privedli do sprejetja sistema proizvodnih kvot za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup, še vedno veljajo. Vendar pa je zaradi razvoja znotraj Skupnosti in na mednarodnem področju potrebno prilagoditi proizvodni sistem, da bi omogočili novo ureditev in zmanjšanje kvot. Skladno s prejšnjim sistemom kvot morajo države članice kvote dodeliti podjetjem, ki imajo sedež na njihovem ozemlju. Nova skupna ureditev trgov za sladkor mora ohraniti pravni status kvot, saj sistem kvot, glede na sodno prakso Evropskega sodišča, oblikuje mehanizem za urejanje trga v sektorju sladkorja za izpolnitev ciljev javnega interesa. (8)  Razlogi, ki so Skupnost v preteklosti privedli do sprejetja sistema proizvodnih kvot za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup, še vedno veljajo. Vendar pa je zaradi razvoja znotraj Skupnosti in na mednarodnem področju potrebno prilagoditi proizvodni sistem, zlasti kvote, da bi tako vzpostavili tržno ravnovesje v sektorju sladkorja. V skladu s prejšnjim sistemom kvot morajo države članice kvote dodeliti podjetjem, ki imajo sedež na njihovem ozemlju. Nova skupna ureditev trgov za sladkor mora ohraniti pravni status kvot, saj sistem kvot, glede na sodno prakso Sodišča, oblikuje mehanizem za urejanje trga v sektorju sladkorja za izpolnitev ciljev javnega interesa. Sprememba 7 Uvodna izjava 8 a (novo) (8a) Leta 2000 je Evropska unija uvedla ureditev, ki temelji na neomejenem dostopu do ničte dajatve za sladkor, proizveden v državah z območja Balkana, kar je povzročilo izjemno povečanje uvoza, zlasti zaradi nezakonitega trgovanja, ki je bilo dolgo časa neodkrito. Vrnitev na nadzorovane uvoze leta 2005 je omogočila zaustavitev nezakonitega uvoza sladkorja v Skupnost in zagotovila ravnovesje notranjega trga. Sprememba 8 Uvodna izjava 8 b (novo) (8b) Obstaja objektivno tveganje, da se nezakonito trgovanje, ki se je razvilo po odprtju trga Skupnosti uvozu sladkorja iz držav z Balkana, brez carine in količinskih omejitev, ponovno pojavi z dejanskim začetkom veljavnosti pobude "vse razen orožja", sprejete v korist najmanj razvitih držav. Da bi Skupnost lahko uspešno in racionalno nadaljevala s sprejemanjem proizvodnih kvot, je zelo pomembno, da pripravi primerne regulacijske instrumente, ki ji bodo omogočili nadzor nad ponudbo sladkorja na svojem trgu in preprečili nezakonito trgovanje, ki sproža motenje na trgu in je vir neravnovesja proizvodnega sistema Skupnosti. Sprememba 9 Uvodna izjava 8 c (novo) (8 c) Pri pobudi "vse razen orožja", v skladu s katero bodo lahko najmanj razvite države uvažale sladkor brez tarif in kvot, obstaja tveganje, da se pojavi tristranska trgovina, ki bi jo bilo v okviru zmernih finančnih pogojev težko odkriti in ki bi morda lahko ogrozila stabilnost trga Skupnosti. Ta tristranska trgovina lahko ogrozi tudi sam razvoj v najmanj razvitih državah, ker bodo imeli koristi le veliki mednarodni akterji, pri čemer ne bo pozitivnega učinka na lokalne skupnosti, ki so odvisne od proizvodnje sladkorja. Ker je večina držav v razvoju dejansko odvisna od sladkorja v izrazito izvozno usmerjenih proizvodnih ureditvah, je zelo pomembno zagotoviti, da nevarnost tristranske trgovine ne ovira dostopa držav v razvoju do trgov EU. Sprememba 10 Uvodna izjava 9 (9)  Glede na nedavne sklepe posebne skupine in pritožbenega organa Svetovne trgovinske organizacije o izvoznih nadomestilih EU za sladkor in da bi izvajalci iz Skupnosti zagotovili neoviran prehod iz prejšnjega sistema kvot v sedanji sistem, je treba podjetjem za proizvodnjo sladkorja, ki so v tržnem letu 2004/2005 proizvajala sladkor C, omogočiti v tržnem letu 2006/2007 dodelitev dodatnih kvot pod pogoji, ki upoštevajo nižjo vrednost sladkorja C. črtano Sprememba 11 Uvodna izjava 9 a (novo) (9a) Zaradi pomanjkanja naftnih virov v svetu so se cene surove nafte nezaslišano povišale. Prav zaradi tega predstavlja proizvodnja alkohola v sladkornem sektorju glavni adut pri razvijanju alternativnih virov energije. Ob upoštevanju vpliva reforme skupne ureditve trgov na proizvodnjo, je te trende treba predvideti in okrepiti ter sladkornemu sektorju ponuditi nove možnosti, med katerimi je proizvodnja bioetanola izven kvot. Sprememba 78 Uvodna izjava 9 (b) (novo) 9(b) EU bi si morala prizadevati za to, da se izvozne subvencije ukinejo v najkrajšem možnem času in najpozneje do leta 2013. Sprememba 12 Uvodna izjava 10 a (novo) (10a) Podjetja, katerim so dodeljene dodatne kvote za izoglukozo, se morajo predhodno dogovoriti, da se odrekajo subvencijam, ki jih zagotavlja začasna shema za prestrukturiranje sladkorne industrije. Sprememba 13 Uvodna izjava 11 (11)  Da bi se proizvodnja sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa v Skupnosti dovolj zmanjšala, mora imeti Komisija pravico prilagajanja kvot do znosne ravni po zaključku fonda za prestrukturiranje leta 2010. (11)  Da bi na trgu Skupnosti zagotovili ravnovesje, bi moral Svet, če to zahtevajo okoliščine, na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom, imeti pravico prilagajanja kvot za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup do znosne ravni po zaključku sklada za prestrukturiranje leta 2010. Sprememba 14 Uvodna izjava 15 a (novo) (15a) Treba bi bilo sprejeti ukrepe, ki bodo zagotavljali, da kemijska in farmacevtska industrija lahko pridobita zaloge sladkorja po ceni, ki velja na svetovnem trgu. Sprememba 15 Uvodna izjava 28 a (novo) (28a) Treba bi bilo poostriti pravila o poreklu, da bi onemogočili prakso, pri kateri se označba porekla pridobi s postopkom rafiniranja. Sprememba 16 Uvodna izjava 29 (29)  Skupnost ima s tretjimi državami več preferencialnih dogovorov glede dostopa na trg, ki tem državam dovoljujejo izvoz surovega trsnega sladkorja v Skupnost pod ugodnimi pogoji. Zato je potrebno oceniti potrebo rafinerij po sladkorju za prečiščevanje in pod določenimi pogoji rezervirati uvozna dovoljenja za stalne rafinerije iz Skupnosti. (29)  Skupnost ima s tretjimi državami več preferencialnih dogovorov glede dostopa na trg, ki tem državam dovoljujejo izvoz surovega trsnega sladkorja v Skupnost pod ugodnimi pogoji. Zato je treba oceniti potrebo rafinerij po sladkorju za rafiniranje in pod določenimi pogoji rezervirati uvozna dovoljenja za stalne rafinerije iz Skupnosti. Vseeno se morajo od tržnega leta 2009/2010 uvozna dovoljenja izdati tudi drugim tovarnam sladkorja. Sprememba 17 Uvodna izjava 29 a (novo) (29a) Preferencialni dostop najmanj razvitih držav na trge EU za sladkorne proizvode se mora začasno preklicati, kadar njihov izvoz v Evropsko unijo presega zmogljivost njihove domače proizvodnje, zmanjšan za količine, ki se prodajo drugače, predvsem z domačo porabo in izvozom v tretje države. Komisija mora zato od držav upravičenk prejeti informacije, ki vključujejo številčne podatke o njihovi domači proizvodnji in porabi sladkorja ter uvozu in izvozu sladkorja. Ti podatki morajo vključevati tudi sladkor v predelanih proizvodih. Predlog spremembe 18 Uvodna izjava 29 b (novo) (29b) Državam upravičenkam splošnega sistema preferencialov je treba prepovedati uporabo sladkorja iz tretjih držav, ki niso najmanj razvite, za proizvode, ki jih nameravajo prodati v Evropski uniji na podlagi sheme preferencialnega dostopa. Sprememba 20 Uvodna izjava 32 (32)  Zagotoviti je treba skladnost s količinskimi omejitvami z uporabo zanesljivega in učinkovitega sistema spremljanja. V ta namen je treba za odobritev izvoznih nadomestil predložiti izvozno dovoljenje. Izvozna nadomestila se odobrijo v okviru razpoložljivih sredstev, odvisno od posebnih razmer za vsak zadevni proizvod. Izjeme od tega pravila se lahko dovolijo samo za predelane proizvode, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi, za katere se ne uporabljajo količinske omejitve. Predvideti je treba odstopanje od strogega upoštevanja upravljavskih predpisov, če ni verjetno, da bi izvoz, za katerega se uporabljajo izvozna nadomestila, presegel določene količine. (32)  Zagotoviti je treba skladnost s količinskimi omejitvami z uporabo zanesljivega in učinkovitega sistema spremljanja. V ta namen je treba za odobritev izvoznih nadomestil ali izvozov, ki niso omejeni s kvotami, predložiti izvozno dovoljenje. Izvozna nadomestila se odobrijo v okviru razpoložljivih sredstev, odvisno od posebnih razmer za vsak zadevni proizvod. Izjeme od tega pravila se lahko dovolijo samo za predelane proizvode, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi, za katere se ne uporabljajo količinske omejitve. Predvideti je treba odstopanje od strogega upoštevanja upravljavskih predpisov, če ni verjetno, da bi izvoz, za katerega se uporabljajo izvozna nadomestila, presegel določene količine. Sprememba 21 Uvodna izjava 34 (34)  Ustrezno je določiti ukrepe za primer, kadar večja rast ali padec cen povzroči ali grozi, da bo povzročil motnje na trgu Skupnosti. Med te ukrepe lahko spada odprtje kvote po znižani tarifi za uvoz sladkorja s svetovnega trga, kadar je to potrebno. (34)  Ustrezno je določiti ukrepe za primer, kadar večja rast ali padec cen povzroči ali grozi, da bo povzročil motnje na trgu Skupnosti. V primeru proizvodnega primanjkljaja Skupnosti lahko med te ukrepe spada odprtje kvote po znižani tarifi za uvoz sladkorja s svetovnega trga, kadar je to potrebno. Sprememba 22 Uvodna izjava 38 (38)  Značilnosti proizvodnje sladkorja v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti ločujejo navedeno proizvodnjo od proizvodnje sladkorja drugje v Skupnosti. Finančno pomoč je zato treba dovajati sektorju z razporeditvijo sredstev kmetom v navedenih regijah po začetku veljave podpornih programov za pomoč lokalni proizvodnji, ki jih države članice izdelajo v okviru Uredbe Sveta (ES) št ..../2005 z dne […] o določitvi posebnih ukrepov za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije. (38)  Značilnosti proizvodnje sladkorja v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti ločujejo navedeno proizvodnjo od proizvodnje sladkorja drugje v Skupnosti. Finančno pomoč je zato treba dovajati sektorju z razporeditvijo sredstev kmetom v navedenih regijah po začetku veljave podpornih programov za pomoč lokalni proizvodnji, ki jih države članice izdelajo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št ..../2005 z dne […] o določitvi posebnih ukrepov za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije. Posebno pomoč bi bilo treba zagotoviti tudi območjem in regijam Skupnosti, za katere so značilne težke gospodarske in socialne razmere. Sprememba 23 Uvodna izjava 40 (40)  Prehod z režimov iz Uredbe (ES) št. 1260/2001 na režime, opredeljene v tej uredbi, bi lahko povzročil težave, ki v tej uredbi niso obravnavane. Za ureditev takšnih težav mora imeti Komisija možnost, da sprejme prehodne ukrepe − (40)  Prehod iz ureditve iz Uredbe (ES) št. 1260/2001 na ureditve, določene v tej uredbi, bi lahko povzročil težave, ki v tej uredbi niso obravnavane, kakor je negotovost na območjih, kjer se jesensko sejanje opravlja za 2006/2007. Za ureditev takšnih težav mora imeti Komisija možnost, da sprejme prehodne ukrepe − Sprememba 24 Uvodna izjava 40 a (novo) (40a) Pri prestrukturiranju evropske sladkorne industrije je odločilnega pomena, da Svet zagotovi sredstva iz strukturnih skladov Unije in iz vseh drugih instrumentov politike s področja socialne kohezije, da bi na ta način prestrukturiranje optimalno izvedli in spodbudili oblikovanje novih delovnih mest. Zaradi velikega obsega predvidene reforme, ki bo izvedena v kratkem času in bo prizadela zlasti podeželske predele, nanaša pa se na različne tipe gospodarskih dejavnosti, bo nujen hiter razvoj regionalnih programov s pomočjo strukturnih skladov Unije in vseh drugih instrumentov politike s področja socialne kohezije. To je v skladu s cilji lizbonske strategije in evropske strategije zaposlovanja, političnimi smernicami, ki jih je glede kohezije za obdobje 2007-2013 predlagala Komisija in zlasti v skladu s sporočilom Komisije o prestrukturiranju in zaposlovanju. Sporočilo posebej poudarja potrebo po doslednosti EU pri prevzemanju finančnega bremena politik, ki jih izvaja (točka 1.1), in potrebo po tem, da se vsi finančni instrumenti Skupnosti in glavni finančni instrumenti, s katerimi razpolagajo države članice, pri upravljanju gospodarskih sprememb in povečanju njihovega vpliva na zaposlovanje uporabijo na dopolnilen in povezan način (točka 2.1.3). _____________ 1 Sporočilo Komisije z naslovom "Prestrukturiranje in zaposlovanje – Predvidevanje in spremljanje prestrukturiranja za razvoj delovnih mest: vloga Evropske unije", (KOM(2005)0120). Sprememba 25 Člen 1, odstavek 1 a (novo) (1a) Skupna ureditev trgov za sladkor v sektorju sladkorja si prizadeva doseči cilje, določene v členu 33 Pogodbe, zlasti stabilizirati trge, povečati tržno usmerjenost skupne ureditve trga sladkorja in zagotoviti primeren življenjski standard kmetovalcev znotraj sektorja sladkorja. Sprememba 26 Člen 2, točka (6 a) (novo) (6a) "izvoženi sladkor", "izvožena izoglukoza" in "izvožen inulinski sirup" količino proizvodnje sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, izvoženo tretjim državam v določenemu tržnemu letu in v okviru omejitev sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe; Sprememba 27 Člen 2, točka (7) (7) "presežek sladkorja", "presežek izoglukoze" in "presežek inulinskega sirupa" vsako količino proizvodnje sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, pripisane določenemu tržnemu letu, ki je višja od njihovih količin iz točk (5) in (6); (7) "presežek sladkorja", "presežek izoglukoze" in "presežek inulinskega sirupa" vsako količino proizvodnje sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, pripisane določenemu tržnemu letu, ki je višja od njihovih količin iz točk (5), (6) in (6a); Sprememba 28 Člen 2, točka 11 a (novo) (11a) "preferenčni sladkor iz najmanj razvitih držav" sladkor, ki ga določena najmanj razvita držav proizvaja in izvaža nad svojo porabo, ki jo je sporočila Mednarodni organizaciji za sladkor. Sprememba 29 Člen 2 a (novo) Člen 2a Cenovni režim 1.  Med tržnimi leti 2006/2007, 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010 je vzpostavljena shema za prestrukturiranje, ki temelji na intervencijski ceni, v skladu s postopki, določenimi v členu 17a. 2.  Od tržnega leta 2010/2011 naprej bo intervencijski sistem nadomeščen s sistemom, ki bo temeljil na referenčni ceni. Sprememba 30 Člen 3 1.  Referenčne cene Referenčne ali intervencijske cene 1.  Referenčne ali intervencijske cene za beli sladkor so: a) za beli sladkor so: 631,9 EUR na tono za tržno leto 2006/2007; a) 631,9 EUR na tono za tržno leto 2006/2007; b) 476,5 EUR na tono za tržno leto 2007/2008 b) 571,2 EUR na tono za tržno leto 2007/2008 c) 449,9 EUR na tono za tržno leto 2008/2009 c) 525,8 EUR na tono za tržno leto 2008/2009 d) 385,5 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010 d) 442,3 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010 2.  Referenčne cene za surovi sladkor so: 2.  Referenčne ali intervencijske cene za surovi sladkor so: a) 496,8 EUR na tono za tržno leto 2006/2007; a) 496,8 EUR na tono za tržno leto 2006/2007; b) 394,9 EUR na tono za tržno leto 2007/2008 b) 496,8 EUR na tono za tržno leto 2007/2008 c) 372,9 EUR na tono za tržno leto 2008/2009 c) 441,2 EUR na tono za tržno leto 2008/2009 d) 319,5 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010. d) 366,6 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010. 3.  Referenčne cene iz odstavkov 1 in 2 se uporabljajo za nepakiran sladkor, franko tovarna, natovorjen na prevozno sredstvo, ki ga izbere kupec. Te cene se uporabljajo za beli in surovi sladkor standardne kakovosti, opisane v Prilogi I. 3.  Referenčne ali intervencijske cene iz odstavkov 1 in 2 se uporabljajo za nepakiran sladkor, franko tovarna, natovorjen na prevozno sredstvo, ki ga izbere kupec. Te cene se uporabljajo za beli in surovi sladkor standardne kakovosti, opisane v Prilogi I. Sprememba 31 Člen 5, odstavek 1 1.  Najnižja cena kvote za sladkorno peso je: 1.  Najnižja cena kvote za sladkorno peso je: (a) 32,86 EUR na tono za tržno leto 2006/2007; (a) 32,86 EUR na tono za tržno leto 2006/2007; (b) 25,05 EUR na tono od tržnega leta 2007/2008. (b) 31,6 EUR na tono od tržnega leta 2007/2008. (ba) 30,6 EUR na tono od tržnega leta 2008/2009 (bb) 29,4 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010. Najnižjo ceno kvote za sladkorno peso je kljub temu mogoče zmanjšati s panožnim sporazumom za največ 10 %. Sprememba 32 Člen 5, odstavek 2 2.  Najnižja cena iz odstavka 1 velja za sladkorno peso standardne kakovosti, opisane v Prilogi I. 2.  Najnižja cena iz odstavka 1 velja za sladkorno peso standardne kakovosti, opisane v Prilogi I, in ustreza donosu v višini 130 kg sladkorja, omejenega s kvotami. Ta cena se uporablja za stopnjo "pošiljke na kraj dostave". Sprememba 33 Člen 5, odstavek 4 4.  Za količine sladkorne pese, ki ustrezajo količinam industrijskega sladkorja ali presežka sladkorja, ki so predmet presežnega zneska iz člena 15, zadevno podjetje za proizvodnjo sladkorja prilagodi nabavno ceno tako, da je vsaj enaka najnižji ceni kvote za sladkorno peso. 4.  Za količine sladkorne pese, ki ustrezajo količinam industrijskega sladkorja, plača zadevno podjetje za proizvodnjo sladkorja vsaj ceno, ki je določena s panožnimi sporazumi, ob upoštevanju dodane vrednosti zadevnega sladkorja, odnosa med institucionalnimi cenami sladkorja in kvote za sladkorno peso po obdobju prestrukturiranja ter konvencionalnega donosa v višini 130 kg sladkorja na tono sladkorne pese s 16 % vsebnostjo sladkorja. Sprememba 34 Člen 5, odstavek 4 a (novo) (4a) Za količine sladkorne pese, ki ustrezajo količinam presežka sladkorja, ki so, kakor je določeno v členu 15, osnova dajatev za presežek ali pa se prodajajo na trgu Skupnosti brez zaračunavanja dajatev za presežke, zadevno podjetje za proizvodnjo sladkorja prilagodi nabavno ceno tako, da je vsaj enaka najnižji ceni kvote za sladkorno peso. Sprememba 36 Člen 8 Člen 8 Dodatne kvote za sladkor 1.  Podjetja za proizvodnjo sladkorja, ki so v okviru Uredbe (ES) št. 1260/2001 v teku tržnega leta 2004/2005 proizvajale sladkor C, lahko državo članico, v kateri imajo sedež, najpozneje do 31. julija 2006, zaprosijo za dodatno kvoto za vsoto, ki je določena v Prilogi IV. Dodatne kvote se dodelijo v skladu z objektivnimi kriteriji in brez razlikovanja. črtano 2.  Če zahteve po dodatnih kvotah presežejo razpoložljivo nacionalno količino, zadevna država članica omogoči proporcionalno zmanjšanje količin, ki se dodelijo. 3.  Enkratni znesek se zaračuna za dodatne kvote, ki so bile dodeljene podjetjem v skladu z odstavkoma 1 in 2. Ta znesek se določi kot znesek, ki je enak stopnji pomoči za prestrukturiranje, ki se uporablja v tržnem letu 2006/2007. Znesek se zaračuna na tono dodeljene dodatne kvote. 4.  Skupni enkratni znesek, ki se plača v skladu z odstavkom 3, zaračuna država članica podjetjem na svojem ozemlju, ki jim je bila dodeljena dodatna kvota. Zadevno podjetje za proizvodnjo sladkorja plača enkratni znesek do roka, ki ga določijo države članice. Ta rok je najpozneje 28. februarja 2007. 5.  Če podjetje za proizvodnjo sladkorja ne plača enkratnega zneska pred 28. februarjem 2007, dodatne kvote ne veljajo več kot kvote, dodeljene zadevnemu podjetju za proizvodnjo sladkorja. Sprememba 37 Člen 9 Člen 9 Dodatne kvote za izoglukozo V tržnem letu 2006/2007 se celotni kvoti za izoglukozo, določeni v Prilogi III, doda kvota za izoglukozo v višini 100 000 ton. V vsakem izmed tržnih let 2007/2008 in 2008/2009 se kvoti predhodnega tržnega leta doda nadaljnja kvota za izoglukozo v višini 100 000 ton. Države članice dodelijo dodatne kvote podjetjem v sorazmerju s kvotami za izoglukozo, ki so bile dodeljene v skladu s členom 7(2). črtano Sprememba 38 Člen 10, odstavek 2 2.  Upoštevajoč rezultate sheme za prestrukturiranje, predvidene v Uredbi Sveta (ES) št. …./2005 (shema za prestrukturiranje), Komisija najpozneje do konca februarja 2010 v skladu s postopkom iz člena 39(2) določi skupni odstotek, potreben za zmanjšanje obstoječih kvot za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup po državi članici ali regiji, da bi se izognili neravnovesjem na trgu v tržnih letih od 2010/2011 naprej. 2.  Na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom ter upoštevajoč rezultate sheme za prestrukturiranje, predvidene v Uredbi Sveta (ES) št. …./2005 (shema za prestrukturiranje), Svet najpozneje do konca februarja 2010 v skladu s postopkom iz člena 39(2) določi skupni odstotek, potreben za zmanjšanje obstoječih kvot za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup po državi članici ali regiji, da bi se izognili neravnovesjem na trgu v tržnih letih od 2010/2011 naprej. Sprememba 39 Člen 12, točka ca) (novo) (ca) izvozi v tretje države, ob upoštevanju pogojev iz te uredbe. Sprememba 40 Člen 12 a (novo) Člen 12a Možnosti prodaje presežkov sladkorja Komisija opravi študijo z namenom opredelitve prehodnih trgov za prodajo presežkov sladkorja za energetsko rabo. Sprememba 41 Člen 13, odstavek 1, točka a) (a) je predmet dobavne pogodbe, sklenjene pred koncem tržnega leta med proizvajalcem in uporabnikom, ki sta dobila dovoljenje v okviru člena 17; (a) je predmet dobavne pogodbe, sklenjene pred koncem tržnega leta med proizvajalcem in/ali dobaviteljem ter uporabnikom, ki sta dobila dovoljenje v okviru člena 17; Sprememba 42 Člen 13, odstavek 2, točka (a) (a) alkohol, rum, živi kvas in "Rinse appelstroop"; (a) alkohol, bioetanol za energetske namene, rum, kvas in "Rinse appelstroop"; Sprememba 43 Člen 13, odstavek 2, točka (b) (b) industrijske proizvode brez vsebnosti sladkorja, pri predelavi katerih pa se uporabi količini sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ki je višja od 50 % teže končnega proizvoda; (b) industrijske proizvode brez vsebnosti sladkorja, pri predelavi katerih pa se uporabi količina sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa kot osnovni proizvod; Sprememba 44 Člen 13, odstavek 3, pododstavek 1 3.  Za proizvode, navedene v členu 1(1)(b) do (e) se lahko dodeli proizvodno nadomestilo, če presežek sladkorja, presežek izoglukoze ali presežek inulinskega sirupa niso na voljo po ceni, ki ustreza svetovni ceni za proizvodnjo proizvodov iz točk (b) in (c) odstavka 2 tega člena. 3.  Za proizvode, navedene v členu 1(1)(b) do (e) se dodeli proizvodno nadomestilo, če presežek sladkorja, presežek izoglukoze ali presežek inulinskega sirupa ni na voljo po ceni, ki ustreza svetovni ceni za proizvodnjo proizvodov iz točk (b) in (c) odstavka 2 tega člena. Sprememba 45 Člen 13, odstavek 3, pododstavek 3 Proizvodno nadomestilo se določi ob upoštevanju zlasti stroškov, ki nastajajo pri uporabi uvoženega sladkorja, ki bi jih industrija morala nositi v primeru dobave na svetovni trg, in cene presežka sladkorja, ki je na voljo na trgu Skupnosti, ali referenčne cene, če ni presežka sladkorja. Proizvodno nadomestilo se določi ob upoštevanju zlasti stroškov, ki nastajajo pri uporabi uvoženega sladkorja, ki bi jih industrija morala nositi v primeru dobave na svetovni trg, in cene presežka sladkorja, ki je na voljo na trgu Skupnosti, ali referenčne ali intervencijske cene, če ni presežka sladkorja. Sprememba 46 Člen 14, odstavek 2, prvi pododstavek, točka (a) (a) najpozneje do 31. januarja tekočega tržnega leta obvestijo zadevne države članice o količinah sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ki jih bodo prenesla; (a) najpozneje do 15. februarja tekočega tržnega leta obvestijo zadevne države članice o količinah sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ki jih bodo prenesla; Sprememba 47 Člen 14, odstavek 2, drugi pododstavek, uvodni stavek Vendar se datum 31. januar iz točke (a) prvega pododstavka zamenja: Vendar se datum 15. februar iz točke (a) prvega pododstavka nadomesti: Sprememba 48 Člen 14, odstavek 2, drugi pododstavek, točka (b) (b) za podjetja s sedežem v Združenem kraljestvu s 15. februarjem; črtano Sprememba 49 Člen 15, odstavek 1, točka (a) (a) presežka sladkorja, presežka izoglukoze in presežka inulinskega sirupa, proizvedenega v katerem koli tržnem letu, razen za količine, prenesene v proizvodno kvoto naslednjega tržnega leta, ki so skladiščene v skladu s členom 14, ali za količine iz člena 12(c); (a) presežka sladkorja, presežka izoglukoze in presežka inulinskega sirupa, proizvedenega v katerem koli tržnem letu, razen za količine, izvožene v tretje države v okviru omejitev iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, ali prenesene v proizvodno kvoto naslednjega tržnega leta, ki so skladiščene v skladu s členom 14, ali za količine iz člena 12(c)(c) ter količine, katerih izvoz je dovoljen, kakor je določeno v členu 12(ca); Sprememba 50 Člen 15, odstavek 1, točka (b) (b) industrijskega sladkorja, industrijske izoglukoze in industrijskega inulinskega sirupa, za katerega se do datuma, ki ga je treba določiti, ne predloži dokazila, da je bil predelan v enega izmed proizvodov iz člena 13(2); (b) industrijskega sladkorja, industrijske izoglukoze in industrijskega inulinskega sirupa, za katerega do datuma, ki ga je treba določiti, podjetje, ki je uporabnik, ne predloži dokazila, da je bil predelan v enega izmed proizvodov iz člena 13(2); Sprememba 51 Člen 15, odstavek 1, točka (c a) (novo) (ca) presežka sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, za katerega v predpisanem roku ni bilo predloženo dokazilo o izvozu. Sprememba 52 Člen 15, odstavek 3 3.  Znesek za presežek, plačan v skladu z odstavkom 1, zaračuna država članica podjetjem na svojem ozemlju glede na proizvodne količine iz odstavka 1, ki so bile določene za podjetja v zadevnem tržnem letu. 3.  Znesek za presežek, plačan v skladu z odstavkom 1, zaračuna država članica podjetjem na svojem ozemlju glede na proizvodne količine iz odstavka 1, ki so bile določene za podjetja v zadevnem tržnem letu. Poleg tega se znesek za presežek za količine iz odstavka 1(b) zaračuna podjetjem, ki so uporabniki. Sprememba 53 Člen 16, odstavek 4 4.  Podjetja za proizvodnjo sladkorja in inulinskega sirupa iz Skupnosti lahko od pridelovalcev sladkorne pese ali sladkornega trsa ter dobaviteljev cikorije zahtevajo, da prevzamejo 50 % zadevne proizvodne dajatve. 4.  V okviru panožnih sporazumov si podjetja za proizvodnjo sladkorja in inulinskega sirupa iz Skupnosti lahko s pridelovalci sladkorne pese ali sladkornega trsa ter dobaviteljev cikorije delijo stroške proizvodne dajatve. Sodelovanje proizvajalcev sladkorne pese ali sladkornega trsa ter dobaviteljev cikorije ne more preseči 50 % zadevne proizvodne dajatve. Sprememba 54 Člen 17 a (novo) Člen 17a Intervencijski režim 1.  Med tržnimi leti 2006/2007, 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010 mora intervencijski organ, ki ga določi vsaka država članica proizvajalka sladkorja, v skladu s postopkom iz člena 39(2), kupiti ponujeni beli in surovi sladkor, proizveden v okviru kvot iz sladkorne pese ali sladkornega trsa, pridelanih v Skupnosti, če sta ponudnik in zgoraj navedeni organ predhodno sklenila pogodbo o skladiščenju zadevnega sladkorja. Če kakovost sladkorja ni v skladu s standardno kakovostjo, za katero je bila intervencijska cena določena, se le-ta prilagodi s povišanjem ali znižanjem cene. 2.  Med tržnimi leti 2006/2007, 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010 intervencijski organi odkupijo, po potrebi, po veljavni intervencijski ceni za območje, v katerem se nahaja sladkor v času nakupa. 3.  Med tržnimi leti 2006/2007, 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010 intervencijski organi lahko prodajajo sladkor samo po ceni, ki je višja od intervencijske. Sprememba 55 Člen 19, odstavek 1, pododstavek 1 1.  Da bi ohranili strukturno ravnovesje trga na cenovni ravni, ki je blizu referenčni ceni, upoštevajoč obveznosti Skupnosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členu 300 Pogodbe, se lahko odstotek kvote za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup, enak za vse države članice, umakne s trga do začetka naslednjega tržnega leta. 1.  Da bi ohranili strukturno ravnovesje trga na cenovni ravni, ki je blizu referenčni ali intervencijski ceni, upoštevajoč obveznosti Skupnosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členu 300 Pogodbe, se lahko odstotek kvote za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup, enak za vse države članice, umakne s trga do začetka naslednjega tržnega leta. Sprememba 56 Člen 19, odstavek 3, pododstavek 2, alinea 2 – proizvodnja, ki spada v dodatno kvoto. – proizvodnja, ki spada v dodatno kvoto do 105 %. Sprememba 57 Člen 25, odstavek 1 a (novo) 1a. Če uvoz izdelkov iz najmanj razvitih držav presega obseg, ki zagotavlja očitno ravnotežje med običajno ravnijo proizvodnih zmogljivosti in domačo porabo zadevne države, Komisija uvoz iz zadevne države odloži. Sprememba 58 Člen 25, odstavek 2, pododstavek 1 2.  Če pride do razmer iz odstavka 1, Komisija na zahtevo države članice ali na svojo pobudo odloča o potrebnih ukrepih. 2.  Če pride do razmer iz odstavkov 1 in 1a, Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo odloča o potrebnih ukrepih. Sprememba 59 Člen 25 a (novo) Člen 25a Obseg preferenčnega uvoza Kadar se uporablja člen 18 ali preferenčni uvoz preseže količino, določeno v členu 19, sprejme Komisija ukrepe, zahtevane za uporabo člena 27(2) in (3). Sprememba 60 Člen 25, odstavek 3 3.  Če proizvodno nadomestilo, določeno v členu 13(3), ne zagotavlja zaloge, potrebne za proizvodnjo proizvodov iz člena 13(2), lahko Komisija za nekatere količine v celoti ali delno opusti uporabo uvoznih dajatev za beli sladkor, ki spada pod oznako KN 1701, in izoglukozo, ki spada pod oznake KN 1702 30 10, 1702 40 10, 1702 60 10 in 1702 90 30. 3.  Če proizvodno nadomestilo, določeno v členu 13(3), ne zagotavlja zaloge, potrebne za proizvodnjo proizvodov iz člena 13(2), lahko Komisija odloži uporabo uvoznih dajatev za beli sladkor, ki spada pod oznako KN 1701, in izoglukozo, ki spada pod oznake KN 1702 30 10, 1702 40 10, 1702 60 10 in 1702 90 30. Sprememba 61 Člen 27 a (novo) Člen 27a Uvoz iz najmanj razvitih držav 1.  Za uvoz sladkorja iz najmanj razvitih držav veljajo dajatve skupne carinske tarife na podlagi veljavnih ravni do 1. julija 2012. Dajatve skupne carinske tarife se s 1. julijem 2012 znižajo za 20 %, s 1. julijem 2013 za 50 % in s 1. julijem 2014 za 80 %. S 1. julijem 2015 se v celoti odpravijo. 2.  Dokler se dajatve skupne carinske tarife v skladu z odstavkom 1 ne odpravijo v celoti, se za izdelke iz tarifne številke 1701 s poreklom iz najmanj razvitih držav za vsako tržno leto odpre skupna tarifna kvota po stopnji nič. Začetne tarifne kvote za tržno leto 2006/2007 znašajo 149 212 ton, protivrednost belega sladkorja, za izdelke iz številke 1701. Za vsako naslednje tržno leto se tržne kvote za izdelke iz številke 1701 povečajo za 27 % glede na kvote v prejšnjem tržnem letu. 3.  Če od tržnega leta 2010/2011 uvoz sladkorja iz najmanj razvitih držav presega obseg, ki zagotavlja ravnotežje med proizvodnjo in domačo porabo ene ali več držav, kakor je določeno v izjavi države, lahko Komisija v skladu z ukrepi iz člena 25 na prošnjo države članice ali na lastno pobudo odloži uporabo posebnih režimov. Sprememba 62 Člen 28, odstavek 1 1.  Tarifne kvote za uvoz proizvodov iz člena 1(1), ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, ali iz katerega koli drugega akta Sveta, odpre in upravlja Komisija v skladu s podrobnimi pravili, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 39(2) te uredbe. 1.  Tarifne kvote za uvoz proizvodov iz člena 1(1), ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, ali iz katerega koli drugega akta Sveta, odpre in upravlja Komisija v skladu s podrobnimi pravili, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 39(2) te uredbe in v skladu s členi 308(a), 308(b) in 308(c) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti1. ________________ 1 UL L 253, 11.10.1993, p. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 883/2005 (UL L 148, 11.6.2005, str. 5). Sprememba 63 Člen 28, odstavek 3 a (novo) 3a. Če Komisija ugotovi, da obstajajo zadostni dokazi o goljufiji, ali če država ne zagotovi potrebnega upravnega sodelovanja, da bi bilo mogoče preveriti dokaze o izvoru blaga, ali če se obseg izvoza v Skupnost občutno poveča ter preseže običajno raven proizvodnih in izvoznih zmogljivosti, lahko uporabo tarifnih kvot z ukrepi v celoti ali delno odloži za obdobje šestih mesecev, po pogojem, da prej: (a) obvesti Odbor iz člena 39(1); (b) pozove države članice, naj sprejmejo ustrezne previdnostne ukrepe, da bi zavarovale finančne interese Skupnosti; (c) v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo, da obstajajo razlogi za utemeljen dvom o zakonitem uveljavljanju tarifnih kvot, na podlagi katerih je mogoče postaviti pod vprašaj pravico države upravičenke ali ozemlja do ugodnosti v okviru teh režimov. Sprememba 64 Člen 29, odstavek 2, pododstavek 1 2.  Uvozna dovoljenja za sladkor za prečiščevanje se izda le stalnim rafinerijam pod pogojem, da so zadevne količine nižje od tradicionalne potrebe po dobavi iz odstavka 1. Zadevna dovoljenja se izdajo za 75 % AKP/indijskega sladkorja, preden so na voljo za katero koli drug sladkor. Prenašati jih je mogoče le med stalnimi rafinerijami, njihova veljavnost pa poteče ob koncu tržnega leta, za katero so bila izdana. 2.  Uvozna dovoljenja za sladkor za prečiščevanje se lahko izdajo pod pogojem, da so zadevne količine nižje od tradicionalne potrebe po dobavi iz odstavka 1. Zadevna dovoljenja se izdajo za 75 % AKP/indijskega sladkorja, preden so na voljo za kateri koli drug sladkor. Prenašati jih je mogoče le med stalnimi rafinerijami, njihova veljavnost pa poteče ob koncu tržnega leta, za katero so bila izdana. Sprememba 72/rev Člen 29, odstavek 2, pododstavek 2 Ta odstavek se uporablja za tržna leta 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009 ter za prve tri mesece vsakega od naslednjih tržnih let. V primeru deficitarnih območij se lahko tovarnam sladkorja dovoli, da dopolnijo svojo dejavnost z rafiniranjem sladkorja iz uvoza. Sprememba 66 Člen 31 a (novo) Člen 31a Nadzor nad preferenčnim uvozom Preferenčni uvoz iz najmanj razvitih držav ne presega količin lokalno proizvedenega sladkorja in je ločen od količin, potrebnih za domačo porabo zadevnih držav. Sprememba 67 Člen 40, odstavek 1, točka a) (a) podrobna pravila za uporabo členov 3 do 6, zlasti tista o rasti in znižanju cen, ki se uporabljajo za odmike od standarda referenčne cene iz člena 3(3) in najnižje cene iz člena 5(3); (a) podrobna pravila za uporabo členov 3 do 6, zlasti tista o rasti in znižanju cen, ki se uporabljajo za odmike od standarda referenčne ali intervencijske cene iz člena 3(3) in najnižje cene iz člena 5(3); Sprememba 68 Člen 40, odstavek 1, točka c) (c) podrobna pravila za uporabo členov 13, 14 in 15 in zlasti pogoje za dodelitev proizvodnih nadomestil, zneskov teh nadomestil in upravičenih količin; (c) podrobna pravila za uporabo členov 13, 14 in 15 ter zlasti pogoje za dodelitev izvoznih dovoljenj za sladkor in izoglukozo, ki nista omejena s kvotami, pogoje za dodelitev proizvodnih nadomestil, zneskov teh nadomestil in upravičenih količin; Sprememba 69 Člen 44 V skladu s postopkom iz člena 39(2) se lahko sprejmejo prehodni ukrepi za pospešitev prehoda s pravil iz Uredbe (ES) št. 1260/2001 na pravila, ki jih določa ta uredba. V skladu s postopkom iz člena 39(2) se lahko sprejmejo prehodni ukrepi za pospešitev prehoda s pravil iz Uredbe (ES) št. 1260/2001 na pravila, ki jih določa ta uredba. Zlasti kvote za leto 2005/2006 se zvišajo v tistih državah članicah, ki opravljajo jesensko sejanje, v sorazmerju s količino sladkorja, pridobljenega iz sladkorne pese, pred 30. septembrom 2006. Za takšno sladkorno peso se upoštevajo pogoji v zvezi s ceno in pogodbenimi sporazumi, določenimi v Uredbi (ES) št. 1260/2001.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (KOM(2005)0263 – C6-0244/2005 – 2005/0119(CNS))

P6_TA(2006)0024 A6-0392/2005

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0263)(1),

–   ob upoštevanju tretjega pododstavka člena 37(2) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0244/2005),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A6-0392/2005),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj svoj predlog ustrezno spremeni v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES;

3.   meni, da je nesprejemljivo, da je Svet Evropske unije naznanil politični dogovor glede reforme sladkorne sheme, ki prinaša daljnosežne posledice za prihodnost sektorja v mnogih državah članicah, brez predhodne pridobitve mnenja Parlamenta; Svet ne sme nikoli dokončno zaključiti političnega dogovora pred zaključkom posvetovanja s Parlamentom;

4.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

5.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

6.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Spremembe Parlamenta Sprememba 1 UVODNA IZJAVA 1 (1)  Uredba Sveta (ES) št. .…/2005 (sladkorna reforma) o skupni ureditvi trgov za sladkor predvideva pomembno reformo skupne ureditve trga za sladkor. Ukrepi, uvedeni z navedeno Uredbo, vključujejo znatno znižanje institucionalne zaščitne cene za sladkor Skupnosti v dveh korakih. (1)  Uredba Sveta (ES) št. .…/.... (sladkorna reforma) o skupni ureditvi trgov za sladkor predvideva pomembno reformo skupne ureditve trga za sladkor. Ukrepi, uvedeni z navedeno uredbo, vključujejo zlasti nadomestitev intervencijskega mehanizma z uvedbo referenčne cene z letom 2010/2011 in znižanje institucionalne zaščitne cene za sladkor Skupnosti ter najnižjo ceno sladkorne pese. Sprememba 2 UVODNA IZJAVA 1 A (novo) (1a) Odprava intervencijskega mehanizma od konca tržnega leta 2009/2010, znižanje referenčne ali intervencijske cene za beli sladkor ter znižanje najnižje cene sladkorne pese, za katero velja kvota, predvidena v reformi skupne ureditve trgov za sladkor, bodo povzročili občutno znižanje dohodka proizvajalcev sladkorne pese in cikorije v določenih regijah, kakor tudi odpravo poljščin in industrije, ki je z njo povezana na številnih drugih področjih, za kar bo potrebna kompenzacija. Sprememba 3 UVODNA IZJAVA 2 Kot posledica zmanjšane podpore trga v sektorju sladkorja bi morali uvesti ukrepe dohodkovne podpore za pridelovalce sladkorne pese. Navedeni ukrep bi moral imeti obliko plačila v korist pridelovalcev sladkorne pese in cikorije, katerega celotna raven bi se gibala vzporedno s postopnim zmanjševanjem podpore trga. Da bi upoštevali načela skupne kmetijske politike, katere namen, predviden v pogodbah in izražen v lizbonski strategiji, je predvsem zagotavljanje primerne življenjske ravni kmetijske skupnosti ter izpolnjevanje cilja socialne, gospodarske in ozemeljske kohezije, je treba znatno nadomestiti znižanje dohodka pridelovalcev sladkorne pese in sladkornega trsa. V ta namen je treba, kot posledica zmanjšane podpore trga v sektorju sladkorja, uvesti ukrepe dohodkovne podpore za pridelovalce sladkorne pese, sladkornega trsa in cikorije, kakor tudi za njihove zaposlene. Ti ukrepi bi morali biti usmerjeni k nadomestitvi izgube dohodka in pospeševanju gospodarskega razvoja prizadetih pokrajin ter tako ustvariti nove vire dohodka za proizvajalce Skupnosti. Navedeni ukrepi morajo imeti obliko plačila, ki je posebej namenjeno pridelovalcem sladkorne pese, sladkornega trsa in cikorije, katerega celotna raven se mora gibati vzporedno s postopnim zmanjševanjem podpore trga. Poleg tega bi se morala državam članicam dovoliti potrebna prožnost kar zadeva postopke dodeljevanja pomoči. Sprememba 17 Uvodna izjava 2 (a) (novo) 2(a) Spremembe v ureditvi EU v sektorju sladkorja so občutno vplivale tudi na pridelovalce v državah AKP, ki imajo v skladu s Protokolom o sladkorju trenutno prednostni dostop do tržišča EU. Ker so gospodarstva številnih izmed njih skoraj popolnoma odvisna od sladkorja, je bistvenega pomena, da te države prejmejo finančno podporo. Zadnja presoja potreb, ki jo je podala Komisija, ocenjuje, da bodo države AKP potrebovale 200 milijonov evrov letno. Poleg trenutno dodeljenih sredstev za razvojno financiranje se je treba na te potrebe odzvati z novimi finančnimi viri. Sprememba 5 UVODNA IZJAVA 4 (4)  Za uresničitev ciljev reforme skupne kmetijske politike mora biti podpora za sladkor ločena in vključena v shemo enotnega plačila. (4)  Za uresničitev ciljev reforme skupne kmetijske politike mora biti podpora za sladkor ločena in vključena v shemo enotnega plačila. Vendar lahko države članice del razpoložljivih sredstev, namenjenih za neposredna plačila, uporabijo za to, da pridelovalcem, ki nadaljujejo s proizvodnjo, zagotovijo pomoč za pridelavo. Sprememba 6 UVODNA IZJAVA 6 (6)  Pridelovalci sladkorne pese in cikorije v novih državah članicah so od pristopa dalje uživali ugodnosti zaščitne cene v okviru Uredbe (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor. Zato plačilo za sladkor in sestavne dele sladkorja in cikorije v shemi enotnega plačila ne sme biti predmet uporabe razporeda povečanj, določenega v členu 143a. (6)  Pridelovalci sladkorne pese in cikorije v novih državah članicah so od pristopa dalje uživali ugodnosti zaščitne cene v okviru Uredbe (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor. Zato plačilo za sladkor in sestavne dele sladkorja in cikorije v shemi enotnega plačila ne sme biti predmet uporabe razporeda povečanj, določenega v členu 143a. Poleg tega vključitev plačila za sladkor v shemo enotnega plačila na površino lahko pridelovalce sladkorne pese prikrajša za glavni del kompenzacijske pomoči za sladkorno peso. Zato je zadevnim državam članicam treba dati možnost odstopanja od poenostavljene sheme ter pridelovalcem sladkorne pese dodeliti kompenzacijsko pomoč ob upoštevanju površine sladkorne pese v referenčnem obdobju. Sprememba 7 ČLEN 1, ODSTAVEK 2 A (novo) Člen 55, točka b (Uredba (ES) št. 1782/2003) (2a) Točka (b) člena 55 se nadomesti z: "(b) zemlja, ki je puščena v prahi, je namenjena pridelavi poljščin (žitarice, oljnice, krompir, sladkorna pesa itd.), ki v Skupnosti služijo za izdelavo proizvodov, ki niso neposredno namenjeni prehrani ljudi ali živali, pod pogojem, da se uporabljajo učinkoviti sistemi nadzora." Sprememba 8 ČLEN 1, TOČKA 3 A (novo) Člen 68 b (Uredba (ES) št. 1782/2003) (3a) V oddelku 2 poglavja 5 naslova III se doda naslednji člen: "Člen 68b Plačila za sladkor Pri plačilih za sladkorno peso in cikorijo lahko države članice zadržijo določen odstotek nacionalne zgornje meje iz člena 41, ki ustreza plačilom na površino za sladkorno peso in cikorijo, ki se uporabljata za proizvodnjo sladkorja A in B ali inulinskega sirupa, zajetega v pogodbi o dobavi, ki jo je sklenil pridelovalec v skladu s členom 19 Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001." Sprememba 9 ČLEN 1, TOČKA 4 A (novo) Člen 88, odstavek 1 (Uredba (ES) št. 1782/2003) (4a) Prvi odstavek člena 88 se nadomesti z naslednjim: "Dodeli se pomoč 80 evrov letno na hektar površine, zasejane z energetskimi rastlinami, vključno s poljščinami (žitarice, oljnice, sladkorna pesa, krompir itd.), v skladu s pogoji, določenimi v tem poglavju." Sprememba 10 ČLEN 1, TOČKA 4 B (novo) Člen 89, odstavek 1 (Uredba (ES) št. 1782/2003) (4b) Prvi odstavek člena 89 se nadomesti z naslednjim: "1. Določi se največja dopustna površina 2 200 000 hektarjev, za katero se lahko dodeli pomoč." Sprememba 11 ČLEN 1, TOČKA 5 Člen 110p, odstavek 1 (Uredba (ES) št. 1782/2003) 1.  V primeru uporabe člena 71 za leto 2006 se pridelovalci sladkorne pese in cikorije, ki se uporabljata za proizvodnjo inulinskega sirupa, upravičeni do plačila za sladkor. Podeljuje se za povprečno število hektarjev, posejanih s sladkorno peso in cikorijo, ki se uporabljata za proizvodnjo sladkorja A in B ali inulinskega sirupa, zajetega v pogodbi o dobavi, ki jo je sklenil pridelovalec v skladu s členom 19 Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 za reprezentativno obdobje enega ali več tržnih let od tržnega leta 2000/2001 naprej, ki ga morajo določiti zadevne države članice v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili. 1.  V primeru uporabe člena 71 so pridelovalci sladkorne pese, sladkornega trsa in cikorije, ki se uporabljajo za proizvodnjo inulinskega sirupa, za leto 2006 upravičeni do plačila za sladkor. Izplača se za povprečno število hektarjev, posejanih s sladkorno peso in cikorijo, ki se uporabljata za proizvodnjo sladkorja ali inulinskega sirupa – temu se lahko doda povprečno število hektarjev, namenjenim proizvodnji sladkorja, ki se uporabi za proizvodnjo določenih izdelkov v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 1260/2001 –, zajetega v pogodbi o dobavi, ki jo je sklenil pridelovalec v skladu s členom 19 navedene uredbe za reprezentativno obdobje enega ali več tržnih let od tržnega leta 2000/2001 dalje, ki ga morajo določiti zadevne države članice v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili. Sprememba 12 PRILOGA, TOČKA 2 Priloga II (Uredba (ES) št. 1782/2003) Besedilo, ki ga predlaga Komisija (milijon EUR) Država članica 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Belgija 4,7 6,3 7,9 7,9 7,9 7,9 7,9 7,9 Danska 7,7 10,4 13 13 13 13 13 13 Nemčija 40,4 54,7 68,4 68,4 68,4 68,4 68,4 68,4 Grčija 45,4 61,1 76,7 76,7 76,7 76,7 76,7 76,7 Španija 56,9 77,1 96,4 96,4 96,4 96,4 96,4 96,4 Francija 51,4 68,7 85,9 85,9 85,9 85,9 85,9 85,9 Irska 15,3 20,4 25,6 25,6 25,6 25,6 25,6 25,6 Italija 62,3 84,7 106,6 106,6 106,6 106,6 106,6 106,6 Luksemburg 0,2 0,3 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 Nizozemska 6,8 9,6 12,1 12,1 12,1 12,1 12,1 12,1 Avstrija 12,4 17,1 21,3 21,3 21,3 21,3 21,3 21,3 Portugalska 10,8 14,6 18,3 18,3 18,3 18,3 18,3 18,3 Finska 8 10,8 13,6 13,6 13,6 13,6 13,6 13,6 Švedska 6,6 8,8 11,0 11 11 11 11 11 Velika Britanija 17,7 23,6 29,5 29,5 29,5 29,5 29,5 29,5 Spremembe Parlamenta (milijon EUR) Država članica 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Belgija p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. Danska p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. Nemčija p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. Grčija p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. Španija p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. Francija p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. Irska p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. Italija p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. Luksemburg p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. Nizozemska p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. Avstrija p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. Portugalska p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. Finska p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. Švedska p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. Velika Britanija p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. Sprememba 14 PRILOGA, TOČKA 4 Priloga VII, točka K, tabela 2 (Uredba (ES) št. 1782/2003) Besedilo, ki ga predlaga Komisija (milijon EUR) Država članica 2006 2007 in pozneje Belgija 48 588 83 729 Češka republika 27 849 44 245 Danska 19 312 34 478 Nemčija 154 780 277 946 Grčija 17 939 29 384 Španija 60 267 96 203 Francija 151 144 270 081 Madžarska 25 433 39 912 Irska 11 258 18 441 Italija 79 854 135 994 Latvija 4 219 6 616 Litva 6 547 10 260 Nizozemska 42 027 74 013 Avstrija 18 929 32 891 Poljska 99 125 159 392 Portugalska 3 939 6 452 Slovaška 11 812 19 289 Slovenija 2 993 4 902 Finska 8 254 13 520 Švedska 20 807 34 082 Velika Britanija 64 333 105 376 Spremembe Parlamenta (milijon EUR) Država članica 2006 2007 in pozneje Belgija p.m. p.m. Češka republika p.m. p.m. Danska p.m. p.m. Nemčija p.m. p.m. Grčija p.m. p.m. Španija p.m. p.m. Francija p.m. p.m. Madžarska p.m. p.m. Irska p.m. p.m. Italija p.m. p.m. Latvija p.m. p.m. Litva p.m. p.m. Nizozemska p.m. p.m. Avstrija p.m. p.m. Poljska p.m. p.m. Portugalska p.m. p.m. Slovaška p.m. p.m. Slovenija p.m. p.m. Finska p.m. p.m. Švedska p.m. p.m. Velika Britanija p.m. p.m. Sprememba 15 PRILOGA, TOČKA 5 Priloga VIII (Uredba (ES) št. 1782/2003) Besedilo, ki ga predlaga Komisija (milijon EUR) Država članica 2005 2006 2007, 2008 in 2009 2010 in pozneje Belgija 411 053 579 161 613 782 613 782 Danska 943 369 1 015 477 1 030 478 1 030 478 Nemčija 5 148 003 5 646 981 5 769 946 5 769 946 Grčija 838 289 1 719 228 1 752 673 1 752 673 Španija 3 266 092 4 125 330 4 359 266 4 359 266 Francija 7 199 000 7 382 144 8 361 081 8 361 081 Irska 1 260 142 1 333 563 1 340 521 1 340 521 Italija 2 539 000 3 544 371 3 599 994 3 599 994 Luksemburg 33 414 36 602 37 051 37 051 Nizozemska 386 586 428 613 853 599 853 599 Avstrija 613 000 632 929 744 891 744 891 Portugalska 452 000 496 939 565 452 565 452 Finska 467 000 475 254 565 520 565 520 Švedska 637 388 670 915 763 082 763 082 Velika Britanija 3 697 528 3 934 753 3 975 849 3 975 849 Spremembe Parlamenta (milijon EUR) Država članica 2005 2006 2007, 2008 in 2009 2010 in pozneje Belgija p.m. p.m. p.m. p.m. Danska p.m. p.m. p.m. p.m. Nemčija p.m. p.m. p.m. p.m. Grčija p.m. p.m. p.m. p.m. Španija p.m. p.m. p.m. p.m. Francija p.m. p.m. p.m. p.m. Irska p.m. p.m. p.m. p.m. Italija p.m. p.m. p.m. p.m. Luksemburg p.m. p.m. p.m. p.m. Nizozemska p.m. p.m. p.m. p.m. Avstrija p.m. p.m. p.m. p.m. Portugalska p.m. p.m. p.m. p.m. Finska p.m. p.m. p.m. p.m. Švedska p.m. p.m. p.m. p.m. Velika Britanija p.m. p.m. p.m. p.m. Sprememba 16 PRILOGA, TOČKA 6 Priloga VIII a (Uredba (ES) št. 1782/2003) Besedilo, ki ga predlaga Komisija (milijon EUR) Koledarsko leto Češka republika Estonija Ciper Latvija Litva Madžarska Malta Poljska Slovenija Slovaška 2005 228 800 23 400 8 900 33 900 92 000 350 800 670 724 600 35 800 97 700 2006 294 549 27 300 12 500 43 819 113 847 445 633 830 980 825 44 893 127 212 2007 387 845 40 400 16 300 62 216 157 160 548 212 1 640 1 300 192 61 002 165 889 2008 473 445 50 500 20 400 76 116 193 860 674 812 2 050 1 585 292 75 002 202 489 2009 559 145 60 500 24 500 90 016 230 560 801 512 2 460 1 870 392 89 002 238 989 2010 644 745 70 600 28 600 103 916 267 260 928 112 2 870 2 155 492 103 002 275 489 2011 730 445 80 700 32 700 117 816 303 960 1 054 812 3 280 2 440 492 117 002 312 089 2012 816 045 90 800 36 800 131 716 340 660 1 181 412 3 690 2 725 592 131 002 348 589 naslednja leta 901 745 100 900 40 900 145 616 377 360 1 308 112 4 100 3 010 692 145 102 385 189 Spremembe Parlamenta (milijon EUR) Koledarsko leto Češka republika Estonija Ciper Latvija Litva Madžarska Malta Poljska Slovenija Slovaška 2005 p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. 2006 p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. 2007 p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. 2008 p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. 2009 p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. 2010 p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. 2011 p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. 2012 p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. naslednja leta p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o določitvi začasne sheme za prestrukturiranje sladkorne industrije v Evropski skupnosti in spremembi Uredbe (ES) št. 1258/1999 o financiranju skupne kmetijske politike (KOM(2005)0263 – C6-0245/2005 – 2005/0120(CNS))

P6_TA(2006)0025 A6-0393/2005

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0263)(1),

–   ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0245/2005),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenj Odbora za razvoj ter Odbora za mednarodno trgovino(A6-0393/2005),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj svoj predlog ustrezno spremeni v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES;

3.   meni, da je nesprejemljivo, da je Svet Evropske unije naznanil politični dogovor glede reforme sladkorne sheme, ki prinaša daljnosežne posledice za prihodnost sektorja v mnogih državah članicah, brez predhodne pridobitve mnenja Parlamenta; Svet ne sme nikoli dokončno zaključiti političnega dogovora pred zaključkom posvetovanja s Parlamentom;

4.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

5.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

6.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Spremembe Parlamenta Sprememba 1 Uvodna izjava 1 (1)  Zaradi razvoja v Skupnosti in na mednarodni ravni se sladkorna industrija v Skupnosti spoprijema s strukturnimi težavami, ki bi lahko resno ogrozile konkurenčnost in celo preživetje industrije kot celote. Teh težav se s pomočjo instrumentov za upravljanje trga, kot so določeni v skupni tržni ureditvi (STU) za sladkor, ne more obravnavati učinkovito. Da bi sistem proizvodnje sladkorja Skupnosti in trženje uskladili z mednarodnimi zahtevami in zagotovili njegovo konkurenčnost v prihodnosti, je treba uvesti temeljit proces prestrukturiranja, ki bo privedel do pomembnega zmanjšanja nedobičkonosne proizvodne zmogljivosti v Skupnosti. V ta namen je treba kot predpogoj za delovanje nove skupne tržne ureditve za sladkor osnovati ločeno in neodvisno začasno shemo za prestrukturiranje sladkorne industrije v Skupnosti. V skladu s to shemo je treba zmanjšati kvote tako, da se upoštevajo zakoniti interesi industrije sladkorja, pridelovalcev sladkorne pese in cikorije in potrošnikov v Skupnosti. (1)  Da bi sistem proizvodnje sladkorja Skupnosti in trženje uskladili z mednarodnimi zahtevami in zagotovili konkurenčnost in preživetje regij, ki proizvajajo sladkor, v prihodnosti, je treba uvesti temeljit proces prestrukturiranja, ki bo privedel do zmanjšanja proizvodne zmogljivosti v Skupnosti in ustvaril nove vire dohodkov v zadevnih regijah. Ta postopek prestrukturiranja bi moral tistim, ki to želijo, omogočiti, da pod pravičnimi pogoji prostovoljno opustijo proizvodnjo, zato da se njihove proizvodne kvote ob primernem finančnem nadomestilu dokončno odpravijo. V ta namen je treba kot predpogoj za delovanje bodoče skupne tržne ureditve za sladkor osnovati ločeno in neodvisno začasno shemo za prestrukturiranje sladkorne industrije v Skupnosti. Pomembno je, da zmanjšanje proizvodne zmogljivosti Skupnosti, ki bi moralo izhajati iz uporabe te sheme, ne preseže nujno potrebne ravni in poteka ob upoštevanju zakonitih interesov industrije sladkorja, pridelovalcev sladkorne pese in cikorije in potrošnikov v Skupnosti. Prav tako se mora shemo za prestrukturiranje izvajati v sodelovanju in po posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi, vključno s kmeti, predelovalci, zaposlenimi v industriji in javnimi organi. Sprememba 2 Uvodna izjava 4 a (novo) (4a) Nadalje je za zagotavljanje polnega financiranja procesa prestrukturiranja pomembno, da se vsi prihodki iz prenosa enega milijona ton sladkorja, dodanega h kvoti, vplačajo nazaj v sklad za prestrukturiranje. Sprememba 3 Uvodna izjava 5 (5)  Treba je uvesti pomembno ekonomsko spodbudo v primerni obliki pomoči za prestrukturiranje v omejenem časovnem obdobju za podjetja za proizvodnjo sladkorja z najnižjo produktivnostjo, da opustijo svojo proizvodnjo v kvotah. V ta namen je treba vzpostaviti pomoč za prestrukturiranje, ki bo ustvarila spodbudo za prenehanje s proizvodnjo in opustitev zadevnih kvot ter hkrati omogočila ustrezno upoštevanje socialnih in okoljskih obveznosti, povezanih s prenehanjem proizvodnje. Pomoč mora biti na voljo v obdobju štirih tržnih let, zato da se zmanjša proizvodnja na obseg, potreben za doseganje uravnoteženega stanja na trgu v Skupnosti. (5)  Treba bi bilo uvesti pomembno ekonomsko spodbudo v obliki primerne pomoči za prestrukturiranje v omejenem časovnem obdobju za podjetja, ki želijo opustiti svojo proizvodnjo v kvotah. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti pomoč za prestrukturiranje, ki bo ustvarila spodbudo za prenehanje s proizvodnjo in opustitev zadevnih kvot ter hkrati omogočila razvijanje gospodarskih alternativ v zadevnih regijah, ob upoštevanju socialnih (zaščita zaposlenih v tovarnah sladkorja in kmetov) in okoljskih obveznosti, povezanih s prenehanjem proizvodnje. Pomoč bi morala biti na voljo v obdobju štirih tržnih let z ciljem, da se proizvodnja zmanjša na obseg, potreben za doseganje uravnoteženega stanja na trgu v Skupnosti. Sprememba 4 Uvodna izjava 5 a (novo) (5a) Opustitev proizvodnje bo samodejno vezana na opustitev pravice dostave, ki jo imajo pridelovalci. Škodovala bo naložbam kmetov, še posebej v poseben material, ki je potreben za gojenje sladkorne pese in cikorije. Da bi omogočili dinamično prestrukturiranje, bi morali biti tudi kmetje deležni pomoči, namenjene prestrukturiranju sektorja. Primerno bi torej bilo, da bi bilo najmanj 50 % nadomestila za prestrukturiranje dodeljenega pridelovalcem sladkorne pese in cikorije, da bi s tem ublažili tako nastalo izgubo kapitala. Prav tako je pomembno, da je razdelitev pomoči za prestrukturiranje med pridelovalce in proizvajalce pogojena s podpisom panožnega sporazuma. Sprememba 5 Uvodna izjava 6 a (novo) (6a) Proizvodnja bioetanola je eden od načinov, kako prispevati k spoštovanju Direktive 2003/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. maja 2003 o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v sektorju prevoza1 in k spoštovanju obveznosti, sprejetih v okviru Kjotskega protokola, ter hkrati omejevati emisije toplogrednih plinov. To je pomembna opora za doseganje raznolikosti virov energije in odprtje novih trgov, ki bi lahko nadomestili sektor sladkorja v Evropski uniji. Da bi proizvodnji omogočili razvoj, bi bilo primerno sladkornim družbam, ki uporabljajo začasno shemo prestrukturiranja, dovoliti, da v primeru pretvorbe v destilarne bioetanola ne uničijo svojih proizvodnih obratov. __________________ 1UL L 123, 17.5.2003, str. 42. Sprememba 6 Člen 2 a (novo) Člen 2a Podporni ukrepi za zaposlene v pridelovi sladkorja in v sladkorni industriji Zaradi zmanjšane podpore trgu v sektorju sladkorja mora biti pomoč za prestrukturiranje uporabljena tudi za financiranje podpornih ukrepov za zaposlene v pridelovi sladkorja in v sladkorni industriji. Ti ukrepi bi jim morali pomagali poiskati nove zaposlitvene možnosti. Sprememba 7 Člen 3, odstavek 1, pododstavek 1 1.  Vsako podjetje za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, kateremu je bila dodeljena kvota pred uporabo te uredbe, je upravičeno do pomoči za prestrukturiranje na tono opuščene kvote, pod pogojem, da preneha s proizvodnjo v enem od tržnih let 2006/2007, 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010. Prenehanje s proizvodnjo v tržnem letu 2005/2006 se šteje za prenehanje v tržnem letu 2006/2007. 1.  Vsako podjetje za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, kateremu je bila dodeljena kvota pred uporabo te uredbe, je upravičeno do pomoči za prestrukturiranje na tono opuščene kvote, pod pogojem, da popolnoma ali delno opusti proizvodnjo v enem izmed tržnih let 2006/2007, 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010 ter da v regiji razvije alternativne gospodarske dejavnosti. Popolno ali delno prenehanje s proizvodnjo v tržnem letu 2005/2006 se šteje za prenehanje v tržnem letu 2006/2007. Sprememba 8 Člen 3, odstavek 1 a (novo) 1a. Kvote, dodeljene za izoglukozo v skladu s členom 9 Uredbe (ES) Sveta št. …./… z dne … o skupni organizaciji trgov v sektorju sladkorja, niso upravičene do pomoči za prestrukturiranje. Sprememba 9 Člen 3, odstavek 2 2.  Prenehanje s proizvodnjo zahteva: 2.  Opustitev proizvodnje, od katerega je odvisen dostop do sheme za prestrukturiranje, zahteva: (a) odpoved zadevne kvote po posvetovanjih vodenih v okviru ustreznih sporazumov v trgovini, (a) odpoved zadevne kvote po posvetovanjih vodenih v okviru ustreznih sporazumov v trgovini; če panožnega sporazuma ni, zadevna država članica sprejme potrebne ukrepe za zaščito interesov zadevnih strani, (b) dokončno in popolno ustavitev proizvodnje v najmanj eni tovarni, (b) dokončno in popolno ustavitev proizvodnje v najmanj eni tovarni, (c) zaprtje tovarne ali zadevnih tovarn in demontažo njihovih proizvodnih zmogljivosti in (c) zaprtje tovarne ali zadevnih tovarn in demontažo njihovih proizvodnih zmogljivosti, (d) sanacijo okolja na kraju tovarne in ukrepe za olajšanje prerazporeditve delovne sile. (d) sanacijo okolja na mestu tovarne in odprtje gospodarskih možnosti za regijo ter ustvarjanje novih delovnih mest, zlasti prek možne pretvorbe zemljišča v socialne in kulturne namene, (da) izvajanje ukrepov, ki se jih sporazumno določi med podjetji, s sodelovanjem sindikatov in v skladu z nacionalno zakonodajo, ki bi olajšali prerazporeditev delovne sile ali nadomestili izgubo delovnih mest zaposlenih v zadevnih podjetjih, (db) podpis panožnega sporazuma, sklenjenega s pridelovalci sladkorne pese in cikorije ali z njihovimi uradnimi predstavniki, o deležu pomoči za prestrukturiranje, namenjene pridelovalcem, in (dc) predstavitev načrta za prestrukturiranje in njegova potrditev s strani ustreznih organov zadevne države članice. Sporazum morajo podpisati pridelovalci sladkorne pese in cikorije za del, ki zadeva delež pomoči, namenjen pridelovalcem, in zaposleni v tovarnah sladkorja za del, ki zadeva z delom povezana vprašanja. Sprememba 10 Člen 3, odstavek 2 a (novo) 2a. V primeru pretvorbe industrijskih obratov v obrate za proizvodnjo bioetanola za energetske namene opustitev proizvodnje zahteva: (a) odpoved zadevnim kvotam po posvetovanjih, ki se jih izvede v okviru ustreznih panožnih sporazumov, (b) pretvorbo industrijskih obratov v destilarne, kar bo dejansko omogočilo proizvodnjo bioetanola za energetske namene, (c) izvajanje ukrepov, določenih v okviru sporazumov med podjetji in brez poseganja v nacionalno zakonodajo, da bi olajšali prerazporeditev delovne sile ali nadomestili izgube delovnih mest zaposlenih v zadevnih tovarnah, (d) podpis panožnega sporazuma, sklenjenega s pridelovalci sladkorne pese in cikorije ali njihovimi uradnimi predstavniki, o deležu pomoči za prestrukturiranje, namenjene pridelovalcem, (e) predstavitev načrta za prestrukturiranje in njegova odobritev s strani pristojnih organov zadevne države članice. Sprememba 11 Člen 3, odstavek 3 3.  Zahtevke za pomoč za prestrukturiranje se predloži državi članici najpozneje do 31. januarja leta pred tržnim letom, v katerem je treba prenehati s proizvodnjo. Vendar se zahtevki predložijo najpozneje do 31. julija 2006 za proizvodnjo, ki se bo opustila v tržnem letu 2006/2007. 3.  Zahtevke za pomoč za prestrukturiranje se predloži državi članici in jih odobri Komisija do 31. januarja leta pred tržnim letom, v katerem se proizvodnja opusti. Vendar se zahtevki predložijo najpozneje do 31. julija 2006 za proizvodnjo, ki se opusti v tržnem letu 2006/2007. Zahtevki za pomoč za prestrukturiranje vključujejo: Zahtevki za pomoč za prestrukturiranje vključujejo: (a) zavezanost, da se opusti zadevno kvoto; (a) skupno panožno zavezanost, da se opusti zadevno kvoto; (b) zavezanost, da se dokončno in v celoti preneha s proizvodnjo v najmanj eni tovarni v zadevnem tržnem letu. Tržno leto 2006/2007 se šteje kot naslednje tržno leto za zahtevke, predložene pred 1. avgustom 2006; (b) zavezanost, da se dokončno in v celoti preneha s proizvodnjo v najmanj eni tovarni v zadevnem tržnem letu. Tržno leto 2006/2007 se šteje kot naslednje tržno leto za zahtevke, predložene pred 1. avgustom 2006; (c) zavezanost, da se izpolnijo zahteve iz odstavkov 2(c) in (d) v časovnem obdobju, ki ga določi država članica. (c) zavezanost, da se izpolnijo zahteve, predvidene v odstavkih 2(c), (d), (da), (db) in (dc) v časovnem obdobju, ki ga določi država članica; (ca) izdelavo razvojnega načrta podjetja, vsebuje informacijo o načrtovani gospodarski dejavnosti in o vplivu prestrukturiranja na okolje in zaposlenost ter bo upošteval položaj v regiji. Vendar pa zahteve po odobritvi pomoči za prestrukturiranje v primeru pretvorbe industrijskih obratov v obrate za proizvodnjo bioetanola za energetske namene vključujejo zavezanost k izpolnjevanju izključno tistih pogojev, ki so določeni v odstavku 2a. Spoštovanje teh zavez je predmet odločitve o podelitvi pomoči, kakor je navedeno v odstavku 7. O teh zavezah se uradno obvesti Komisijo in se jih izvede znotraj države članice. Odločitev o podelitvi pomoči za prestrukturiranje iz odstavka 7, je pogojena z izkazovanjem spoštovanja teh zavez. Sprememba 22 Člen 3, odstavek 3 a (novo) 3a. Prošnja, ki jo predloži podjetje, vsebuje natančno izdelan načrt prestrukturiranja, skupaj z podrobnim seznamom obveznosti, ki jih je prevzelo, in časovni razpored njihove izvedbe. Sprememba 12 Člen 3, odstavek 4 4.  Pomoč za prestrukturiranje se podeli izključno za tržno leto, v katerem se preneha s proizvodnjo v skladu z odstavkom 2(b). 4.  Pomoč za prestrukturiranje se podeli izključno za tržno leto, v katerem se preneha s proizvodnjo v skladu z zahtevami, določenimi v odstavku 2, ali, kjer se industrijski obrati pretvorijo v obrate za proizvodnjo bioetanola za energetske namene, z zahtevami, določenimi v odstavku 2a. Pomoč se dodeli brez poseganja v druge spodbujevalne ukrepe, ki podpirajo razvoj bioenergij. Sprememba 13 Člen 3, odstavek 5 5.  Znesek pomoči za prestrukturiranje na tono opuščene kvote se določi na: 5.  Znesek pomoči za prestrukturiranje na tono opuščene kvote se določi na: – 730 evrov za tržno leto 2006/2007, – 800 EUR za tržno leto 2006/2007, – 625 evrov za tržno leto 2007/2008, – 741 EUR za tržno leto 2007/2008, – 520 evrov za tržno leto 2008/2009, – 622 EUR v za tržno leto 2008/2009, – 420 evrov za tržno leto 2009/2010. – 516 EUR za tržno leto 2009/2010. Sprememba 14 Člen 3, odstavek 5 a (novo) 5a. Najmanj 50 % celotne vsote na tono opuščene kvote, s katero lahko razpolaga sladkorna industrija zaradi prestrukturiranja, je dodeljenih pridelovalcem sladkorne pese in cikorije. Komisija naj oblikuje predloge, s katerimi se opredeli uporaba zneska, ki ga bodo pridelovalci prejeli iz skladov za prestrukturiranje po prenehanju svoje dejavnosti, da bi tako ustvarili gospodarsko primerne alternativne oblike proizvodnje. Sprememba 20 Člen 3 a (novo) Člen 3a Kompenzacije Pridelovalci sladkorne pese in cikorije, zaposleni v tovarnah sladkorja in dobavitelji strojne opreme za proizvodnjo sladkorne pese in cikorije, bodo po prestrukturiranju in ukinitvi proizvodnje sladkorne pese in cikorije utrpeli izgube. Posledično je 50 % pomoči za prestrukturiranje v okviru kompenzacij rezervirane za pridelovalce sladkorne pese in cikorije ter za dobavitelje strojne opreme, zlasti za naložbe v specializirano strojno opremo, katere vrednost se bo zmanjšala. Sicer pa je dodatni znesek v višini najmanj 10 % od pomoči za prestrukturiranje v okviru kompenzacij za izgubo delovnega mesta rezerviran za delavce, ki so bili odpuščeni iz tovarn sladkorja. Sprememba 21 Člen 3 b (novo) Člen 3b Regionalna raznolikost Med prehodnim obdobjem se dodatni znesek na opuščeno tono sladkorja, ki znaša 15 % pomoči za prestrukturiranje, nameni državam članicam ali njihovim regijam kot pomoč pri povečanju raznolikosti v regijah, ki jih je prizadelo prestrukturiranje. Sprememba 15 Člen 4, odstavek 1 1.  Pridelovalci sladkorne pese so upravičeni do dodatnega plačila pod pogojem, da so prenehali z dobavo sladkorne pese tovarni, ki je prenehala s proizvodnjo sladkorja v tržnem letu 2006/2007 v skladu s členom 3(1). 1.  Pridelovalci sladkorne pese in cikorije so upravičeni do dodatnega plačila pod pogojem, da so prenehali z dobavo sladkorne pese tovarni, ki je prenehala s proizvodnjo sladkorja v tržnem letu 2006/2007 v skladu s členom 3(1). Sprememba 17 Člen 4 a (novo) Člen 4a Prehodna pomoč za pridelovalce sladkorne pese Pridelovalci sladkorne pese, ki nadaljujejo s pridelavo sladkorne pese v državah članicah, ki so pomembno zmanjšale njihove kvote za sladkor, imajo dostop do prehodne nacionalne pomoči za obdobje petih zaporednih let s pričetkom najprej v tržnem letu 2006/2007 in s koncem najpozneje v tržnem letu 2013/2014. Sprememba 16 Člen 6, odstavek 1, pododstavek 2 Kvote, ki jih je podjetje v danem tržnem letu opustilo v skladu s členom 3(2)(a), niso zajete v plačilu iz začasnega zneska za prestrukturiranje za zadevno tržno leto in poznejša tržna leta Kvote, ki jih je podjetje v danem tržnem letu opustilo v skladu s členom 3(2)(a) in (2a)(a), niso zajete v plačilu iz začasnega zneska za prestrukturiranje za zadevno tržno leto in poznejša tržna leta.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Resolucija Evropskega parlamenta o Čečeniji po volitvah in civilni družbi v Rusiji

P6_TA(2006)0026 RC-B6-0028/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani, ki je začel veljati 1. decembra 1997(1),

–   ob upoštevanju cilja EU in Rusije za izvajanje štirih 'skupnih področij', kot je bilo dogovorjeno na vrhu EU-Rusija 10. maja 2005,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2005 o odnosih med EU in Rusijo(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2005 o človekovih pravicah v Rusiji in novi zakonodaji o nevladnih organizacijah(3),

–   ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter njenih petih protokolov,

–   ob upoštevanju verodostojnih poročil ruskih in mednarodnih nevladnih organizacij o stalnih hudih kršitvah človekovih pravic v Čečeniji in sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s primeri, povezanimi s Čečenijo,

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ker je predsedstvo Evropske unije pod vodstvom Združenega kraljestva dne 29. novembra 2005 pozdravilo parlamentarne volitve, izvedene v ruski republiki Čečeniji dne 27. novembra 2005, kot 'pomemben korak k širši zastopanosti pogledov čečenske družbe',

B.   ker je Komisija pojmovala kot 'spodbudno', da so te parlamentarne volitve - prve v osmih letih v Čečeniji - 'potekale brez večjega nasilja', vendar ni želela podati mnenja o poštenosti volitev,

C.   ker so aktivisti na področju človekovih pravic v odprtem pismu Evropski uniji, ki so ga podpisali ruska skupina za človekove pravice Memorial, Mednarodna helsinška federacija za človekove pravice, Društvo rusko-čečenskega prijateljstva in drugi, vključno z Mednarodno federacijo za človekove pravice s sedežem v Parizu, obtožili EU olepševanja stanja z optimistično oceno volitev s poudarkom, da 'ta ugotovitev ni le v nasprotju z zbranimi dokazi ruske in mednarodne skupnosti za človekove pravice, ... temveč tudi postavlja pod vprašaj zavezanost EU k varstvu človekovih pravic, demokraciji in pravni državi',

D.   poudarja, da ruska skupina za človekove pravice Memorial postavlja pod vprašaj uradni podatek o 57% udeležbi na volitvah z ugovorom, da je bila udeležba precej manjša ter da je volitve spremljala vsesplošna goljufija in dejanja ustrahovanja,

E.   ker se hude kršitve človekovih pravic v obliki umorov, prisilnih izginotij, mučenja, zajetja talcev in samovoljna pridržanja še vedno dogajajo v Republiki Čečeniji in v nekaterih primerih tudi v sosednjih regijah severnega Kavkaza,

F.   ker je ruska vlada veliko svojih pristojnosti za protiteroristične operacije prenesla z zveznih ruskih oblasti na lokalne oblasti, da bi desetletni spor med Rusijo in Čečenijo usmerila v notranje čečenski spor, kar ima po nedavnem skupnem poročilu Helsinške federacije, Mednarodne federacije za človekove pravice, norveškega Helsinškega odbora in skupine za človekove pravice Memorial 'za posledico povečanje krutost vojskujočih se strani ter vseprisoten strah in negotovost civilistov',

G.   ker se vse večje število ugrabitev, primerov mučenja in samovoljnih pobojev v Čečeniji v zadnjih dveh letih pripisuje čečenskim paravojaškim silam,

H.   ker je veliko zlorab in kršitev človekovih pravic v Čečeniji pretežno nekaznovanih, kar ustvarja vzdušje nedotakljivosti, ki se preko Čečenije in Ingušetije širi v druge regije severnega Kavkaza, vključno s Severno Osetijo in nedavno v Kabardino-Balkarijo,

I.   ker se zadnja leta stanje demokracije v Rusiji še vedno slabša, zlasti zaradi vedno večjega vladnega nadzora glavnih televizijskih in radijskih postaj, širjenja samocenzure tiskanih medijev, zaprtja neodvisnih medijev, omejitev glede pravice do organiziranja javnih demonstracij, vse težjih okoliščin, v katerih delujejo nevladne organizacije, s primeri nadlegovanja aktivistov za človekove pravice in povečanega političnega nadzora nad sodstvom,

J.   poudarja, da doslej posvetovanje o človekovih pravicah med EU in Rusijo ni prineslo bistvenega napredka na tem področju, ki mora biti prednostna naloga v zvezi z odnosi med EU in Rusijo,

K.   ker je 20. decembra 2005 Evropsko sodišče za človekove pravice odločilo, da je pritožba zaradi izginotja Ruslana Alikhajijeva, nekdanjega predsednika pošteno izvoljenega parlamenta samooklicane čečenske republike Ičkerije, dopustna; ker preiskava, ki jo je uvedlo čečensko državno tožilstvo, ni prinesla rezultatov; in ker je ruska vlada odklonila predati gradivo o kazenskem primeru Evropskemu sodišču za človekove pravice,

L.   ker je 13. decembra 2005 Komisija namenila 6 000 000 EUR pomoči žrtvam trenutne krize na območju severnega Kavkaza, sklep, s katerim bo celotna pomoč EU regiji za leto 2005 narasla na 26 300 000 EUR ter bo to peti največji program humanitarne operacije EU v svetu in posledično EU največji donator regije,

M.   ker sta 23. in 27. decembra 2005 nekoliko spremenjen zakon, ki omejuje dejavnosti nevladnih organizacij v Rusiji, odobrila oba doma parlamenta in ga mora samo še podpisati predsednik Putin, da prične veljati,

N.   ker v pismu ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu z dne 28. decembra 2005 nevladne organizacije, vključno z Memorialom, moskovsko Helsinško skupino in moskovskim Odborom za državljanske pravice, poudarjajo, da zakon glede vrste vprašanj nasprotuje mednarodnemu pravu, ruski ustavi, ruskemu civilnemu zakoniku in vrsti ruskih zakonov,

O.   ker je svoboda združevanja ena izmed temeljnih človekovih pravic in velikega pomena za demokratično družbo,

P.   ker je zelo zaskrbljen zaradi naraščanja rasnega nasilja v Rusiji,

Q.   ker se je 18. januarja 2006 nadaljevalo sojenje Stanislavu Dmitrijevskemu, obtoženemu, da je v svojem časopisu objavil poziv k miru v Čečeniji Aslana Mašadova in mu zato grozi pet let zapora,

1.   ponovno poudarja svojo odločno obsodbo vseh terorističnih dejanj v Ruski federaciji in meni, da za teroristična dejanja ni nikakršnega opravičila;

2.   ostaja globoko zaskrbljen, da se Svet in Komisija nista odzvala na nenehne resne kršitve človekovih pravic v Republiki Čečeniji, kljub dejstvu, da se številne tovrstne kršitve še vedno dogajajo na obeh straneh v razmerah skoraj popolne odsotnosti kaznovanja;

3.   poziva Svet in Komisijo, naj se soočita s svojimi obveznostmi glede na resne probleme v zvezi s človekovimi pravicami v neposredni soseščini Evropske unije;

4.   poziva Svet in Komisijo, naj se dejavno vključita v preprečevanje nadaljnjih kršitev človekovih pravic in premagovanje razmer odsotnosti kaznovanja v Republiki Čečeniji ter da v odnosu do ruskih oblasti vztrajata pri sprejetju potrebnih ukrepov, s katerimi se v Republiki Čečeniji zagotovi polno spoštovanje pravic, zagotovljenih z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki jo je Rusija podpisala, in pri takojšnjem pregonu vseh odgovornih za te kršitve, ne glede na njihov položaj ali nacionalnost;

5.   obžaluje dejstvo, da je bila v času med pripravami na parlamentarne volitve v Čečeniji in med njihovo izvedbo zamujena priložnost za resnični politični in demokratični proces, ki bi vključeval vse dele čečenske družbe;

6.   ponovno potrjuje, da v celoti podpira ozemeljsko celovitost Ruske federacije, vendar poudarja, da spora v Čečeniji ni mogoče rešiti z vojaškimi sredstvi in poziva k začetku resničnega mirovnega procesa, usmerjenega v pogajanja za doseganje politične rešitve, ki temelji na dialogu med vsemi demokratičnimi elementi čečenske družbe;

7.   poziva ruske oblasti, naj odpravijo obstoječ položaj nekaznovanja z razpustitvijo paravojaških skupin, brzdanjem dejavnosti varnostnih sil in vzpostavitvijo polnega civilnega nadzora nad vojsko;

8.   poziva Svet in države članice, naj med svojimi političnimi srečanji, v zvezi z dialogom o človekovih pravicah in ob drugih srečanjih z Rusko federacijo dosledno izpostavljajo vprašanje Čečenije, da se temu območju zagotovi mednarodna pozornost in skrb;

9.   poziva h krepitvi posvetovanja o človekovih pravicah med EU in Rusijo, da to postane bolj učinkovito, odprto za sodelovanje nevladnih organizacij, ko je to primerno, in usmerjeno v rezultate, z namenom krepitve tega elementa v novem Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, o katerem naj bi se v bližnji prihodnosti začela pogajanja;

10.   poziva Svet in predsedstvo, naj si še dodatno prizadevata za podporo Rusiji pri iskanju mirne rešitve spora, vključno s ponudbo posredovanja EU; poudarja, da mora EU nastopiti enotno in vztrajati pri dogovorjenih stališčih glede skupne zunanje in varnostne politike do Rusije;

11.   poziva rusko državno dumo, naj ustanovi preiskovalni odbor za preiskovanje neuspeha organov pregona v Republiki Čečeniji, da tisti, ki so zagrešili hude kršitve človekovih pravic, kot so jih zabeležile številne skupine za človekove pravice, za to odgovarjajo; ponovno opozarja, da je doslej le v redkih primerih prišlo do sojenja in da je bila večina postopkov prekinjenih, premeščenih ali opuščenih;

12.   poudarja, da je treba dati poseben poudarek preiskovanju zločinov proti aktivistom na področju človekovih pravic, odvetnikom, tožilcem, sodnikom ter pritožnikom pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in njihovim družinskim članom;

13.   v tem kontekstu poziva ruske oblasti, naj obnovijo preiskavi in kazenska postopka proti general-majorjema Vladimirju Šamanovu in Jakovu Nedobitku, ki bi ju morali kazensko preganjati in v času trajanja preiskave začasno odstaviti z njunih službenih dolžnosti, saj ju je Evropsko sodišče za človekove pravice prepoznalo kot odgovorna za neselektivno bombardiranje čečenskih civilistov v Katir-Jurtu februarja 2000;

14.   države članice EU poziva, naj si v skladu z mednarodnim pravom in na osnovi obstoječih precedenčnih primerov ter ob soglasju Rusije prizadevajo za ustanovitev mešanega začasnega mednarodnega sodišča za Čečenijo za sojenje odgovornim za vojne zločine in zločine proti človeštvu, ki so bili storjeni v Republiki Čečeniji, če bo tam še naprej prevladovalo vzdušje nekaznovanja;

15.   poziva ruske oblasti, naj ponovno preučijo zakon o terorizmu iz leta 1998 z namenom spoštovanja standardov Sveta Evrope, zlasti glede pristojnosti in odgovornosti oseb, ki izvajajo protiteroristične ukrepe;

16.   poziva Komisijo, naj razišče, če je humanitarna pomoč za regijo severnega Kavkaza dejansko dosegla ljudi, ki jo potrebujejo, in oceni učinkovitost te pomoči;

17.   izraža zaskrbljenost zaradi poročil o upravnem in sodnem nadlegovanju nekaterih nevladnih organizacij, ki delujejo v Čečeniji, kot del splošnejšega procesa ogrožanja svobode izražanja in združevanja v Ruski federaciji ter poziva ruske oblasti, naj zaustavijo to nadlegovanje;

18.   poudarja, da bosta imela tako demokratični proces kot boj proti praksi nekaznovanja v Republiki Čečeniji koristi od delovanja močnih in neodvisnih organizacij za človekove pravice, ter poziva Rusijo, naj neodvisnim medijem, mednarodnim in domačim humanitarnim organizacijam ter opazovalcem položaja na področju človekovih pravic omogoči neoviran dostop do Čečenije in kolikor je mogoče pripomore k zagotavljanju varnih delovnih pogojev zanje;

19.   poziva k umiku vseh obtožb proti Stanislavu Dmitrijevskemu in poziva ruske oblasti, da spoštujejo svobodo tiska in novinarjev;

20.   obžaluje, da je bil zakon, ki krepi nadzor vlade nad nevladnimi organizacijami v Rusiji, sprejet v obeh domovih parlamenta in se ni v celoti upoštevalo priporočil, ki jih je v svojem začasnem poročilu podal Svet Evrope; upa, da lahko predsednik Putin še pred podpisom zakona zagotovi, da bo ta popolnoma skladen s priporočili Sveta Evrope in jasno oblikovan tako, da bo preprečeval nadlegovanje aktivistov nevladnih organizacij v Rusiji;

21.   s tem v zvezi poziva Svet in Komisijo, naj po svojih najboljših močeh podpreta razvoj in uveljavitev močne, živahne, neodvisne in pristne civilne družbe v Rusiji kot temeljnega in nepogrešljivega elementa delujoče demokracije;

22.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom in vladam držav članic, vladi in parlamentu Ruske federacije ter Svetu Evrope.

(1) UL L 327, 28.11.1997, str. 3. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0207. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0534.

Resolucija Evropskega parlamenta o obdobju za razmislek: potek, teme in okvir za ovrednotenje razprave o Evropski uniji (2005/2146(INI))

P6_TA(2006)0027 A6-0414/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Pogodbe iz Nice,

–   ob upoštevanju Pogodbe o Ustavi za Evropo,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. januarja 2005 o Pogodbi o Ustavi za Evropo(1),

–   ob upoštevanju izjav voditeljev držav ali vlad držav članic z dne 18. junija 2005 o ratifikaciji Pogodbe o Ustavi za Evropo ob zaključku Evropskega sveta z dne 16. in 17. junija 2005,

–   ob upoštevanju Pogodbe o pristopu Bolgarije in Romunije k Evropski uniji,

–   ob upoštevanju mnenj o obdobju za razmislek Odbora regij z dne 13. oktober 2005(2) in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 26. oktober 2005(3) na zahtevo Evropskega parlamenta(4),

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 15. in 16. decembra 2005,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za pravne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0414/2005), ker

A.   so 29. oktobra 2004 Pogodbo o Ustavi za Evropo podpisali voditelji držav in vlad 25 držav članic Evropske unije in jo je Evropski svet ponovno potrdil s svojo izjavo z dne 18. junij 2005,

B.   je osnutek Ustave pripravila Evropska konvencija, ki je v primerjavi s prejšnjimi postopki za pripravo novih pogodb dosegla novo raven odprtosti, pluralizma in demokratične legitimnosti,

C.   je Evropski parlament s svojo resolucijom z dne 12. januarja 2005 podprl Ustavo z več kot dvotretjinsko večino kot "dober kompromis, ki vodi k bistvenemu izboljšanju veljavnih pogodb ... [in ki bo] zagotavljala trden in trajen okvir za prihodnji razvoj Evropske unije, ki bo omogočil nadaljnje širitve, medtem ko je odprt za prilagoditve, kadar bo to potrebno",

D.   reforme, ki jih predvideva Pogodba o Ustavi za Evropo so med drugim namenjene obvladovanju posledic širitve Unije 1. maja 2004, uspeh te in prihodnjih širitev pa bo v nevarnosti brez ratifikacije ustavnega paketa,

E.   je trinajst držav članic(5), ki predstavljajo večino držav članic Unije, od takrat ratificiralo Ustavo v skladu s svojimi ustavnimi pravili, vključno z referendumoma v Španiji in Luksemburgu,

F.   sta Francija in Nizozemska po referendumih 29. maja in 1. junija 2005 zavrnili ratificiratiUstavo, zaradi česar se je postopek ratifikacije ustavil v večini preostalih desetih držav članic,

G.   člen 48 Pogodbe o Evropski uniji določa, da Ustava ne bo začela veljati, razen če in dokler je ne ratificirajo vse države članice,

H.  Izjava 30, priložena k Pogodbi o Ustavi za Evropo, pravi, da "če v dveh letih po podpisu Pogodbe o Ustavi za Evropo štiri petine držav članic to pogodbo ratificira in ima ena ali več držav članic težave v postopku ratifikacije, se zadeva odstopi Evropskemu svetu",

I.   je treba spoštovati tiste države članice in njihovo prebivalstvo, ki so ratificirali Ustavo, kot tudi tiste, ki je niso, ter natančno analizirati razloge za negativna izida v Franciji in na Nizozemskem,

J.   se zdi, da je bilo glasovanje proti bolj izraz nezadovoljstva zaradi trenutnega stanja Unije kot izrecno nasprotovanje ustavnim reformam, vendar pa se zaradi izida tega glasovanja paradoksalno ohranja status quo in onemogočajo reforme,

K.   je Evropski svet v svoji izjavi z dne 18. junija 2005 to analizo potrdil in sprejel stališče, da "ti izidi ne postavljajo pod vprašaj prispevkov državljanov pri oblikovanju Evrope", temveč da "so državljani izrazili zaskrbljenost, ki jo je treba upoštevati"; Evropski svet se je zato odločil za "obdobje za razmislek, ... da bi omogočil široko razpravo, v katero bodo vključeni državljani, civilna družba, socialni partnerji, državni parlamenti in politične stranke"; voditelji vlad pa so se strinjali, da bodo v prvi polovici leta 2006 "ocenili vse razprave v državah članicah in se dogovorili o nadaljnjem postopanju",

L.   so v tej izjavi voditelji vlad izjavili, da se postopek ratifikacije lahko nadaljuje, in se tudi strinjali, da je treba podaljšati prvotni rok za začetek veljavnosti Ustave (1. november 2006),

M.  Evropski svet ni dovolj pojasnil ciljev obdobja za razmislek ali opredelil metod in okvira za oblikovanje zaključkov iz te razprave in je od takrat pri njem opaziti pomanjkanje politične volje in sposobnosti za spodbujanje in vodenje evropskega dialoga,

N.   je Evropski svet decembra 2005 Komisiji naložil, naj pripravi "celovit in obsežen pregled, ki bo zajemal vse vidike porabe EU, vključno s skupno kmetijsko politiko (SKP), ter pregled sredstev, vključno z rabatom za Združeno kraljestvo" v letih 2008/2009,

O.   ugotavlja, da se je obdobje za razmislek začelo z razpravo o kontekstu, ne o besedilu, z vprašanji, kot so prihodnost evropskega socialnega modela, evropske gospodarske možnosti, hitrost širitve, srednjeročni proračun in enotni trg na področju storitev - vprašanji, ki brez izjeme stojijo v ospredju,

P.  Komisija je objavila svoj prispevek k obdobju za razmislek s ciljem, da s podpiranjem nacionalnih razprav in spodbujanjem pobud na ravni Skupnosti ponovno vzpostavi zaupanje javnosti v Evropsko unijo, ki ne bi smela odvrniti vseh evropskih političnih institucij od skupnega prizadevanja ali vodenja, ki resno obravnava strateški pomen Ustave in politično realnost pogojev, od katerih je odvisen njen uspeh,

Q.   nacionalni parlamenti in Evropski parlament morajo v celoti odigrati svojo vlogo v obdobju za razmislek, predvsem z vrsto skupnih parlamentarnih forumov, na s katerimi bodo spodbujali, usmerjali in sintetizirali evropski dialog,(6)

1.   potrjuje svoje prepričanje, da Pogodba iz Nice ni trajna osnova za nadaljevanje procesa evropske integracije;

2.   potrjuje svojo zavezanost, da brez nepotrebnega odlašanja doseže ustavno ureditev, s katero se bodo okrepili parlamentarna demokracija, preglednost in načelo pravne države, utrdile temeljne pravice, razvilo državljanstvo in povečala sposobnost razširjene Unije za učinkovito ukrepanje doma in na tujem; se boji, da Unija brez ustavne ureditve ne bo mogla pričakovati podpore svojih državljanov, ohraniti zagona integracije in postati verodostojen partner v svetovnih zadevah; opozarja na svojo podporo Pogodbi o Ustavi za Evropo, da bi bili s tem doseženi ti cilji; poziva Evropski svet, da tudi junija 2006 svečano razglasi enako zavezanost za ustavno ureditev za prihodnost Evrope;

3.   priznava, da je pri ratifikaciji Ustave prišlo do težav, ki se lahko izkažejo za nepremostljive, če se ne sprejmejo ukrepi, s katerimi bi pomirili bojazni, izražene v Franciji, na Nizozemskem in drugod;

4.   poudarja, da nadaljnja širitev Unije po pristopu Bolgarije in Romunije ni več možna na podlagi Pogodbe iz Nice;

5.   opozarja, da politične težave ter institucionalne slabosti, ki jih je obravnavala Konvencija, ne bodo minile in se bodo celo večale, razen če in dokler ne bodo uveljavljene reforme, predvidene v Pogodbi o Ustavi za Evropo;

6.   ugotavlja, da se veliko izraženih pomislekov nanaša bolj na splošne in specifične probleme konteksta kot pa na samo besedilo; meni, da bi bilo lažje najti rešitev glede besedila, če bi v zvezi s temi problemi lahko dosegli napredek;

7.   nasprotuje predlogom za oblikovanje jedrnih skupin nekaterih držav članic, dokler je ustavni postopek še v teku; ostro obsoja kakršen koli predlog, da bi zunaj sistema EU oblikovali koalicije nekaterih držav; opozarja, da mora okrepljeno sodelovanje spodbujati uresničevanje ciljev Unije, zaščititi njene interese in krepiti njene integracijske procese ter da mora biti v vsakem trenutku odprto za vse države članice; med drugim opozarja, da se takega sodelovanja ne bi smelo vzpostaviti na račun prizadevanj za dosego Ustave za Evropo brez nepotrebnih zamud;

8.   opozarja, da lahko strategija, ki temelji na selektivnem izvajanju Ustave, uniči soglasje, s katerim je bilo doseženo ravnotežje med institucijami in državami članicami, s čimer bi se zaostrila kriza zaupanja;

9.   ugotavlja, da obstaja zgolj omejeno število demokratičnih reform, ki se jih na tej stopnji lahko uvede brez spreminjanja pogodbe, vendar z revizijo poslovnika ali medinstitucionalnega sporazuma, kot so na primer preglednost sprejemanja zakonodaje v Svetu, uvedba oblike državljanske pobude, izboljšanje postopka komitologije, polna uporaba 'prehodnih' določb na področju pravosodja in notranjih zadev ter strožji nadzor parlamentov držav članic nad zadevami EU;

10.   predlaga, da bi obdobje za razmislek uporabili za ponoven začetek projekta ustave na podlagi široke javne razprave o prihodnosti evropske integracije; meni, da bi moral biti cilj evropskega dialoga, o rezultatih katerega se ne bi smelo vnaprej soditi, pojasniti, poglobiti in demokratizirati soglasje o Ustavi in obravnavati kritike ter poiskati rešitve za primere, v katerih pričakovanja niso bila izpolnjena;

11.   pozdravlja začetke široke razprave o smeri politike Unije, vendar poudarja, da mora razprava potekati v okviru premagovanja ustavne krize in da morajo biti politične določbe na ravni EU neposredno povezane s pravili, pooblastili in postopki institucij EU ter s pristojnostmi, ki jih države članice prenesejo na EU, in morajo opredeliti vprašanja, ki so skupna vsej Evropi;

12.   predlaga, da je novi demokratični dialog treba voditi in usklajevati po vsej Uniji, strukturiran pa mora biti po skupnih temah in realističnih stopnjah glede na dogovorjeni okvir za ocenjevanje, oblikovan pa tako, da vodi h ključnim političnim odločitvam;

13.   vztraja, da mora javna razprava potekati tako v Evropskem kot tudi v nacionalnem okviru; opozarja, da ozko osredotočene nacionalne razprave ne doprinesejo veliko k spremembi nacionalnih stereotipov in da bi vsiljen dialog brez političnih ciljev postal nejasen, celo prazen, kar bi povečalo nezadovoljstvo evropskih državljanov;

14.   predlaga, da bi morali Evropski parlament in nacionalni parlamenti skupaj organizirati konference – "parlamentarne forume" – , da bi spodbudili razpravo in postopoma oblikovali potrebne politične zaključke; druge institucije EU bodo povabljene k sodelovanju na forumih;

15.   priznava, kako zelo pomembno je, da Evropska unija, zlasti pa Parlament, prepreči ponovno zaustavitev ustavnega postopka; zato se zavezuje, da bo imel vodilno vlogo v evropskem dialogu, v sodelovanju z nacionalnimi parlamenti, zlasti z objavo "evropskih dokumentov" o vsaki pomembni temi za Unijo, ki se lahko uporabijo kot skupni evropski model za nacionalne razprave in ki bi jih bilo treba skupaj s prispevki nacionalnih parlamentov uporabiti kot podlago za posvetovanja parlamentarnih forumov;

16.   priznava, da je strateškega pomena, da politične institucije spodbujajo dejavni odnos medijev (zlasti televizije, tiska in lokalnih radijskih postaj) in da si zagotovijo njihovo sodelovanje pri oglaševanju in krepitvi razprave;

17.   predlaga, da bi prvi medparlamentarni forum sklicali spomladi 2006, pred junijskim zasedanjem Evropskega sveta, da bi slišali tako nacionalne kot evropske poslance, s ciljem oblikovanja obsežna priporočila Evropskemu svetu o tem, kako naj Unija ravna, da bo našla pot iz krize;

18.   predlaga, da bi moral prvi parlamentarni forum določiti omejeno število prednostnih vprašanj o prihodnosti Evrope in upravljanju Unije, ki jih je treba obravnavati na naslednjih forumih in v široki javni razpravi, in sicer:

19.   meni, da se bodo z obširno razpravo o teh temeljnih vprašanjih odprle nove perspektive za evropsko integracijo in pripravil prostor za reforme skupnih politik na področjih, kjer obstajajo nesoglasja;

20.   hkrati meni, da se lahko z evropskim dialogom ustavno krizo premaga le, če so vanj vključene vse institucije EU ter državni in regionalni parlamenti, lokalna oblast, politične stranke, socialni partnerji, civilna družba, akademska skupnost in mediji; v zvezi s tem poudarja posebno vrednost praktičnega prispevka Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij;

21.   državam članicam naroča, naj s pomočjo Komisije na nacionalni, regionalni in lokalni ravni organizirajo številna javna srečanja in razprave v medijih o prihodnosti Evrope – državljanske forume, ki obravnavajo sporazumno dogovorjene teme; poziva socialne partnerje in organizacije civilne družbe, da sodelujejo v teh razpravah;

22.   pričakuje, da bodo politične stranke dale večji poudarek evropski dimenziji tako v notranjih razpravah kot volilnih kampanjah;

23.   bi z veseljem sprejel peticije državljanov, ki prispevajo k oblikovanju razprave;

24.   poziva Unijo, naj da precej večjo prednost politiki kulture in izobraževanja, da bi s tem udejanjila geslo Ustave "enotnost v različnosti";

25.   poudarja, da evropski dialog brez ustreznega financiranja ne bo mogoč;

26.   predlaga, da je zaključke v zvezi z obdobjem za razmislek treba oblikovati v drugi polovici leta 2007 in da se na tej stopnji sprejme jasna odločitev o tem, kako v prihodnje ravnati glede Ustave;

27.   pozdravlja izjavo nemške vlade, da namerava med svojim predsedovanjem Svetu v prvi polovici leta 2007 sprejeti pobude glede postopka ratifikacije Ustave;

28.   ugotavlja, da ima Unija teoretično na voljo številne možnosti: lahko povsem opusti projekt ustave, nadaljuje s poskusi ratifikacije sedanjega besedila v nespremenjeni obliki, pojasni ali dopolni sedanje besedilo, na novo uredi in/ali spremeni sedanje besedilo, da bi ga izboljšala, ali pa ga napiše povsem na novo;

29.   meni, da bi predstavljala pozitivni izid obdobja za razmislek ugotovitev, da se sedanje besedilo lahko ohrani, pri čemer bi to bilo možno le z znatnimi ukrepi, s katerimi bi pomirili in prepričali javno mnenje;

30.   pozdravlja načrte avstrijskega predsedovanja Svetu, da predstavi zemljevid poti za obdobje za razmislek ter za prihodnost ratifikacijskega procesa na splošno;

31.   poziva člane Evropskega sveta, naj sprejmejo tako osebno kot skupno odgovornost za uveljavitev Ustave za Evropo, in vztraja, da morajo v večji meri usklajevati vsebino in časovni razpored nacionalnih kampanj in državljanom pokazati dokaze svoje politične volje in medsebojne solidarnosti;

32.   je seznanjen z "Načrtom D za demokracijo, dialog in debato" (KOM(2005)0494), ki ga je pripravila Komisija, vendar jo poziva, naj poleg svoje komunikacijske strategije pokaže odločno politično zavezo, da pomaga Uniji premagati trenutne ustavne težave;

33.   poudarja, da morata Romunija in Bolgarija sodelovati pri vseh zgoraj omenjenih dejavnostih;

34.   poziva združenja in organizacije civilne družbe, naj vključijo začetek veljavnosti Ustave med prednostne naloge za pogovor in razpravo;

35.   v vsakem primeru zahteva, da si je treba močno prizadevati, da bo Ustava začela veljati leta 2009;

36.   naroča svojemu Odboru za ustavne zadeve, naj spremlja obdobje za razmislek, zlasti kar zadeva pripravo parlamentarnih forumov in delovnih dokumentov ("evropski dokumenti"), povzetek institucionalnih razprav in razprav državljanov, sklepe in predloge za ukrepe, ki bi lahko iz njih izvirali;

37.   v tem duhu prosi Odbor za ustavne zadeve, naj tesno sodeluje z vsemi ostalimi odbori, ki so neposredno zainteresirani za pripravo parlamentarnih forumov in delovnih dokumentov zanje;

38.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, nacionalnim in regionalnim parlamentom držav članic, Odboru regij, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, nekdanjim članom Evropske konvencije ter parlamentom in vladam držav pristopnic in kandidatk.

(1) 1 UL C 247 E, 6.10.2005, str. 88. (2) 2 CdR 250/2005 končno, še ni objavljeno v Uradnem listu. (3) 3 CESE 1249/2005, še ni objavljeno v Uradnem listu. (4) 4 Točki 9.1. in 9.2, P6_PV(2005)09-06. (5) 1 Nemčija, Grčija, Španija, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Avstrija, Slovenija, Slovaška. (6) XXXIV. srečanje COSAC, 10.–11. oktober 2005.

Resolucija Evropskega parlamenta o evropski sosedski politiki (2004/2166(INI))

P6_TA(2006)0028 A6-0399/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena I-57 Pogodbe o ustavi za Evropo glede Unije in njenega neposrednega sosedstva, ki ne velja in še ni bila sprejeta,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o strukturnih skladih(1) in predloga Komisije za Uredbo Sveta o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (KOM(2004)0492),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom "Razširjena Evropa – sosedstvo: Nov okvir za odnose EU z njenimi vzhodnimi in južnimi sosedi" (KOM(2003)0104), njenega strateškega dokumenta o evropski sosedski politiki (ESP) (KOM(2004)0373), njenega predloga za evropski sosedski in partnerski instrument (KOM(2004)0628), njenega sporočila o akcijskih načrtih ESP (KOM(2004)0795) in akcijskih načrtov za Ukrajino, Moldavijo, Izrael, Jordanijo, Maroko, avtonomno palestinsko oblast in Tunizijo,

–   ob upoštevanju akcijskega načrta za Ukrajino ("načrt Ferrero-Waldner/Solana v desetih točkah), ki ga je Svet za sodelovanje med EU in Ukrajino odobril dne 21. februarja 2005,

–   ob upoštevanju evropske varnostne strategije – "Varna Evropa v boljšem svetu", ki jo je Evropski svet odobril 12. decembra 2003,

–   ob upoštevanju drugega akcijskega načrta za severno dimenzijo 2004-2006, kakor ga je odobril Evropski svet na zasedanju dne 16. in 17. oktobra 2003 v Bruslju,

–   ob upoštevanju resolucij o nordijski dimenziji z dne 20. novembra 2003(2) in z dne 16. novembra 2005(3),

–   ob upoštevanju sklepov četrtega ministrskega srečanja o nordijski dimenziji 21. novembra 2005 v Bruslju,

–   ob upoštevanju svoje resolucije o ponovni oceni barcelonskega procesa z dne 27. oktobra 2005(4),

–   ob upoštevanju strateškega partnerstva za Sredozemlje in Bližnji vzhod, katerega je Evropski svet odobril 18. junija 2004,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom "Ponovna okrepitev ukrepov EU glede človekovih pravic in demokratizacije s sredozemskimi partnerji" (KOM(2003)0294),

–   ob upoštevanju resolucije z dne 15. marca 2005 o ekonomskih in finančnih vprašanjih, socialnih zadevah in izobraževanju, ki je bila sprejeta na prvi Evro-sredozemski parlamentarni skupščini v Kairu,

–   ob upoštevanju Arabskega poročila o človekovem razvoju 2004 z naslovom "Proti svobodi v arabskem svetu", objavljenega v zvezi s programom OZN za razvoj (UNDP) 5. aprila 2005,

–   ob upoštevanju poročila delegacije Evropskega parlamenta o opazovanju volitev v avtonomni palestinski oblasti od 7. do 10. januarja 2005,

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 13. januarja 2005 o izidu volitev v Ukrajini(5), z dne 24. februarja 2005 o parlamentarnih volitvah v Republiki Moldaviji(6) in z dne 10. marca 2005 o razmerah v Libanonu(7),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2003 o temi "Razširjena Evropa – sosedstvo: Nov okvir za odnose EU z njenimi vzhodnimi in južnimi sosedami"(8),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2002 o odnosih med Evropsko unijo in Unijo arabskega Magreba: izvajanje prednostnega partnerstva(9),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2005 o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu v letu 2004(10),

–   ob upoštevanju prejšnjih resolucij o sosednjih državah in regijah EU, ki se širi,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6-0399/2005),

A.   ker so se po širitvi Evropske unije 1. maja 2004 spremenile zunanje meje EU in pridružile nove sosede,

B.   ker postavljanje novih nasprotij z delitvijo zunanjih meja ni v interesu razširjene EU in je zato treba upoštevati strategijo za odnose z vzhodnimi in južnimi sosedami, s pomočjo katere bo mogoče ustvariti in razširiti skupen prostor miru, stabilnosti, varnosti, spoštovanja človekovih pravic, demokracije, pravne države in blaginje,

C.   ker je v interesu EU, da prispeva k demokratičnemu razvoju svojih sosed in ker je razvoj evropske sosedske politike (ESP) v veliki meri odvisen od pripravljenosti sosednjih držav in njihovih državljanov, da prevzamejo enake vrednote kot so tiste, na katerih temelji Evropska unija,

D.   ker bi morala imeti ESP ambiciozen cilj, da ponudi državam partnericam privilegirane odnose ter jim tako omogoči, da postanejo dejavne interesne skupine v politikah EU,

E.   ker ESP vključuje evropske države, ki imajo načeloma v skladu z obstoječimi Pogodbami pravico, da vložijo prošnjo za članstvo v Evropski uniji, ter države, ki so sicer že dolgo sosede in tesne partnerice Evropske unije, vendar ne morejo postati njene članice; in ker to dejstvo nikakor ne vpliva na zgoraj navedene pravice evropskih držav, da vložijo prošnjo za pristop k EU,

F.   ker morajo imeti vse sosede, ne glede na vprašanje možnega članstva, enakopravno možnost za vzpostavitev privilegiranih odnosov z EU, ki temeljijo na skupnih interesih in na skupnih vrednotah, v skladu svojimi ambicijami,

G.   ker je v Evropski uniji nekaj zelo obrobnih otoških regij, ki se nahajajo v Atlantskem oceanu, vendar so vseeno vezani na evropski kontinent, zaradi česar nastajajo specifični problemi v okviru ESP, saj imajo ti otoki v svoji bližini sosede, prav tako otoke, ki niso del EU, s katerimi jih družijo skupne zgodovinske vezi,

H.   ker spada h kopenhagenskim merilom tudi merilo sposobnosti absorpcije Evropske unije,

I.   ker sta bili "revolucija vrtnic" v Gruziji in "oranžna revolucija" v Ukrajini izraz volje državljanov teh držav na podlagi skupnih vrednot, določenih v Pogodbi o ustavi za Evropo, da sodelujejo pri oblikovanju Evrope,

J.   ker si mora Unija vsestransko prizadevati, da podpre vrnitev Belorusije k demokratični skupnosti, da tako postane stalna in uspešna partnerica,

K.   ker EU ni v celoti izkoristila svojega strateškega partnerstva z Rusijo za rešitev spora v Pridnjestrju, ki je eden od glavnih razlogov za globoko gospodarsko krizo v Moldaviji,

L.   ker je svoboden razvoj na evropski celini in v neposredni soseščini v interesu Evropske unije in mora ta zato prispevati k reševanju sporov v Pridnjestrju, Južni Osetiji, Abhaziji, Gorskem Karabahu in Čečeniji, pri čemer je nujno sodelovanje z Rusijo in Ukrajino, ter tudi k rešitvi sporov na Bližnjem vzhodu in v Zahodni Sahari,

M.   ker tudi osvobodilno gibanje v Libanonu in svobodne volitve v Palestini temeljijo na duhu svobode in demokracije,

N.   poudarja pomembno pozitivno vlogo institucij, kot so Svet Evrope, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Organizacija združenih narodov (OZN), pri preprečevanju, obvladovanju in reševanju političnih in vojaških sporov v številnih regijah Evrope, zlasti zaradi njihovih zmožnosti in instrumentov, ki so dopolnilo tistim, ki jih ima EU,

O.   ker so države, ki sodelujejo v okviru GUAM (Gruzija, Ukrajina, Azerbajdžan in Moldavija), na vrhu v Chisinau dne 22. aprila 2005 potrdile svojo jasno ambicijo za okrepitev sodelovanja z EU,

P.   ker je Evropska unija s svojo sosedo Rusijo dne 31. maja 2003 sklenila, da nadalje okrepi njuno strateško partnerstvo, ki temelji na enakih vrednotah kot ESP, in vzpostavitvi štirih skupnih področij sodelovanja, ki mora voditi k oprijemljivim rezultatom,

Na poti k evropskemu sosedskemu sporazumu

1.   izjavlja, da cilj privilegiranih odnosov s sosedi EU kot nujno potreben pogoj vsebuje aktivno in konkretno zavezo k skupnim vrednotam na področju pravne države, dobrega upravljanja, spoštovanja človekovih pravic ter temeljnih svoboščin, in tudi načel preglednega socialnega tržnega gospodarstva in trajnostnega razvoja;

2.   poudarja, da se ne namerava zadovoljiti s statusom quo, ampak bo z vsemi dosegljivimi diplomatskimi, finančnimi in političnimi sredstvi Evropsko unijo zavezal k podpori prizadevanj prebivalcev naših sosednjih držav za popolno politično svobodo z demokracijo in pravosodjem ter za gospodarski in družbeni razvoj;

3.   podpira širitev EU na podlagi Pogodb in v skladu s sklepi Evropskega sveta; poudarja, da mora biti proces širitve povezan z ambiciozno, konkretno in prilagodljivo sosedsko politiko kot drugo možnost za tiste evropske države, ki trenutno niso članice EU in ki se še ne morejo ali pa nočejo pridružiti EU, vendar se ravnajo po vrednotah EU in so pri evropskem projektu pripravljene sodelovati;

4.   poudarja, da Pogodba iz Nice ni sprejemljiva osnova za nadaljnje odločitve o pristopu novih držav članic, in zato vztraja, da je treba nujne reforme uveljaviti v okviru ustavnega postopka;

5.   poudarja, da bi morala biti ESP prilagojena potrebam tistih držav, za katere se uporablja, in ne bi smela postati politika enakih meril za vse;

6.   poudarja potrebo po vzpostavitvi učinkovitega mehanizma za spremljanje ter pripravljenosti za omejevanje ali odložitev pomoči in tudi preklic dogovorov z državami, ki kršijo mednarodne in evropske standarde spoštovanja človekovih pravic in demokracije, ter poziva Komisijo, da odločno podpre demokratične sile v teh sosednjih državah, zlasti z zagotavljanjem dostopa do neodvisnih medijev in informacij;

7.   poziva Komisijo, da opredeli cilj in jasne prednostne naloge ESP s postavitvijo meril za ocenjevanje dosežkov, in pozdravlja idejo, da se ob koncu postopka ESP za države, ki niso vložile prošnje za članstvo v EU, vendar so se približale pravnemu redu Evropske unije, predvidi evropski sosedski sporazum; prosi Komisijo, da predlaga in razvije posebne politike, da se tam, kjer je to mogoče, razširi ESP na atlantske otoške države, ki so sosede najbolj oddaljenih regij EU na evropskem kontinentu, kjer bi lahko bila pomembna posebna vprašanja geografske bližine, kulturna in zgodovinska sorodnost in vzajemna varnost;

8.   meni, da je pravilno, da lahko takšen sosedski sporazum spodbudi postopno omogočanje polnega dostopa do notranjega trga in sodelovanje pri skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP), kar zahteva ustrezno finančno in tehnično podporo EU; meni, da je tudi nujno dovoliti tesno sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev, ki ga je treba utemeljiti tudi v akcijskih načrtih, da se vzpostavi tesno sodelovanje na področju varstva človekovih pravic, boja proti trgovanju z mamili, orožjem in ljudmi, boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, azilne in vizumske politike ter priseljevanja;

9.   poziva Svet, da okrepi dialog s posameznimi partnerskimi državami ESP in sicer tako, da jih povabi, kjer in ko je to primerno, k sodelovanju na področjih skupnega interesa, ki so pomembna za EU, kakor je na primer SZVP, ter da povabi predstavnike, ki nimajo glasovalne pravice, da se udeležijo razprav v delovnih skupinah Sveta glede ustreznih področij, kot so boj proti terorizmu (COTER), mednarodno razvojno sodelovanje (CODEV), človekove pravice (COHOM), mednarodne organizacije (CONUN) itd.;

10.   meni, da mora biti skupna uprava meje med posameznimi sosednjimi državami in EU bistvena sestavina vsakega evropskega sosedskega sporazuma za zagotavljanje varnosti meja na eni strani in razvoj čezmejnega sodelovanja na drugi strani;

11.   meni, da je nujno in že kot prva poteza uresničljivo, da se državam partnericam omogoči sodelovanje pri vseh programih Skupnosti s področja kulture, izobraževanja, mladine, informacijske družbe, okolja, raziskovanja in znanosti;

12.   meni, da je izjemno pomembno, da ESP veliko prispeva k spodbujanju pravic žensk ter ekonomskih in socialnih pravic; s tem v zvezi poziva Komisijo, naj kot prednostni nalogi vključi umik vseh rezervacij, ki so jih nekatere države izrazile v zvezi s Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) in da v celoti izvaja Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (ICESCR);

13.   poziva Komisijo in Svet, da uporabita ESP ne le za krepitev političnega dialoga in sodelovanja, ampak tudi zato, da akcijske načrte s partnerskimi državami uresničujeta v praksi, izhajajoč iz načela razlikovanja glede primernosti in usposobljenosti posameznih držav, z namenom, da bi se začelo sodelovanje v programih in agencijah, na primer Evropska agencija za okolje, Evropska vesoljska agencija, Eurojust in programa Skupnosti za nove energetske vire "Inteligentna energija – Evropa", ter da bi se omenjene države lahko udeleževale razpisov za razvojno sodelovanje in pomoč v okviru programov in agencij EU, kot so TACIS, PHARE in ECHO;

14.   meni, da je pomembna razširitev parlamentarnega programa za obiskovalce, da se bodo lahko ljudje iz sosednjih držav seznanili z demokratično kulturo Evropskega parlamenta;

15.   meni, da je koristno ustanoviti poseben evropski sklad za učinkovito in prilagodljivo podporo pobud, ki pospešujejo parlamentarno demokracijo v sosednjih državah;

16.   meni, da je pomembno, da se v akcijskih načrtih opredelijo razlike za posamezne države glede na sedanji položaj odnosov, napredek pri izvajanju reform in pripravljenost vsake sosednje države za izpolnjevanje dogovorjenih obveznosti; ponovno poudarja, da morajo te razlike temeljiti na preglednih in nepristranskih merilih;

17.   meni, da morajo takšni akcijski načrti služiti kot orodje za doseganje ciljev morebitnega članstva v EU za tiste države, ki so upravičene, in za še tesnejše partnerstvo za druge vključene države;

18.   podpira razvoj akcijskih načrtov z vsemi državami, vključenimi v sosedsko politiko, in vztraja, da se razvoj človekovih pravic, demokracijo in pravno državo obravnava kot ključno prednostno nalogo v vseh nacionalnih akcijskih načrtih; v zvezi s tem poudarja pomembnost ustanovitve pododborov za človekove pravice z vsemi sosednjimi državami, kar bi moralo pomagati pri ocenjevanju izvajanja akcijskih načrtov; meni, da se morajo ti pododbori sestati vsaj enkrat na leto in da je potrebno redno spremljanje na vseh političnih ravneh; poziva Svet in Komisijo, da v celoti vključita Parlament v ta postopek ocenjevanja, in zato meni, da mora Parlament imeti predstavnike v pododborih;

19.   predlaga Komisiji, da enkrat na leto objavlja poročila o spremljanju, ki po jasno opredeljenih merilih in standardih ocenjujejo napredek ESP glede na posamezne države in ki služijo kot podlaga za nadaljnje ukrepe na poti k evropskemu sosedskemu sporazumu; pričakuje, da države partnerice pripravijo izčrpne podatke za skupen nadzor; meni, da je potrebna intenzivna razprava v Parlamentu v zvezi s poročili o napredku;

20.   s tem v zvezi poudarja pomen oblikovanja večstranskega okvira z vsemi zadevnimi državami, znotraj katerega bi skupaj razkrivali večplastne vidike poročil o spremljanju in celovito razpravljali o prihodnosti ESP;

21.   obžaluje, da se je Komisija v svojem strateškem dokumentu o nordijski dimenziji (KOM(2004)0373) odzvala le na stališče Sveta in prezrla obsežno resolucijo Parlamenta z dne 20. novembra 2003;

22.   poudarja pomembno povezavo med rusko strategijo EU in ESP; poudarja, da je uspeh te politike v nekaterih državah ESP odvisen od odnosov med EU in Rusijo; zato poziva Komisijo in Svet, da preoblikujeta skupno strategijo o Rusiji tako, da bodo upoštevani isti preudarki glede demokracije, prava in človekovih pravic, ki so bili upoštevani v okviru ESP; spodbuja rusko vlado, naj v njenih regijah, ki mejijo na države članice, omogoči večjo prilagodljivost in širši obseg delovanja instrumentov odločanja; meni, da je tak razvoj pomemben predpogoj za žive čezmejne odnose;

23.   ponovno opozarja, da Parlament kot proračunski organ sodeluje pri financiranju ESP z novoustanovljenim Evropskim sosedskim in partnerskim instrumentom (ESPI) v okviru postopka soodločanja; zato poziva Komisijo, da ne ločuje političnih prednostnih nalog ESP od svojega financiranja prek ESPI in dodelitve proračunskih sredstev, ampak jih določi pregledno in ob sodelovanju Parlamenta, še zlasti ob upoštevanju opredelitve večletnih programov in državnih strateških dokumentov; poziva Komisijo, da najde načine za omogočanje medsebojne povezave različnih instrumentov za zunanje ukrepe;

24.   poziva Komisijo, da se izogiba birokratizaciji celotnega procesa ESP in da se pri razvoju časovnih okvirov in vsebin prihodnjih akcijskih načrtov ne posvetuje le s Svetom, ampak tudi s Parlamentom;

25.   poudarja, da mora ESPI, medtem ko naj bo sredstvo za utrjevanje demokracije v sosedah Evrope, tudi sprožiti napredek k demokraciji v nedemokratičnih sosedah, na primer v Belorusiji, in mora vključevati financiranje pomoči pri tem preoblikovanju;

26.   poziva k hitri zagotovitvi tehnične pomoči za tiste sosednje države, ki so že sprejele obsežne programe reform in izpolnjujejo dogovorjene obveznosti; potrjuje svojo odločnost, da bo pozval k znatnemu povišanju in prerazporeditvi sredstev za ESP, skladno s prihodnjo finančno perspektivo, kakor je o njej odločil Parlament, saj bo ESPI 1. januarja 2007 nadomestil obstoječe programe TACIS, MEDA in INTERREG; priznava, da je postopna udeležba na evropskem notranjem trgu, ki jo ponuja ESP, priložnost, vendar hkrati tudi velik izziv za sosednje države, ter predlaga Komisiji, da za uskladitev notranjega trga oblikuje posebno finančno pomoč za pomoč državam ESP pri njihovem približevanju notranjemu trgu, kakor je to predvideno za države prosilke pred njihovim pristopom;

27.   poudarja, da nove države članice EU uspešno izvajajo prehodne reforme, potrebne za ustanovitev tržnega gospodarstva, demokracije in civilne družbe, in so si pridobile bogastvo edinstvenih in pomembnih izkušenj z reformami, ki se lahko prenesejo na sosednje države v vzhodni Evropi in na evrosredozemsko regijo (Euromed); zato poziva Komisijo, da vzpostavi potrebne mehanizme in z njimi državam članicam omogoči, da izmenjujejo izkušnje v zvezi z reformami z državami partnericami ESP, in da v tem procesu deluje kot posrednik;

28.   poudarja, da je treba v vse akcijske načrte vključiti močne protikorupcijske ukrepe ter jih kratkoročno in srednjeročno podpirati;

29.   poziva k zagotovilom, da bodo lokalni in regionalni organi ter javne organizacije v državah članicah in v sosednjih državah vključeni v razvoj in izvajanje ESP;

30.   poziva Komisijo, da predlaga ločeno uredbo, ki bi zagotovila potrebno prilagodljivost evropske pobude za demokracijo in človekove pravice (proračunska postavka 19-04) kot edinega zunanjepolitičnega instrumenta EU, ki ne zahteva privolitve države gostiteljice, in da tudi privoli v popoln parlamentarni nadzor programa;

31.   poudarja pomen večje odprtosti trga v skladu z načeli Svetovne trgovinske organizacije (STO); opozarja, da je bilo v barcelonski deklaraciji dogovorjeno postopno vzpostavljanje območja proste trgovine za blago, ki ima za ciljni datum leto 2010; meni, da je za vse države partnerice ESP pomembno, da so na poti k članstvu v STO deležne spodbud in podpore;

32.   podpira idejo Komisije, da se Rusiji poleg obstoječih oblik sodelovanja ponudi podporo prek novega ESPI, vendar opozarja, da je treba to podporo povezati s poročili o napredku, ki temeljijo na ustreznem spremljanju;

33.   meni, da je treba okrepiti politiko informiranja o Evropski uniji, njenih postopkih odločanja in njenih vrednotah; pozdravlja dejstvo, da informativni program Euronews, ki ga financira EU, že oddaja v ruskem jeziku, in meni, da je zaželeno, da bi oddajal tudi v arabskem jeziku; pozdravlja tudi programe Deutsche Welle, ki jih financira EU in katerih namen je širjenje evropskih demokratičnih vrednot v Belorusiji;

34.   meni, da se, medtem ko mora možnost članstva v EU ostati temeljna pobuda vseh evropskih držav, da sledijo skupnim evropskim idealom in sodelujejo v evropskem integracijskem procesu, nečlanstva tretjih držav ne sme uporabiti kot sredstva za njihovo kaznovanje; poudarja, da je treba vse dvostranske odnose in vse obstoječe večstranske organizacije uporabiti za spodbujanje naših ciljev evropskega sodelovanja in integracije;

Povezovanje sosednjih držav

35.   poudarja, da cilj ESP ni le krepitev dvostranskih odnosov med EU in sosednjimi državami, ampak tudi vzpostavitev omrežij sodelovanja in razvoja regionalnega povezovanja sosednjih držav; meni, da je treba v zvezi s tem upoštevati oblikovanje instrumenta za evropske sosednje države, ki je v skladu z evropskim gospodarskim prostorom, in ne vključuje le sodelovanja na enotnem trgu, ampak tudi politične zadeve; izraža zaskrbljenost zaradi velikih zamud na tem področju in je prepričan, da je za Unijo, skupaj z vsemi partnerji sosedske politike bistvenega pomena, da se zavzame za vse politične in institucionalne instrumente, ki lahko podprejo razvoj večstranske dimenzije;

36.   v zvezi s tem poziva k namenitvi večjega poudarka razvoju regionalnih in podregionalnih dimenzij glede na posebne geografske, zgodovinske in politične značilnosti, po katerih se sosednje države razlikujejo od držav Unije;

37.   poziva Komisijo, da bolj jasno opredeli odnos med ESP in evro-sredozemskim partnerstvom, ki ga namerava ponovno vzpostaviti s pomočjo sporočila na to temo;

38.   v zvezi s tem poziva Svet, Komisijo in države članice, da se bolj očitno in konkretno potrudijo za okrepitev medsebojnega delovanja med OVSE in Svetom Evrope, da se EU zagotovi ključno znanje in instrumente, ki ji primanjkujejo, zlasti na področju spremljanja in izvajanja zavez glede človekovih pravic, demokracije in pravne države ter upravljanja in reševanja političnih in vojaških kriz;

39.   meni, da je Svet Evrope treba okrepiti in razviti, da postane najpomembnejši vseevropski forum sodelovanja, zlasti kar zadeva spoštovanje in izvajanje demokracije in konvencij o človekovih pravicah, ter da se lahko njegovi učinkovito delujoči demokratični organizaciji dodeli nove naloge; meni, da bi Svet Evrope lahko bil vseevropski forum za vse različne evropske "prostore", ki se jih sedaj poskuša ustvariti po dvostranskih in večstranskih poteh;

40.   poziva Evropsko unijo, da podpiše Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, da se bo s tem okrepila povezava med okvirom Sveta Evrope in EU ter da se postopoma razširijo programi Skupnosti na področjih izobraževanja, kulture in raziskovanja, ki bodo tako vključevali države širše Evrope;

41.   poziva k obsežnejšemu in bolje osredotočenemu vseevropskemu sodelovanju na vseh ustreznih področjih, kot so vseevropska omrežja, okolje, vizumi, pravosodje, azil in preseljevanje ter zunanja in varnostna politika;

42.   čeprav priznava močno potrebo, da se cene, ki jih uživa Rusija glede na svoje zaloge nafte in plina ter cene, ki jih Rusija plačuje za pravico do tranzita čez vmesne države, postopoma in s pogajanji premaknejo v smeri cen, ki veljajo na prostem trgu, vseeno obžaluje enostransko Rusko prekinitev dobave plina Ukrajini dne 1. januarja 2006 in poziva Rusijo, naj ne uporablja svoje prevlade na trgu kot političnega inštrumenta pri vodenju zunanje politike; pozdravlja zadovoljivo razrešitev krize in poziva EU, da oblikuje usklajeno politiko, ki bo zagotavljala zanesljivo dobavo energije in nedotakljivost plinovodov v tranzitnih državah, pa tudi večjo razpršenost virov teh življenjsko pomembnih naravnih bogastev;

43.   meni, da je treba OVSE uporabiti na vseevropski ravni na področjih, ki so zajeta v njenem mandatu, hkrati pa se izogibati podvajanju s Svetom Evrope in ustreznimi agencijami OZN; poudarja, da bil lahko bila OVSE prav tako uporabna pri povezovanju EU in njenih sosednjih držav tako, da bi ponudila polnopravno članstvo sredozemskim državam in državam Bližnjega vzhoda oziroma bi bila vzor za novo, posebno regionalno organizacijo; obžaluje nedavne poskuse po zmanjšanju vloge OVSE pri njeni vlogi zagotavljanja človekovih pravic in demokracije ter meni, da bi morala EU bolje in bolj usklajeno izkoristiti svojo težo v OVSE in Svetu Evrope za spodbujanje vrednot in standardov, ki so osnova za članstvo v teh ustanovah;

44.   meni, da je področje energetske politike zelo pomemben vidik, saj EU obdajajo območja z največjimi zalogami nafte in zemeljskega plina na svetu (Rusija, Kaspijski bazen, Bližnji Vzhod in Severna Afrika), veliko sosednjih držav, npr. Rusija, Alžirija, Egipt, Libija in Azerbajdžan, ki so dobaviteljice, ter Ukrajina, Belorusija, Maroko, Tunizija, Gruzija in Armenija, ki so tranzitne države, izboljšanje energetskih povezav pa je koristno za EU in njene države partnerice; poudarja, da je treba odnose med EU in sosednjimi državami na področju energije obravnavati v okviru širše evropske energetske politike, ki bo prispevala k raznoliki in zanesljivi dobavi energije tako EU kot njenim partnerskim državam; poziva Komisijo, naj pripravi sporočilo o zunanjepolitičnih in sosedskih vidikih energetske politike;

45.   poudarja, da povečanje trgovine in turizma med EU in državami partnericami pomeni izboljšanje prometnih omrežij ter bo verjetno izboljšalo povezave med državami partnericami, ki bodo tako tudi postale bolj privlačne za naložbe;

46.   poudarja, da je cilj ESP spodbujati zavezanost skupnim vrednotam, kot je doseganje trajnostnega razvoja, kakor je bil opredeljen na svetovnem vrhu v Johannesburgu;

47.  poudarja, da je tudi sodelovanje na okoljskem področju in ključnih področjih, kot so kakovost vode, upravljanje z vodnimi viri, ravnanje z odpadki, onesnaževanje zraka, obvladovanje poplav in boj proti širjenju puščav, mogoče le na čezmejni in regionalni ravni;

48.   verjame, da je treba problem zakonitega in nezakonitega priseljevanja obravnavati v okviru sosedske politike; poziva Svet in Komisijo, da spremljata izvajanje sporazumov z vsemi sosednjimi državami, zlasti v zvezi z akcijskimi načrti, o katerih so ali pa še potekajo pogajanja; prav tako poziva Svet in Komisijo, da še zlasti spremljata dvostranske sporazume med posameznimi državami članicami in državami partnericami v zvezi s priseljevanjem in še zlasti v zvezi s ponovnim sprejemom oseb;

49.   pozdravlja odprtje evropskega raziskovalnega prostora, ki je pogoj za sodelovanje v družbi, ki temelji na znanju, in pri tem vidi možnosti za regionalno sodelovanje držav partneric tudi na tem področju;

50.   opozarja, da naj se tudi suverenim državam evropske celine, ki niso članice Evropske unije, zlasti Norveški, Islandiji in Lihtenštajnu kot članicam EGP in EFTA ter Švici kot članici EFTA, ki ima lastne dvostranske sporazume z EU, posveti posebno skrb; meni, da morajo biti te tesne politične in gospodarske vezi temelj za nadaljnji razvoj in poglobljeno sodelovanje, tako kot z Andoro, Monakom, San Marinom in Vatikanom, ki jim je vsem treba, kakor je to primerno, omogočiti udeležbo v novem procesu sosedstva;

51.   meni, da je treba v sosedsko politiko vključiti tudi vse države kandidatke, ker imajo prvič kot posebne partnerice in pozneje kot članice EU posebno vlogo pri sodelovanju z našimi prihodnjimi sosedi; meni, da je treba doseči napredek pri odpiranju turških meja z Armenijo in da bi Romunija in Ukrajina morali rešiti spor glede določitve epikontinentalnega pasu na Črnem morju, tudi s pomočjo Meddržavnega sodišča v Haagu;

52.   meni, da je treba severno dimenzijo v teh okoliščinah okrepiti; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti odnosom z našo veliko evrazijsko sosedo Rusijo; zato poziva k nadaljnjemu razvoju strateškega partnerstva EU in Rusije ter okrepitvi sodelovanja znotraj večstranske severne dimenzije in znotraj okvira širše Evrope, izogibajoč se delitvi Evrope na vplivna območja, in spodbujajoč pristno vseevropsko partnerstvo in sodelovanje;

53.   na drugi strani poudarja, da je treba okrepiti politiko EU v sredozemski regiji in na Bližnjem vzhodu, navsezadnje zaradi pristopa Cipra in Malte in zato, ker bodo prihodnje širitve vključevale nekatere države jugovzhodne Evrope;

Magreb

54.   ugotavlja, da so Maroko, Tunizija in Alžirija že dolgo tesno povezane z Evropsko unijo, kar ponazarjajo veljavni pridružitveni sporazumi; poudarja, da mora imeti odločno izvajanje začetih reform, zlasti na področju politične svobode in človekovih pravic, jasno prednost; poziva Komisijo, da v bližnji prihodnosti sprejme akcijski načrt za Alžirijo, da bi tako na novo spodbudili Unijo arabskega Magreba; vendar opozarja, da je uspeh tega regionalnega povezovanja v veliki meri odvisen od rešitve vprašanja Zahodne Sahare in znova poziva vpletene strani, da v okviru zadevnih resolucij Varnostnega sveta OZN začnejo konstruktiven dialog;

55.   poziva Evropsko unijo, da sprejme stroge ukrepe, skupaj z informacijsko kampanjo za razlago barcelonskega procesa in nove sosedske politike, da bi izbrisali podobo bojazljive Evrope, ki je bolj zaskrbljena zaradi lastne varnosti in boja proti priseljevanju kot zaradi trajnostnega razvoja, ki je pričakovan in nujen;

56.   pozdravlja približevanje Libije barcelonskemu procesu in pričakuje viden napredek pri izvajanju napovedanega sprejetja barcelonskega pravnega reda, ki bi lahko v prihodnje vodil k sprejetju v postopek ESP;

Bližnji vzhod in Mašrek

57.   pozdravlja zgledne predsedniške volitve avtonomne palestinske oblasti januarja 2005, kar je pomembno vplivalo na ves arabski svet; meni, da so reforme avtonomne palestinske oblasti in volja za boj proti terorizmu odprle nove možnosti za mirovni proces ter izvajanje mirovnega načrta; pozdravlja umik Izraela iz Gaze in severnega dela Zahodnega brega; priznava, da je mogoče dolgotrajen in resničen mir ter stabilnost v regiji doseči le, če bo ob izraelski državi z varnimi in priznanimi mejami demokratična palestinska država, sposobna obstoja;

58.   pozdravlja dejstvo, da Jordanija in Egipt dejavno podpirata mirovni proces na Bližnjem vzhodu; meni, da mora evropska sosedska politika z vsemi sredstvi podpirati najnovejše znake demokratične prenove v regiji Mašrek, še zlasti po "cedrovi revoluciji" v Libanonu;

59.   poziva Sirijo, naj nemudoma polno in dejavno sodeluje v mednarodnemu boju proti terorizmu in v mednarodni preiskavi umora bivšega libanonskega predsednika vlade Rafika Haririja, ki jo je nedavno razširil Varnostni svet OZN, ter naj v celoti spoštuje mednarodno sprejete standarde človekovih pravic;

60.   pozdravlja umik sirske vojske iz Libanona ter parlamentarne volitve v Libanonu junija 2005; izraža veliko zaskrbljenost ob nedavnih napadih na novinarje in publiciste, predane ideji o svobodnem in neodvisnem Libanonu, in poziva k novim prizadevanjem za suveren in demokratičen Libanon, v katerem vse politične in verske skupine in skupnosti sodelujejo v političnem in družbenem življenju, človekove pravice pa so v celoti spoštovane, ter poziva k polnem izvajanju UNSCR št. 1599(2004), vključno z razorožitvijo Hezbolaha;

61.   od egiptovskih oblasti zahteva, da ne ogrozijo novih možnosti, še zlasti v zvezi s predsedniškimi volitvami z več kandidati, ter da pospešijo demokratične reforme; s tem v zvezi izraža veliko zaskrbljenost zaradi obsodbe vidnega liberalnega opozicijskega voditelja Aymana Nourja, ki ga je egiptovsko sodišče nedavno obsodilo na pet let prisilnega dela, ker naj bi bil potvoril podpise na peticijah za ustanovitev svoje politične stranke; meni, da je to velik korak nazaj in poziva egiptovske oblasti, naj storijo vse potrebno, da bo ta primer ustrezno obravnavan;

Vzhodna Evropa

62.   pozdravlja miroljubno revolucijo in demokratično gibanje v Ukrajini, priznava prizadevanja Ukrajine za sodelovanje z EU in poziva k oblikovanju dolgoročne evropske strategije; podpira akcijski načrt in načrt Ferrero-Waldner/Solana v desetih točkah, ki predstavlja ambiciozen in obsežen projekt; potrjuje svojo polno podporo novi ukrajinski vladi pri izvajanju napovedanega paketa reform;

63.   priznava prizadevanja Moldavije za sodelovanje z EU in poziva k oblikovanju dolgoročne evropske perspektive; poudarja, da je demokratični razvoj države koristen za vzpostavitev tesnejših odnosov; meni, da je treba omogočiti dostop do pomoči EU, s čimer bi pripomogli k izboljšanju gospodarskega razvoja v državi ter organe, poslovno skupnost in prebivalce Pridnjestrja nadalje spodbudili k sodelovanju z EU prek Chisinaua; poziva vse vpletene strani, da dosežejo politično rešitev vprašanja Pridnjestrja;

64.   izraža skrb zaradi trenutnega dogajanja v Belorusiji, ki je diktatorski režim, kjer je vsaka dejavnost opozicije zaustavljena; poziva Svet, Komisijo in države članice, da v večji meri podprejo civilno-družbene dejavnosti nevladnih organizacij in opozicije; poziva Svet, da v dialogu z Rusijo sproži vprašanje Belorusije in ob tem poudarja, da je demokratizacija te države v korist tako EU kot Ruski federaciji in da morata skupaj ukrepati za doseganje tega cilja;

Južni Kavkaz

65.   pozdravlja dejstvo, da je Evropski svet na vztrajanje Evropskega parlamenta v sosedsko politiko vključil tudi kavkaške države;

66.   meni, da konflikt v Gorskem Karabahu otežuje razvoj Armenije in Azerbajdžana in regionalno sodelovanje, pa tudi učinkovito izvajanje ESP kot take; poziva obe strani, da se vzdržita enostranskih ukrepov in agresivnih izjav ter da se v konstruktivnem dialogu z vsemi zadevnimi silami trudita za rešitev spora, na podlagi spoštovanja pravic manjšin in na podlagi načel mednarodnega prava; poudarja pomen, ki ga ima nadaljevanje demokratičnih reformam za razvoj regije in njene odnose z EU; poziva vse vpletene strani k iskanju poti za dovolitev postopnega vračanja beguncev, zlasti vrnitve Azerbajdžancev, na zasedena območja na podlagi pravic manjšin; poziva države članice, ki so del skupine Minsk v okviru OVSE, k učinkovitejšemu usklajevanju njihove dejavnosti z Heikki Talvitie, posebnim predstavnikom EU za južni Kavkaz, za napredovanje pogajanj;

67.   poziva azerbajdžanske oblasti, naj ustavijo uničevanje srednjeveških armenskih pokopališč in izklesanih kamnitih križev z zgodovinsko vrednostjo v južnem Nakičevanu, saj je takšno ravnanje kršitev Unescove konvencije o svetovni dediščini, ki so jo ratificirale leta 1993;

68.   poziva Rusijo in Turčijo, naj si dejavno prizadevata za mirno rešitev spora in vnovično vzpostavitev regionalnega sodelovanja; v zvezi s tem poziva Turčijo, naj odpre svoje meje z Armenijo;

69.   meni, da se mora akcijski načrt za Azerbajdžan osredotočiti na razvijanje pristne demokracije ter spoštovanje človekovih pravic in pravne države; poziva Komisijo, da svoja dejanja uskladi s Svetom Evrope ter da si na vse načine prizadeva podpirati in razvijati krhko azerbajdžansko civilno družbo;

70.   odobrava tristopenjski mirovni načrt za Južno Osetijo, ki ga je v okviru OVSE konec oktobra 2005 predlagala Gruzija; meni, da je ta načrt bistven korak k mirni in celoviti rešitvi spora; poziva Svet in Komisijo, naj predlog podpreta, s tem spodbudita dialog in pogajanja sprtih strani ter zagotovita sredstva, ki bodo omogočila uspešno izvedbo pobude;

71.   spodbuja polno uporabo ESP za pospeševanje regionalnega sodelovanja med državami južnega Kavkaza kot instrumenta za vzpostavljanje zaupanja med državami;

72.   predlaga uvedbo pakta stabilnosti EU za južni Kavkaz, vključno s parlamentarno in civilno-družbeno razsežnostjo po modelu pakta stabilnosti EU za jugovzhodno Evropo, z vključitvijo Evropske unije (s sodelovanjem Turčije kot države pristopnice), Rusije, ZDA in Združenih narodov (četverica); meni, da bi takšen pakt stabilnosti lahko prispeval k reševanju regionalnih sporov z dialogom med vsemi zadevnimi stranmi in, kjer je lahko to koristno, tudi z državami, ki niso v neposredni soseščini EU;

o
o   o

73.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo predloži Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov, vladam in nacionalnim parlamentom držav ESP ter Rusiji, Svetu Evrope, OVSE in Evro-sredozemski parlamentarni skupščini.

(1) UL L 161, 26.6.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 173/2005 (UL L 29, 2.2.2005, str. 3). (2) UL C 87 E, 7.4.2004, str. 515. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0430. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0412. (5) UL C 247 E, 6.10.2005, str. 155. (6) UL C 304 E, 1.12.2005, str. 398. (7) UL C 320 E, 15.12.2005, str. 25. (8) UL C 87 E, 7.4.2004, str. 506. (9) UL C 261 E, 30.10.2003, str. 142. (10) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0150.

Resolucija Evropskega parlamenta o prihodnosti lizbonske strategije z vidika enakosti spolov (2004/2219(INI))

P6_TA(2006)0029 A6-0402/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Pekinške izjave in Izhodišča za ukrepanje, sprejetih v Pekingu 15. septembra 1995 na 4. svetovni konferenci o ženskah: Delovanje za enakopravnost, razvoj in mir in svojih resolucij z dne 21. septembra 1995(1) o isti temi ter 18. maja 2000 o nadaljevanju pekinških Izhodišč za ukrepanje(2),

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta v Lizboni dne 23. in 24. marca 2000, v Stockholmu dne 23. in 24. marca 2001, v Barceloni dne 15. in 16. marca 2002, v Bruslju dne 20. in 21. marca 2003 in v Bruslju dne 25. in 26. marca 2004,

–   ob upoštevanju členov 2, 3(2) in 141 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Okvirne strategije Skupnosti na področju enakosti med ženskami in moškimi (2001-2005) (KOM(2000)0335), delovnih programov Komisije za leta 2001, 2002, 2003, 2004 in 2005 (KOM(2001)0119, KOM(2001)0773, KOM(2003)0047), SEK(2004)0911 in SEK(2005)1044) in letnih poročil o enakosti žensk in moških za leta 2000, 2001, 2002, 2004 in 2005 (KOM(2001)0179, KOM(2002)0258, KOM(2003)0098, KOM(2004)0115 in KOM(2005)0044),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu svetu spomladi 2005 z naslovom "Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta. Nov začetek za Lizbonsko strategijo" (KOM(2005)0024),

–   ob upoštevanju poročila z naslovom "Zaposlovanje, zaposlovanje, zaposlovanje. Kako v Evropi ustvariti več delovnih mest",skupine na visoki ravni pod predsedstvom Wima Koka iz novembra 2003 ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2004 o usklajevanju poklicnega, družinskega in zasebnega življenja(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. februarja 2004 o organizaciji delovnega časa(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2003 o celovitem pristopu k enakosti moških in žensk ("gender mainstreaming") v Evropskem parlamentu(5),

–   ob upoštevanju strukturnih pokazateljev,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in politiko enakih možnosti (A6-0402/2005),

A.   ker je Evropski svet v Lizboni odobril strateške cilje, z uresničitvijo katerih bi Unija postala najbolj dinamično in konkurenčno na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno gospodarske rasti, socialne kohezije in zmanjševanja revščine; ker je Evropski svet na vrhu v Göteborgu den 15. in 16. junija 2001 lizbonsko strategijo vnesel v strategijo o trajnostnem razvoju in potrdil dopolnjujočo se naravo njenih treh stebrov, in sicer gospodarskega, socialnega in okoljskega,

B.   ker je bila na vrhu v Lizboni jasno izrečena zaveza za dosego polne zaposlenosti do leta 2010, ob zagotavljanju visoke kakovosti zaposlitve, večje socialne kohezije in socialne vključenosti,

C.   ker vprašanje socialne vključenosti v lizbonski strategiji še posebej zadeva ženske in njihove potrebe po polnem sodelovanju na vseh področjih življenja; ker je vsem skupna družba zgrajena na temeljih enakosti, solidarnosti, svobode, trajnostnega razvoja in pravičnosti, ki zagotavlja dostop do pravic, virov, dobrin, storitev, informacij in priložnosti,

D.   ker vmesni pregled lizbonske strategije popravlja zastavljene cilje za rast in zaposlovanje in predvideva novo obliko upravljanja,

E.   ker je za doseganje splošnih ciljev pekinških izhodišč za ukrepanje in ciljev lizbonske strategije, ob očitni povezavi med izhodišči in strategijo, izraba proizvodnih zmožnosti evropske delovne sile ključnega pomena,

F.   ker je lizbonska strategija vzpostavila skupne pokazatelje in cilje, ki jih je treba redno ocenjevati za boljši prikaz doseženega napredka in novih izzivov,

G.   ker je Evropski svet v Lizboni zastavil cilj, da bi do leta 2010 dosegli 60 % stopnjo zaposlenosti žensk; ker je Evropski svet v Stockholmu dodal vmesni cilj do konca leta 2005 doseči 57 % stopnjo zaposlenosti žensk in cilj doseči 55 % zaposlenih starejših delavcev, moških in žensk skupaj,

H.   ker se je stopnja zaposlenosti žensk zvišala in je v razširjeni Evropski uniji v letu 2003 dosegla 55,1 %; ker je odtlej njena rast počasnejša; ker ostaja stopnja zaposlenosti starejših žensk še posebej nizka, predvsem zato, ker so mnoge prenehale s poklicno dejavnostjo zato, da so prevzele družinske odgovornosti, kar zmanjšuje njihove pravice do pokojnine in zavarovanja ter jih še bolj izpostavlja revščini,

I.   ker so na splošno nova delovna mesta, namenjena ženskam, nestalna in slabo plačana,

J.   ker Komisija ocenjuje, da je treba za dosego splošnih ciljev lizbonske strategije s področja zaposlovanja v razširjeni Evropski uniji s 25 državami članicami ustvariti okoli 22 milijonov delovnih mest,

K.   ker je tveganje za revščino in socialno izključenost, ki so mu ženske še posebej izpostavljene, tesno povezano z brezposelnostjo na dolgi rok in neplačanimi deli, ki jih večinoma opravljajo ženske,

L.   ker so zaradi omejene udeležbe žensk na trgu dela njihove pravice do pokojnine veliko manjše od pravic moških in ker so določene države članice svoje sisteme pokojninskega zavarovanja izboljšale s priznavanjem pravice do pokojnine za pretekla obdobja, namenjena vzgoji otrok ali skrbi za starejše ali invalidne osebe,

M.   ker je učinkovito in odgovorno vključevanje priseljencev na trg dela in v družbo eden od ključnih dejavnikov za dosego lizbonskih ciljev, vidik enakosti spolov pa je močno zapostavljen pri politiki vključevanja, kar onemogoča večji izkoristek potenciala priseljenk na trgu dela,

N.   ker upočasnitev svetovnega gospodarstva in demografski izziv, s katerim se sooča Evropska unija, spodbujata k najboljšemu možnemu izkoristku potenciala ženske delovne sile,

O.   ker številne neenakosti med ženskami in moškimi še vedno obstajajo, posebno pri razkoraku med plačami, dostopu do trga dela in napredovanju na tem trgu, podiplomskem izobraževanju in vseživljenjskem usposabljanju, ter pri pokojninskih pravicah,

P.   ker znaša povprečen razkorak med plačami v razširjeni Evropski uniji 15 %, ki pa lahko v nekaterih državah doseže do 33 %; ker v zadnjih 30 letih v praksi ni bil dosežen nikakršen napredek pri uresničevanju načela "za enako delo enako plačilo"; ker je zmanjšanje tega razkoraka eden od načinov, da postane delo za ženske bolj privlačno, kar bo prispevalo k dvigu njihove stopnje zaposlenosti in k polnemu izkoristku naložb v človeški kapital,

Q.   ker je spodbujanje podjetniškega duha in samozaposlenosti jedro evropske strategije zaposlovanja in ker statistični podatki kažejo, da je samozaposlenih žensk 28 %, medtem ko je delež podjetnic z zaposlenimi le 2,5 % od iste celote (v primerjavi z 8-odstotnim deležem pri moških),

R.   ker ženske po izobrazbi prekašajo moške (študij na visokošolski ravni zaključi 58 % žensk, njihov delež pri doktoratih pa je 41 %); ker je vse več žensk, ki študirajo; ker med njimi narašča število diplomiranih in so bolj in bolj usposobljene in kvalificirane, vendar pa se še naprej srečujejo s težavami pri dostopu do zaposlitve in z diskriminacijo pri napredovanju na delovnem mestu ter pri plačilu,

S.   ker vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje omogoča razvoj tako ženskam kot moškim in jim daje možnost prilagajanja trgu dela ob soočanju z izzivi družbe, temelječe na znanju,

T.   ker je za sisteme izobraževanja in poklicnega usposabljanja v večini evropskih držav značilno, da beležijo izredno nizek delež žensk pri študijih s področja novih tehnologij, informatike in komunikacij (manj kot 20 %), posledica tega pa je še nižji delež žensk, ki v tem sektorju ustanovijo svoje podjetje ali v njem zasedajo odgovorne položaje, kar znižuje konkurenčnost žensk na trgu dela,

U.   ker je Evropski svet v Lizboni ugotovil, kako pomembno je bolje poskrbeti za enake možnosti na vseh področjih, posebno z omogočenim usklajevanjem družinskega in poklicnega življenja; ker je Evropski svet v Barceloni določil za leto 2010 pričakovane rezultate pri uvajanju otroškega varstva za najmanj 90 % otrok, starih od treh let do šoloobvezne starosti, in za najmanj 33 % otrok, mlajših od treh let, tako v mestih kot na podeželju,

V.   ker je zaradi pomanjkanja zadovoljivih podatkov in statistike s področja uvajanja otroškega varstva in oskrbe za vzdrževane osebe v državah članicah težko oceniti uresničevanje teh ukrepov,

W.   ker so med državami članicami glede poglavitnih vprašanj, povezanih z usklajevanjem poklicnega življenja z družinskim, precejšnje razlike tako pri osnovnih načelih kot pri izvajanju politike, povezane z očetovskim dopustom (ali je lahko prenosljiv, kako dolgo naj traja), porodniškim dopustom, plačanim ali neplačanim dopustom itd., kar pri pregledu in študiji zadevnih pravic na evropski ravni ter pri izmenjavi dobrih praks povzroča zmedo,

X.   ker reorganizacija delovnega časa lahko prispeva k bolj kakovostnemu zaposlovanju žensk in olajša usklajevanje med poklicnim in družinskim življenjem; ker žal nove in prožnejše oblike dela, kot sta delo na daljavo in delo s skrajšanim delovnim časom, izkoriščajo predvsem ženske,

Y.   ker povprečno 30,4 % zaposlenih žensk opravlja delo s skrajšanim delovnim časom, medtem ko znaša ta delež pri moških le 6,6 %, in ker se je po letu 1998 razkorak med spoloma še nekoliko povečal,

Z.   ker imajo ukrepi v korist žensk posledice za moške; ker moški lahko pozitivno prispevajo k boju proti družinskim stereotipom,

AA.   ker je bilo dosedanje sodelovanje za dosego lizbonskih ciljev predvsem sodelovanje med nacionalnimi vladami; ker morajo, za dejansko upoštevanje načela enakosti spolov, svoja prizadevanja združiti celotna civilna družba, izobraževalne in raziskovalne ustanove, socialni partnerji, podjetja in uprave,

AB.   ker številne službe v Evropski uniji, predvsem na področju družinske pomoči (pomoč otrokom in starejšim, bolnim ali invalidnim osebam), na zdravniško-socialnem, hotelirskem in gostinskem področju, kakor tudi na področju kmetijstva, ne vzbujajo zanimanja iskalcev dela iz držav članic in jih torej zasedajo delavci iz tretjih držav, tako zaradi plač kakor tudi zaradi negotovega položaja in razvrednotene socialne podobe,

AC.   ker se zaveda pomembne vloge svojega odbora, pristojnega za pravice žensk in politiko enakih možnosti, pri spodbujanju enakosti med ženskami in moškimi in upoštevanju načela enakosti spolov za dosego lizbonskih ciljev,

1.   ocenjuje, da je za dosego lizbonskih ciljev potrebno sprejeti nujne ukrepe za zaposlovanje, kakovost zaposlovanja in socialno vključevanje žensk, ob čemer se je treba zavedati, da povečanje števila zaposlenih žensk predstavlja ogromen gospodarski potencial;

2.   izraža zaskrbljenost nad dejstvom, da neenakosti med ženskami in moškimi še vedno obstajajo, posebno pri razkoraku med plačilom, segregaciji na trgu dela, dostopu do podiplomskega izobraževanja, vseživljenjskega usposabljanja, kot tudi pri dostopu do novih tehnologij in informacijske družbe;

3.   zahteva od držav članic, naj se zavzamejo za šolski sistem, ki bo spodbujal raznolikost poklicne izbire za mlada dekleta in jim tako zagotovil boljše možnosti na trgu dela;

4.   poziva države članice, naj se še naprej trudijo spodbujati kakovostno zaposlovanje žensk v vseh starostnih skupinah in sektorjih in naj sprejmejo bolj učinkovite ukrepe za spodbujanje rasti, posebej v najrevnejših regijah Unije, da bi tako ovrednotile znanja in veščine, ki so jih ženske pridobile med izobraževanjem, da bi okrepile njihovo sodelovanje v gospodarstvu in zagotovile delovanje sistemov pokojninskega zavarovanja ter omogočile ženskam možnost, da postanejo finančno neodvisne in samozadostne in zagotovijo, da imajo zadovoljive pokojninske pravice;

5.   poudarja, da je povečanje in naraščajoč trend števila žensk na trgu dela, posledica splošnega uveljavljanja nestandardnih oblik zaposlovanja, kot so delo s skrajšanim delovnim časom, s prilagodljivim delovnim časom, v izmenah ali za določen čas;

6.   poziva države članice, naj pri politiki vključevanja priseljencev upoštevajo tudi spol ter tako v celoti izkoristijo potencial priseljenk na trgu dela in prispevajo k uresničenju lizbonskih ciljev;

7.   priporoča boljše usklajevanje med politiko celovitega pristopa k enakosti med ženskami in moškimi in lizbonsko strategijo, da bi sistematsko upoštevali vidik enakosti spolov pri uresničevanju ambicioznih lizbonskih ciljev, še posebej v "širših smernicah ekonomske politike" ter v "smernicah za zaposlovanje", kakor tudi pri okoljevarstveni politiki in pri politiki notranjega trga;

8.   obžaluje, da je bilo sodelovanje za uresničitev lizbonskih ciljev doslej omejeno predvsem na sodelovanje med vladami, in poudarja, da morajo biti vključene nacionalna, regionalna in lokalna uprava, lokalne oblasti, podjetja, izobraževalne in raziskovalne ustanove, socialni partnerji in celotna civilna družba;

9.   poudarja, da je v ocenjevanje lizbonske strategije z vidika enakosti spolov pomembno polno vključiti Evropski parlament in še posebej njegov odbor, pristojen za pravice žensk in politiko enakih možnosti;

10.   še naprej pozorno spremlja uresničevanje vmesnega cilja 57 % stopnje zaposlenosti žensk do konca leta 2005 in poziva Komisijo, naj pripravi oceno na osnovi bodoče statistike in izbere tak pristop, da bo mogoče presoditi, kateri sektorji dejavnosti so najbolj prispevali k rasti stopnje zaposlenosti žensk ter h kakovosti tako ustvarjenih delovnih mest;

11.   vztraja, da morajo države članice v svoje politične agende in strategije gospodarskega razvoja kot prednostno nalogo vpisati zmanjšanje razkoraka med plačami žensk in moških; prav tako zahteva izvajanje evropske zakonodaje s tega področja in napredovanje žensk na odgovorna delovna mesta, sorazmerna z njihovo usposobljenostjo;

12.   poziva države članice, naj sprejmejo pobude in ukrepe, ki bodo podpirali in spodbujali ženske kot podjetnice, da bi ženskam ponudile možnosti za razvoj podjetniškega duha in prispevek h gospodarskemu razvoju in konkurenčnosti;

13.   ponovno poudarja, da je treba vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje postaviti v jedro lizbonske strategije; poziva države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za skupno priznavanje kvalifikacij v vseh državah članicah in certificiranje vseh načinov učenja;

14.   poudarja potrebo po okrepitvi poklicnega usposabljanja žensk na področju novih tehnologij in po povečanju njihovega sodelovanja v raziskovalnih in tehnoloških programih, kar bo omogočilo, da bodo na trgu dela bolj konkurenčne in da bodo delno zapolnile sedaj zaznavno vrzel med spoloma na področju tehnoloških in znanstvenih kvalifikacij;

15.   ocenjuje, da organizacija delovnega časa lahko omogoči ustvarjanje številnejših delovnih mest boljše kakovosti in pripomore k usklajevanju poklicnega, družinskega in zasebnega življenja ter k uresničenju lizbonskih ciljev;

16.   v zvezi s tem pozdravlja sporazum o delu na daljavo, sklenjen med evropskimi socialnimi partnerji, in spodbuja njegovo izvajanje v praksi;

17.   podpira krepitev sodelovanja socialnih partnerjev, vključno z nevladnimi organizacijami, na lokalni, nacionalni in regionalni ravni, pri razvoju in izvajanju politike enakih možnosti, še posebej na področjih izobraževanja, zaposlovanja in upokojitve;

18.   vztraja, da mora biti reorganizacija delovnega časa prosta izbira žensk; opozarja, da delo s skrajšanim delovnim časom kot vsiljena rešitev lahko postane vir socialne izključenosti in revščine, ker bi njegovo racionalno izvajanje omogočilo ženskam, ki to želijo, da vstopijo na trg dela in se na njem gibljejo ter bi jim olajšalo usklajevanje poklicnega in družinskega življenja;

19.   priporoča državam članicam, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo najbolj prikrajšanim ženskam, posebej staršem samohranilcem, zagotovile "najnižji zajamčeni dohodek", ki jim bo omogočal dostojno življenje in dostop do poklicnega usposabljanja glede na potrebe trga dela;

20.   poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami in socialnimi partnerji izvede raziskavo, katere cilj bo lažje prepoznavanje "zbiralnikov zaposlitev", posebej za ženske, na področju družinske pomoči, na zdravniško-socialnem področju, na področju hotelirstva in gostinstva ter drugod, naj preuči razloge, zaradi katerih jim ženske niso naklonjene, naj predlaga rešitve, da bodo zanje ponovno zanimive, in naj preuči odnose med temi zaposlitvami in delom na črno; poziva države članice, naj si izmenjajo najboljše izkušnje na tem področju;

21.   vztraja, da je nujno, da države članice v svoje nacionalne akcijske načrte vključijo ukrepe, ki predvidevajo uvajanje lahko dostopnega, kakovostnega in cenovno sprejemljivega otroškega varstva in oskrbe za druge vzdrževane osebe ter poziva države članice, da v svoje nacionalne akcijske načrte vključijo socialno zaščito matere samohranilke in jim omogočijo, da ponovno vstopijo, trajno ostanejo ali se ponovno vključijo na trg dela; poudarja vlogo socialnih partnerjev na tem področju, še posebej pri razvoju jasli v okviru podjetij;

22.   poziva Komisijo in države članice, naj zberejo dovolj statističnih podatkov o neplačanem delu, na osnovi katerih se bodo določile politike za zaposlovanje in se bo organiziralo spodbujanje ukrepov, usmerjenih k pravičnejši delitvi neplačanega dela, da bi ženskam omogočili boljše sodelovanje na trgu dela;

23.   poziva države članice, naj razvijajo ključne pokazatelje za ovrednotenje napredka v enakosti med ženskami in moškimi na vseh področjih, in naj v ta namen redno zbirajo ustrezne, medsebojno povezane in primerljive statistične podatke, razvrščene glede na spol in starost, ter naj jih pozorno preučijo;

24.   poziva Komisijo, da postavi usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja kot prednostno nalogo v načrtu za enakost žensk in moških, o čemer se sedaj razpravlja, ter da v sodelovanju z državami članicami, socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi pregleda ustreznost in učinkovitost Direktive 96/34/ES; meni, da se mora pregled osredotočiti na to, kako izboljšati položaj žensk in moških za zagotavljanje usklajenosti poklicnega in družinskega življenja tako za moške kakor za ženske, kar bi lahko bilo osnovni dejavnik za doseganje enakosti spolov v celotnem družbenem življenju;

25.   kritizira države članice zaradi neustreznega izvrševanja načrtov glede števila na novo ustanovljenih otroških vrtcev, o katerih je bil dosežen dogovor na vrhu Evropskega sveta v Barceloni; države članice poziva, naj zagotovijo službe za otroško varstvo najmanj 90 % otrok, starejših od treh let, ki še niso dosegli šoloobvezne starosti in 33 % tistih, ki imajo manj kot tri leta in živijo v mestih ali na podeželju;

26.   meni, da je nujno, da države članice sistematično zbirajo in izdelujejo statistiko o uvajanju otroškega varstva in oskrbe za druge vzdrževane osebe;

27.   izraža zaskrbljenost zaradi nezadostnih sredstev za preživljanje starejših žensk, pripadnic etničnih manjšin in invalidnih žensk, ki jih silijo, da iščejo delo v gospodarskih razmerah, v katerih je stopnja brezposelnosti še vedno visoka, in poziva države članice, da v nacionalnih akcijskih načrtih upoštevajo njihov položaj in imajo klavzule, ki dopuščajo starostno diskriminacijo za nične;

28.   poziva države članice, naj ne popustijo v svojih prizadevanjih za modernizacijo sistemov socialne zaščite, kot jih kažejo nacionalna poročila o sistemih pokojninskega zavarovanja iz leta 2002, da bi jih prilagodile okviru, v katerem bo stopnja zaposlenosti za ženske enaka kot za moške in bodo ženske uživale enake pokojninske pravice;

29.   poziva države članice in Komisijo, naj tesno sodelujejo z bodočim Evropskim inštitutom za enakost med spoloma, da bi zagotovile razvoj ustreznih in primerljivih pokazateljev, ter pri spremljanju le-teh, pri razvoju učinkovitih instrumentov enakosti, kakršna so merila uspešnosti, za boj proti diskriminaciji žensk, ter naj spodbujajo dostop žensk do trga dela, vendar jim hkrati omogočijo usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, ob upoštevanju raznolikih možnosti, ki jih države članice ponujajo na lokalni ravni;

30.   poziva Komisijo, naj prouči in naj si prizadeva rešiti problem, ki ga povzročajo različne opredelitve in metode izračuna, ki se nanašajo na delovno silo in na brezposelnost (sezonska brezposelnost, dolgotrajna brezposelnost, atipično brezposelnost itd), ki se uporabljajo v različnih državah članicah, saj to stanje otežuje popis in oceno dejanskega stanja žensk na trgu dela, oblikovanje primerljivih zaključkov in izdelavo predlogov in smernic, s katerimi naj bi reševali težave;

31.   poziva države članice, naj sprejmejo učinkovite ukrepe v korist moških, naj na primer spodbujajo ustrezne sisteme starševskega dopusta in organizirajo kampanje osveščanja, katerih cilj bo večji prispevek moških k pravičnejši delitvi družinskih odgovornosti; v ta namen ocenjuje, da je treba uporabljati prožno organizacijo delovnega časa in nove oblike zaposlovanja, ki omogočajo usklajevanje poklicnega, družinskega in osebnega življenja;

32.   obžaluje dejstvo, da moški ne uporabljajo v zadovoljivi meri organizacije delovnega časa in novih oblik dela, ki omogočajo uspešno usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja;

33.   izjavlja, da podpira uvedbo rednega spremljanja, pod pokroviteljstvom odbora, pristojnega za pravice žensk in politiko enakih možnosti, in v sodelovanju z nacionalnimi parlamenti, ki bo prikazalo dosežene napredke in nove izzive;

34.   vztraja, da je lizbonsko strategijo treba spremeniti v dejansko strategijo za solidarnost in trajnostni razvoj, ki bo temeljila na oblikovanju novih smernic z vključenimi gospodarskimi, okoljskimi in zaposlovalnimi politikami in bo Evropski uniji in državam članicam določila cilje in roke; meni, da mora naslednja finančna perspektiva 2007-2013 odražati ta strateški cilj;

35.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

(1) UL C 269, 16.10.1995, str. 146. (2) UL C 59, 23.2.2001, str. 258. (3) UL C 102 E, 28.4.2004, str. 492. (4) UL C 97 E, 22.4.2004, str. 566. (5) UL C 61 E, 10.3.2004, str. 384.

Resolucija Evropskega parlamenta o Peruju

P6_TA(2006)0030 B6-0055/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju prejšnjih letnih poročil EU o človekovih pravicah,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi izraža podporo demokratičnemu procesu v Peruju,

–   ob upoštevanju poročila, ki ga je izdal Odbor za resnico in spravo pod vodstvom profesorja Salomóna Lernerja Febresa o grozljivih dogodkih v Peruju med letoma 1980 in 2000,

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   ker je bil nekdanji predsednik Alberto Fujimori aretiran v Čilu na podlagi mednarodnega pripornega naloga, ki so ga izdale perujske oblasti,

B.   ker je g. Fujimori vladal Peruju med letoma 1990 in 2000 ter je bilo proti njemu vloženo 22 obtožb glede kršitev človekovih pravic in korupcije ter sta mu tudi kongres in volilna komisija prepovedala kandidirati na volitvah do leta 2011,

C.   ker je Parlament neomejeno podpiral demokratični proces v Peruju od padca Fujimorijevega režima leta 2000,

D.   ker vprašanje izročitve nekdanjega predsednika Fujimorija vključuje dve državi, s katerima Unija vzdržuje močno in privilegirano partnerstvo v okviru biregionalne strateške pridružitve, o kateri je bil prvič dosežen sklep julija 1999 v Riu de Janeiru,

E.   ker sta Čile in Peru sklenila dvostransko pogodbo o izročitvi, veljavno od leta 1936,

F.   ker so čilski sodni organi sklenili začeti postopek za izročitev nekdanjega predsednika Fujimorija Peruju,

1.   čestita čilskim in perujskim oblastem za učinkovito sodelovanje v zvezi s priporom zoper g. Fujimorija in pozdravlja sklep čilskih oblasti, da formalno začnejo postopek izročitve;

2.   ponovno opozarja, da je boj proti nekaznovanju eden od temeljev politike Unije na področju človekovih pravic; zavzema stališče, da je skupno delovanje za spoštovanje demokracije in človekovih pravic prvenstvena dolžnost vseh partnerjev;

3.   zato podpira izročitev g. Fujimorija Peruju, ki je že bila formalno zahtevana, da bi tako zagotovili, da se g. Fujimori privede pred sodišče in sooči z obtožbami; izraža popolno zaupanje v čilski in perujski sodni sistem ter pričakuje, da bo izročitev potekala na podlagi celovitega spoštovanja postopkov in veljavne zakonodaje ter da bo sojenje g. Fujimoriju potekalo v skladu z mednarodnimi standardi;

4.   poziva perujsko vlado, da sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev popolne zaščite prič v zvezi z obtožbami zoper g. Fujimorija, kot je priporočil urad varuha človekovih pravic septembra 2005;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter čilski in perujski vladi.

Resolucija Evropskega parlamenta o Egiptu in nasilju proti sudanskim beguncem

P6_TA(2006)0031 RC-B6-0056/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o človekovih pravicah v Egiptu,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. septembra 2004 o humanitarnih razmerah v Sudanu(1) in resolucije Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 21. aprila 2005 o razmerah v Sudanu(2),

–   ob upoštevanju vseh ustreznih resolucij Varnostnega sveta OZN, vključno z resolucijo št. 1593 o razmerah v Sudanu in resolucijo št. 1564(2005), na podlagi katere je mednarodna preiskovalna komisija o Darfurju generalnemu sekretarju OZN 25. januarja 2005 predstavila poročilo,

–   ob upoštevanju Pridružitvenega sporazuma med EU in Egiptom(3), podpisanega v Luksemburgu dne 25. junija 2001 in ki velja od 1. junija 2004, posebno člena 2,

–   ob upoštevanju resolucije, ki jo je sprejela Evro-sredozemska parlamentarna skupščina dne 15. marca 2005 v Kairu s poudarkom na človekovih pravicah,

–   ob upoštevanju Barcelonske deklaracije z dne 28. novembra 1995 ter sporočila Komisije (KOM(2005)0139) o deseti obletnici barcelonskega procesa in ciljih za naslednjih pet let, zlasti o namenu osredotočiti se na vprašanja, kot je varstvo človekovih pravic,

–   ob upoštevanju Konvencije OZN o statusu beguncev z dne 28. julija 1951 in pravil OZN o ravnanju uradnih oseb organov pregona,

–   ob upoštevanju člena 11(1) Pogodbe o Evropski uniji in člena 177 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki spoštovanje človekovih pravic opredeljujeta kot cilj skupne zunanje in varnostne politike,

–   ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–   ob upoštevanju člena 115 svojega Poslovnika,

A.   ker so 30. decembra 2005 egiptovske varnostne sile prisilno evakuirale več kot 2 500 sudanskih migrantov, beguncev in iskalcev azila, ki so se 29. septembra 2005 utaborili na trgu Moustafe Mahmouda v kairski četrti Mohandessin nasproti sedeža Visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) in zahtevali, da se jih naseli v tretje države,

B.   ker je po poročilih 2 000 policistov z namenom, da bi prekinili shod, obkolilo zasilno taborišče, streljalo z vodnimi topovi v množico in posameznike pretepalo s palicami,

C.   ker so očividci, mednarodne tiskovne organizacije in organizacije za človekove pravice poročali o več kot 200 mrtvih, po uradnih podatkih egiptovskih oblasti pa naj bi bilo ubitih le 27 ljudi, ki so bili vsi Sudanci, večinoma ženske, otroci in starejši ljudje; ker so nekaj drugih zaprli, veliko pa jih je utrpelo poškodbe zaradi napada egiptovskih varnostnih sil,

D.   ker je bilo veliko beguncev po incidentu pridržanih in odvedenih v zapore zunaj glavnega mesta,

E.   ker je po podpisu mirovnega sporazuma med Severnim in Južnim Sudanom leta 2005 egiptovska vlada zatrdila, da sudanski begunci, ki živijo v Egiptu, niso več upravičeni do statusa begunca,

F.   ker so egiptovske oblasti 4. januarja 2006 naznanile, da bodo za 72 ur prestavile deportacijo približno 650 sudanskih državljanov ter s tem UNCHR omogočile ugotavljanje istovetnosti beguncev in iskalcev azila,

G.   ker so države podpisnice, zlasti vlade držav članic, dolžne spoštovati svoje mednarodne obveznosti v skladu z Ženevsko konvencijo, ko prejmejo zahtevke posameznih iskalcev azila ali statusa begunca ali zahtevke tretjih držav, da sprejmejo begunce,

H.   ker ostajajo razmere v Sudanu na splošno izjemno nestabilne, s ponavljajočim se nasiljem v Darfurju in krhkim premirjem med severom in jugom,

I.   ker bi se morala Evropska unija in mednarodna skupnost zavezati globalni strategiji, katere cilj bi bil spodbujanje miru in stabilnosti ter socialne in ekonomske obnove, zlasti v tistih afriških regijah, ki so jih opustošile državljanske vojne,

J.   ker so se kršitve človekovih pravic v Egiptu v zadnjih mesecih povečale; ker je, med drugim, po zadnjih volitvah prišlo do aretacije vodje laične stranke El Ghad in nekdanjega poslanca Aymana Nourija ter drugih obtožencev; ker je bil Ayman Nouri obsojen na 5 let zapora zaradi domnevne poneverbe nekaterih od 50 podpisov, ki so bili potrebni za registracijo njegove stranke,

1.   obsoja nasilje egiptovske policije, katerega posledica so smrti in poškodbe, ter vztraja, da je bilo položaj možno in tudi potrebno rešiti na miren način;

2.   poziva egiptovske oblasti, naj zagotovijo, da bodo dejanja policistov v skladu z mednarodnimi standardi in da se preneha z nesorazmerno uporabo nasilja;

3.   pozdravlja odločitev egiptovskih oblasti, da uvedejo preiskavo o tragičnih dogodkih 30. decembra 2005, in poziva egiptovsko vlado, da v preiskavo vključi strokovnjake OZN za človekove pravice in člane neodvisnih organizacij za človekove pravice v Egiptu;

4.   opozarja, da je Egipt država podpisnica Konvencije proti mučenju in drugih mednarodnih sporazumov, ki izrecno prepovedujejo prisilno vračanje ljudi v državo, kjer jim pretita mučenje ali slabo ravnanje;

5.   poziva egiptovskih oblasti, da ustavijo prisilno deportacijo preostalih 462 sudanskih državljanov v Sudan, saj naj bi skupina vključevala iskalce azila in begunce, ki jih priznava UNCHR, ter da spoštujejo načelo nevračanja;

6.   poziva egiptovske oblasti, da zagotovijo podatke o krajih, kjer so nastanjeni ali pridržani sudanski migranti in begunci, ki so bili aretirani 30. decembra 2005 in pozneje, ter da izpustijo vse sudanske državljane, ki so bili zaprti med temi dogodki ali po njih, razen če so obtoženi prepoznavnega kaznivega dejanja, obenem pa zagotovijo, da imajo pridržani v celoti dostop do odvetnikov in do svojih družin, ter da so po potrebi deležni ustrezne zdravniške oskrbe;

7.   izraža zaskrbljenost zaradi domnevnega mučenja in slabega ravnanja ter poziva egiptovske oblasti, naj zagotovijo fizično in psihično integriteto vseh priseljencev in beguncev ter sprejmejo zakon o zaščiti beguncev, prosilcev za azil in priseljencev, ki bo v skladu z mednarodnim pravom in zlasti s Konvencijo o statusu beguncev;

8.   priznava mandat UNHCR in pomen njegovih prizadevanj za zaščito in spodbujanje trajnih rešitev za begunce in druge ljudi, ki so prisiljeni zapustiti svoje domove, ter izraža svojo podporo njegovemu delovanju;

9.   kljub temu kritizira UNHCR, ker je bil prepočasen pri iskanju rešitve za sudanske begunce in prosilce za azil, ter od njega zahteva, da pojasni postopek, uporabljen za obravnavo prošenj sudanskih prosilcev za azil, in različne pobude, ki so bile sprejete, da bi odpravili mrtvi tek;

10.   poziva Komisijo in države članice k vzpostavitvi resničnega partnerstva z UNHCR v obliki tako politične kakor tudi finančne podpore za pomoč pri njegovem delu v Kairu, da bi ohranili stalen dialog z egiptovskimi oblastmi ob poudarjanju, da je treba položaj sudanskih priseljencev in beguncev rešiti mirno ter v skladu z Ženevsko konvencijo iz leta 1951 in mednarodnim humanitarnim pravom;

11.   poudarja, da je spoštovanje človekovih pravic temeljna vrednota Pridružitvenega sporazuma EU-Egipt in ponovno potrjuje pomen Evro-sredozemskega partnerstva za spodbujanje pravne države in temeljnih svoboščin;

12.   meni, da incidenti, ki so se zgodili v Kairu 30. decembra 2005, predstavljajo resno kršitev člena 2 Pridružitvenega sporazuma ter poziva Svet in Komisijo, da poudarita to vprašanje na naslednjem zasedanju Pridružitvenega sveta EU-Egipt in v nadaljevanju razprav EU-Egipt o nacionalnem akcijskem načrtu;

13.   poziva Svet in Komisijo, da v okviru evropskega instrumenta o sosedstvu in partnerstvu (ENPI) zagotovita poseben program za boj proti mučenju, poniževanju in nečloveškemu ravnanju;

14.   poziva mednarodno skupnost in zlasti vlade držav članic, da podprejo programe za ponovno naselitev sudanskih beguncev v skladu z ženevsko konvencijo;

15.   pričakuje od partnerskih držav EU, da vsem ljudem, ki na njihovih mejah predložijo prošnjo za azil, zagotovijo varnost in pravičen postopek v skladu z mednarodnimi konvencijami ter sprejetimi načeli mednarodnega begunskega prava;

16.   pozdravlja in podpira pozive k izpustitvi Aymana Nourja z vsega sveta in odločno poziva egiptovske oblasti, naj zagotovijo, da se bo z njim dobro ravnalo, da ne bo podvržen mučenju ali drugim oblikam slabega ravnanja ter da mu bo omogočen takojšen, reden in neomejen dostop do odvetnikov, zdravnikov (ker je diabetik) in družine;

17.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, egiptovski vladi in parlamentu, sudanski vladi ter Visokemu komisariatu OZN za begunce.

(1) UL C 140 E, 9.6.2005, str. 153. (2) UL C 272, 3.11.2005, str. 43. (3) UL L 304, 30.9.2004, str. 39.

Resolucija Evropskega parlamenta o Kambodži

P6_TA(2006)0032 B6-0057/2006

Evropski parlament,

‐   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kambodži, sprejetih 13. januarja 2005(1) in 10. marca 2005(2), in svojih resolucij o položaju človekovih pravic v Kambodži, Laosu in Vietnamu, sprejetih 1. decembra 2005(3),

‐   ob upoštevanju Sporazuma o sodelovanju iz leta 1997 med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Kambodža(4),

‐   ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic, ki jih je Svet odobril 14. junija 2004,

‐   ob upoštevanju standardov, opredeljenih v deklaraciji OZN o zagovornikih človekovih pravic iz leta 1998,

‐   ob upoštevanju izjave posebnega predstavnika generalnega sekretarja OZN za človekove pravice v Kambodži, Yasha Ghaija, z dne 27. decembra 2005,

‐   ob upoštevanju izjave visokega komisarja OZN za človekove pravice z dne 4. januarja 2006,

‐   ob upoštevanju izjave Svetovne banke o Kambodži z dne 9. januarja 2006,

‐   ob upoštevanju izjave predsedstva v imenu Evropske unije z dne 13. januarja 2006 o poslabšanju političnih razmer v Kambodži,

‐   ob upoštevanju člena 115 svojega Poslovnika,

A.   ker je v zadnjih tednih z aretacijo borcev za človekove pravice, novinarjev in predstavnikov sindikatov zaradi kaznivih dejanj razžalitve politično zatiranje v Kambodži dramatično poraslo,

B.   ker so bili Kem Sokha, predsednik Kamboškega centra za človekove pravice, Pa Nguon Teang, izvršni direktor tega centra in direktor radijske postaje, Rong Chhun, predsednik Kamboškega neodvisnega združenja učiteljev, in Mam Sonando, direktor radijske postaje Beehive, čakajo na sojenje,

C.   ker sta bila Yeng Virak in Kem Sokha izpuščena proti varščini, vendar obtožnici nista bili opuščeni,

D.   ker kamboške oblasti iz istih razlogov iščejo še: Cheaja Monyja, predsednika Svobodnega sindikata delavcev, Eaja Channo, namestnika generalnega sekretarja študentskega gibanja za demokracijo, Mena Natha, predsednika kamboškega združenja neodvisnih uradnikov, princa Sisowatha Tomica, tajnika nekdanjega kralja Sihanuka, in Saya Boryja, svetovalca nekdanjega kralja Sihanuka,

E.   ker je nekaj drugih aktivistov in članov opozicije zapustilo državo zaradi grožnje zapora in preganjanja,

F.   ob upoštevanju teh represivnih taktik kot poskusa vlade, da utiša miroljubne kritike proti vladi in tako zatre zadnjo učinkovito politično opozicijo, ker so ti dogodki zaskrbljujoč znak poslabšanja demokracije v Kambodži,

G.   ker je bil 22. decembra 2005 vodja opozicijske stranke Sam Rainsy v odsotnosti obtožen na 18 mesecev zapora na podlagi obtožbe o razžalitvi, ki sta jo vložila ministrski predsednik in predsednik nacionalne skupščine,

H.   ker je bilo proti Cheamu Channyju, poslancu kamboškega parlamenta, izpeljano sojenje in je bil avgusta 2005 obsojen na sedem let zapora,

I.   ker je delovna skupina OZN za samovoljna pridržanja razsodila, da pripor poslanca Cheama Channyja krši tako kamboško kot mednarodno pravo,

1.   je globoko zaskrbljen nad nedavnimi aretacijami in pregoni ter poziva kamboško vlado, da pazljivo preuči združljivost takšnih dejanj z obveznostmi do svojega prebivalstva in donatorjev glede graditve bolj demokratične, odprte in pravične družbe;

2.   se seznani z zgoraj navedeno izpustitvijo nedavno aretiranih borcev za človekove pravice in zahteva razveljavitev vseh obtožb proti njim, zahteva tudi razveljavitev vseh obtožb in zapornih nalogov, izdanih za zagovornike človekovih pravic, ki trenutno niso zaprti; poleg tega zahteva, naj se končajo vsa dejanja zastraševanja in nadlegovanja borcev za človekove pravice v Kambodži;

3.   poziva Kambodžo, da preneha kršiti svoje obveznosti po mednarodnem pravu, še posebej Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, in k takojšnji izpustitvi Cheama Channyja; prav tako zahteva, da se sodba proti Samu Rainsyju in Cheaju Pochu razveljavi in obnovi njegova poslanska imuniteta, kakor tudi poslanska imuniteta Cheama Channyja;

4.   je trdno prepričan, da nadaljnje pridrževanje vodilnih oseb politične opozicije, sindikatov, medijev in nevladnih organizacij in uporaba kazenskega prava v primeru izražanja drugačnega mnenja o politiki in policiji pošilja zaskrbljujoče sporočilo donatorski skupnosti, od katere vlada dobi približno 50 % letnega proračuna;

5.   opominja kamboško vlado, da mora izpolniti svoje obveznosti in zaveze glede demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic, ki so bistveni element Sporazuma o sodelovanju, kakor je določeno v členu 1 Sporazuma;

6.   poziva Komisijo in Svet, da se na prihodnjem sestanku posvetovalne skupine v sodelovanju z donatorsko skupnostjo jasno in nedvoumno odzoveta na nedavni napad na državljanske in politične pravice;

7.   izraža svojo podporo posebnemu predstavniku generalnega sekretarja OZN za človekove pravice v Kambodži in uradu visokega komisarja OZN za človekove pravice, katerih mandat vključuje varovanje in spremljanje razmer na področju človekovih pravic;

8.   izraža zaskrbljenost, da uporaba kamboškega sodstva kot instrumenta represije proti politični opoziciji in civilni družbi vzbuja resne pomisleke glede zaveze kamboške vlade, da v skladu z mednarodnimi standardi neodvisnega sodstva vzpostavi sodišče za Rdeče Kmere, pravično sojenje in upoštevanje pravic v postopku, kakor je bilo dogovorjeno z OZN junija 2003, in se sprašuje o potrebi, da je razžalitev urada ministrskega predsednika opredeljeno kot kaznivo dejanje;

9.   je trdno prepričan, da se drugačna stališča in mnenja lahko izpodbijajo v javnih debatah, ne pa z kazenskopravnimi tožbami; in zahteva, da se prenehajo pregoni na podlagi obtožb zaradi razžalitve, saj se te z lahkoto zlorabijo v politične namene;

10.   poziva EU, da zagotovi spoštovanje temeljnih svoboščin, kakor so vsebovane v členu 1 Sporazuma o sodelovanju, in zagotovi, da bodo napadi na državljanske svoboščine imeli ustrezne posledice; poziva EU, naj sprejme nadaljnje določbe za finančno pomoč, pogojeno z izboljšanjem spoštovanja človekovih pravic v Kambodži;

11.   ponovno zahteva, da ad hoc parlamentarna delegacija obišče Kambodžo in oceni spoštovanje določb člena 1 Sporazuma o sodelovanju ter položaj pridržanih poslancev, predstavnikov medijev in sindikalnih vodij v državi;

12.   poziva kamboške oblasti, da v celoti izvajajo Konvencijo o statusu beguncev iz leta 1953, tako glede zaščite beguncev iz Montagnarda, ki bežijo pred nezakonitimi prisilnimi deportacijami v Vietnam, in glede podeljevanja statusa beguncev južnim Kmerom, ki bežijo iz Vietnama;

13.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visokemu komisarju OZN za človekove pravice, posebnemu predstavniku generalnega sekretarja OZN za človekove pravice v Kambodži, predsedniku Svetovne banke, sekretariatu organizacije ASEAN ter vladi in nacionalni skupščini Kraljevine Kambodže.

(1) UL C 247 E, 6.10.2005, str. 161. (2) UL C 320 E, 15.12.2005, str. 280. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0462. (4) UL L 269, 19.10.1999, str. 18.

Resolucija Evropskega parlamenta o invalidnosti in razvoju

P6_TA(2006)0033 RC-B6-0031/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 13 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju členov 21 in 26 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, ki določa pravice invalidnih oseb,

–   ob upoštevanju člena 6 Pogodbe o Evropski uniji in člena 14 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–   ob upoštevanju resolucij Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU o pravicah invalidnih in starejših oseb v državah AKP z dne 1. novembra 2001(1) in o zdravstvenih vprašanjih, mladih, starejših osebah in invalidnih osebah z dne 21. marca 2002(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. septembra 2003 o sporočilu Komisije z naslovom "Kako do pravno zavezujočega instrumenta ZN za spodbujanje ter zaščito pravic in dostojanstva invalidnih oseb" (KOM(2003)0016)(3),

–   ob upoštevanju razvojnih ciljev novega tisočletja OZN (Resolucija Generalne skupščine OZN št. 60/1 o rezultatih Svetovnega vrha 2005 z dne 16. septembra 2005),

–   ob upoštevanju resolucije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) WHA 58.23 z dne 25. maja 2005 o invalidnosti, vključno s preprečevanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo,

–   ob upoštevanju standardnih pravilih OZN o enakih možnostih za invalidne osebe (Resolucija Generalne skupščine OZN št. 48/96 z dne 20. decembra 1993),

–   ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

–   ob upoštevanju Svetovnega akcijskega programa OZN za invalidne osebe (Resolucija Generalne skupščine OZN št. 37/52 z dne 3. decembra 1982),

–   ob upoštevanju azijsko-pacifiškega desetletja invalidnih oseb (1993-2002), afriškega desetletja invalidnih oseb (2000–2009), novega azijsko-pacifiškega desetletja invalidnih oseb (2003–2012) in evropskega leta invalidnih oseb (2003),

–   ob upoštevanju navodila Komisije o smernicah o invalidnosti in razvoju za delegacije in službe EU iz marca 2003 (navodilo Komisije),

–   ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.   ker so v državah v razvoju invalidne osebe, zlasti invalidne ženske in otroci, pogosto najrevnejše, najbolj zapostavljene in izključene iz družbe ter se pogosto ne upoštevajo pri razvojni pomoči; ker Svetovna banka ocenjuje, da je 20 % najrevnejših ljudi na svetu invalidnih oseb,

B.   ker OZN ocenjuje, da je v večini držav 7-10 % prebivalstva invalidnih oseb in informacijska mreža OZN za prebivalstvo ocenjuje, da je od 800 milijonov ljudi v Afriki skoraj 50 milijonov invalidnih oseb,

C.   ker se zaveda, da bo izpolnitev razvojnih ciljev novega tisočletja OZN nemogoča brez izrecnega in dejavnega vključevanja invalidnih oseb vseh starosti,

D.   ker je v navodilu Komisije poudarjeno, da je potrebno invalidnim osebam zagotoviti dostop do vseh ukrepov in dejavnosti, ki jih podpirajo delegacije EU, ter njihovo vključevanje v te ukrepe in dejavnosti,

E.   ker se Komisija pogaja o oblikovanju osnutka konvencije OZN o spodbujanju in zaščiti pravic ter dostojanstva invalidnih oseb, hitro sprejetje te konvencije pa bi bilo dobrodošlo,

F.   ker mora biti zaveza EU boju proti diskriminaciji na podlagi starosti, rase, etnične pripadnosti, invalidnosti, veroizpovedi, spola in spolne usmerjenosti vodilno načelo pri takšnem pristopu do razvoja, ki bo temeljil na pravicah,

G.   ker podhranjenost, nesreče, telesne poškodbe, spori, bolezni (nalezljive, nenalezljive ali prirojene) ter staranje povzročajo invalidnost in poškodbe, polovico teh poškodb pa je mogoče preprečiti in so neposredno povezane z revščino,

H.   ker zaveze glede izobraževanja vključujejo podporo potrebam invalidnih oseb in njihovih družin po dostopu do izobraževanja,

I.   ker je dostopnost zgradb za invalidne osebe, zlasti šol, delovnih mest in javnih zgradb, pomembna, vseeno pa načrtovalci pogosto ne izrabijo priložnosti za prilagoditev zgradb potrebam invalidnih oseb, zlasti med obnovitvenimi deli po zagotovitvi nujne pomoči,

J.   ker predstavniki skupin invalidnih oseb zmorejo in morajo pomagati in svetovati pri razvoju ukrepov ter zastopati interese invalidnih oseb v posvetovalnih organih; ker invalidne osebe in njihove organizacije niso dobile zadostnih priložnosti za sodelovanje pri pripravah strateških dokumentov držav s strani Komisije,

1.   poudarja, da bi morala biti z invalidnostjo povezana vprašanja upoštevana v razvojnih ukrepih in posebnih programih Komisije na področju preventive, nege, rehabilitacije in boja proti stigmatizaciji;

2.   meni, da je treba z invalidnostjo povezana vprašanja upoštevati na vseh ravneh od zasnove ukrepov do njihovega izvajanja in presoje, vključno z nadaljnjimi dejavnostmi glede izjave EU o razvoju ukrepov in glede akcijskega načrta EU za Afriko;

3.   poziva Komisijo, da razvije natančen tehnični akcijski načrt za izvajanje smernic, vključno s smernicami za vključevalne sektorske ukrepe in priročnikom za vključevalno upravljanje s projektnimi ciklusi, izobraževalnim modulom za službe in delegacije in letnim poročanjem Parlamentu in Svetu;

4.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ukrepom, povezanim z invalidnostjo, dodeljena ustrezna sredstva, zato da:

5.   poziva Komisijo, da invalidnost in invalidne osebe vključi v prihodnje geografske in tematske programe EU v okviru prihodnjega instrumenta za razvojno sodelovanje;

6.   poziva Svet in Komisijo, da podpreta vključitev posebnega člena o mednarodnem sodelovanju v zgoraj omenjen osnutek konvencije OZN, saj predstavlja potrebno osnovo za ukrepe sodelovanja med državami v razvoju ter med temi državami in EU;

7.   meni, da bi moralo leto 2007, evropsko leto enakih možnosti za vse, kot del naporov za spodbujanje enakosti in nediskriminacije v EU, zagotoviti priložnost EU, da svoje vrednote izrazi v svojih zunanjih politikah in ukrepih, in poziva Komisijo, naj sproži posebno pobudo glede pravic invalidov in nediskriminacije pri razvojnem sodelovanju;

8.   poziva Komisijo, da dejavno sodeluje v kampanjah, ki jih podpira Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in ki se lotevajo preprečljivih poškodb, kot je npr. kampanja WHO "Vid 2020", katere cilj je odprava preprečljive slepote do leta 2020, pobuda za odpravo otroške paralize v svetu, svetovna strategija nadaljnjega zmanjševanja gobavosti in razširitve nadzornih ukrepov v zvezi z gobavostjo (2006-2010) in svetovni program za odpravo elefantiaze;

9.   poziva Komisijo, da invalidnost vključi v svoje zdravstvene politike in programe, zlasti na področjih zdravja otrok, spolnega in reproduktivnega zdravja, duševnega zdravja, staranja, virusa HIV/AIDSA in kroničnih bolezni;

10.   poziva Komisijo, da v svojih razvojnih politikah spodbuja dostop invalidnih oseb do uporabne tehnologije in enak dostop do vseh zdravstvenih storitev in programov, ter k temu poziva tudi vlade;

11.   poziva Komisijo, da se osredotoči na preprečevanje invalidnosti, glede na oceno, da je na svetu 100 milijonov ljudi poškodovanih zaradi podhranjenosti in slabih higienskih razmer, ki bi se jih sicer dalo preprečiti, ter da bi lahko preprečili 70 % slepote pri otrocih v Aziji in Afriki;

12.   poziva Komisijo, da v svojih razvojnih politikah javnim oblastem pomaga ugotoviti invalidnosti v najzgodnejši fazi in vključiti programe rehabilitacije, ki temeljijo na skupnosti, v sektor primarnega zdravstva, ter k temu poziva tudi vlade;

13.   vztraja, da je izobraževanje invalidnih otrok in mladine sestavni del doseganja splošnega osnovnega izobraževanja kot dela razvojnih ciljev novega tisočletja OZN, vključno s službami za zgodnje posredovanje ter s podporo in usposabljanjem družin z invalidnimi otroki; poudarja, da ima UNESCO zelo široko pojmovanje izobraževanja, ki stremi k popolni vključenosti v družbo;

14.   poziva Komisijo in delegacije EU, da podpirajo poklicno usposabljanje, zaposlovanje in službe za razvoj podjetništva prek projektov, ki temeljijo na skupnosti in vključujejo invalidne osebe, ter spodbujajo države v razvoju k ratifikaciji Konvencije Mednarodne organizacije dela o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju (invalidne osebe) iz leta 1983;

15.   glede na učinke zlasti na otroke, ki so bili žrtve, v celoti podpira svetovni boj za odpravo protipehotnih min in drugih spornih oborožitvenih sistemov, kot je kasetno strelivo; poziva Svet in Komisijo, da nujno in odločno ukrepata proti državam, ki še vedno proizvajajo, prodajajo ali uporabljajo kopenske mine; poziva Svet in Komisijo, da si odstranjevanje kopenskih min v državah v razvoju postavita za prednostno nalogo;

16.   poziva Komisijo, da zagotovi, da bodo novi gradbeni projekti, ki jih financira EU, sistematično vključevali standarde Mednarodne organizacije za standardizacijo glede načrtovanja invalidom dostopnih zgradb, da bodo zgradbe lahko dostopne vsem;

17.   poziva delegacije Komisije, da si posebej prizadevajo za pospešitev procesa ustanavljanja oziroma krepitve organizacij invalidnih oseb in zagotovijo, da bodo te organizacije sodelovale pri posvetovanju in oblikovanju prihodnjih strateških dokumentov držav;

18.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da programi razvojnega sodelovanja EU ne bodo več izključevali invalidnih oseb, in da si dejavno prizadeva za njihovo vključitev v vse programe EU za odpravo revščine;

19.   zahteva, da Komisija in nacionalne vlade pridobijo podatke o deležu in statusu (vključno s starostjo in spolom) invalidnih oseb, ki živijo v revščini, se šolajo, so zaposlene ali samozaposlene, ter o učinku projektov in politik na invalidne osebe na področju izobraževanja, zdravja, zaposlovanja in zmanjševanja revščine;

20.   poziva raziskovalce, vključno z medicinskimi in socialno-ekonomskimi raziskovalci, naj povečajo in uskladijo svoja prizadevanja za pridobivanje uporabnih podatkov in raziskav, saj so ti ključnega pomena za uvrstitev invalidnosti v gospodarske in razvojne programe ter programe socialnega skrbstva;

21.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu ministrov in Skupni parlamentarni skupščini AKP-EU, OZN, UNESCU in Afriški uniji.

(1) UL C 78, 2.4.2002, str. 64. (2) UL C 231, 27.9.2002, str. 55. (3) UL C 76 E, 25.3.2004, str. 231.