Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2005/2241(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0047/2006

Predložena besedila :

A6-0047/2006

Razprave :

PV 26/04/2006 - 12
CRE 26/04/2006 - 12

Glasovanja :

PV 27/04/2006 - 5.12
CRE 27/04/2006 - 5.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2006)0155

Sprejeta besedila
PDF 322kWORD 125k
Četrtek, 27. april 2006 - Bruselj
Okrepljeno partnerstvo med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko
P6_TA(2006)0155A6-0047/2006

Resolucija Evropskega parlamenta o okrepljenem partnerstvu med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko (2005/2241(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju deklaracij, ki so bile sprejete na treh dosedanjih vrhih voditeljev držav in vlad Latinske Amerike in Karibov (LAK) in Evropske unije v Riu de Janeiru (28. in 29. junija 1999), v Madridu (17. in 18. maja 2002) in v Guadalajari (28. in 29. maja 2004),

–   ob upoštevanju Luksemburške deklaracije, ki je bila sprejeta na 12. ministrskem srečanju skupine iz Ria in Evropske unije dne 27. maja 2005 v Luksemburgu,

–   ob upoštevanju strateškega sporočila Komisije z naslovom "Okrepljeno partnerstvo med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko", ki je bilo predstavljeno Svetu in Evropskemu parlamentu pred 4. vrhom EU-LAK, ki bo potekal dne 12. in 13. maja 2006 na Dunaju (KOM(2005)0636),

–   ob upoštevanju sklepne listine 17. medparlamentarne konference Evropske unije in Latinske Amerike v Limi od 14. do 16. junija 2005,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2001 o vsestranskem partnerstvu in skupni strategiji odnosov med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko(1),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za razvoj (A6-0047/2006);

A.   ker so si voditelji držav in in vlad Evropske unije, Latinske Amerike in Karibov na treh zgoraj omenjenih srečanjih na vrhu zastavili strateški cilj vzpostaviti strateško partnerstvo med regijama EU in LAK,

B.   ker trenutni odnosi še zdaleč niso izpolnili pričakovanj glede pravega strateškega partnerstva niti v političnem in varnostnem niti v trgovinskem, socialnem in proračunskem smislu,

C.   ker je Latinska Amerika, ki z Unijo deli skupno zavezo na področju človekovih pravic, demokracije in multilateralizma, privilegirana partnerka Unije, ki skuša utrditi svoj položaj svetovne udeleženke in je postala največja tuja vlagateljica v Latinski Ameriki, največja donatorka v regiji in najpomembnejša trgovinska partnerka številnih držav, predvsem članic Mercosurja,

D.   ker EU v Latinski Ameriki največ prispeva k razvojnemu sodelovanju in humanitarni pomoči,

E.   ker je bila po podatkih Ekonomske komisije Združenih narodov za Latinsko Ameriko (ECLA) zadnja tri leta gospodarska rast latinskoameriških držav pozitivna in se je bruto domači proizvod v letu 2005 povečal za 4,3 %,

F.   ker se BDP na prebivalca v Latinski Ameriki giblje okrog 2 800 EUR, kar je trikrat več kot na Kitajskem; ker je Latinska Amerika zaradi vse tesnejših vezi z Azijo, zlasti s Kitajsko, in obsežnih človeških virov ter surovinskih zalog za Unijo izjemno pomembno tržišče; ker Unija kljub trenutnemu neravnotežju v trgovinskih odnosih postaja ključna partnerka za ekonomski, industrijski, znanstveni in tehnološki razvoj Latinske Amerike in obenem prispeva h krepitvi raznolikosti te regije, ki je prav tako zelo povezana z Združenimi državami,

G.   ker trenutno približno 45 % prebivalstva Latinske Amerike še vedno živi v revščini in so žrtve očitne socialne neenakosti ter diskriminacije in zapostavljanja, ki prizadeva predvsem avtohtono populacijo ter ženske in otroke, kar je očiten dejavnik možnosti slabljenja demokracije in povzročanja družbene razdrobljenosti, ogroža gospodarsko rast in v veliki meri pripomore k družbeni konfliktnosti in politični nestabilnosti,

H.   ob priznavanju občutnih prizadevanj nekaterih latinskoameriških držav, katerih družbe so znatno napredovale pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja,

I.   ob močnem odobravanju dejavnosti tistih držav v okviru programov solidarnosti in sodelovanja jug-jug, ki imajo znaten vpliv na področja zdravstvenega varstva, izobraževanja in dejavnosti v boju proti nezmožnostim,

J.   ker so v več latinskoameriških državah pripravili številna poročila o resnici in spravi v obdobju po diktatorskih režimih s priporočili, ki jih bo treba še upoštevati, da bo lahko vzpostavljena pravica kot temelj razvoja demokratične družbe,

K.   ker je za boljše upravljanje in socialno kohezijo potreben svetovni gospodarski sistem, ki bo v večji meri upošteval potrebe najmanj razvitih držav,

L.   ker je treba posledično ponovno oživiti strateški odnos, zlasti na nekaterih temeljnih področjih, na katerih so ti odnosi osnovani, kot so prizadevanje za učinkovite večstranske odnose med partnerji, podpora procesov regionalnega povezovanja in socialne kohezije v Latinski Ameriki, preseljevanje in izboljšanje institucionalnih mehanizmov partnerstva,

M.   ker je 4. vrh na Dunaju maja 2006 odlična priložnost za ponovno oživitev odnosov in nova priložnost za Unijo, da oblikuje celovit, skladen in neodvisen strateški okvir, ki bo stalno in redno spodbujal njene odnose z Latinsko Ameriko in služil kot ogrodje za zunanje delovanje Unije na tem območju,

N.   ker dodatna podpora v institucionalnem smislu in za razvojno sodelovanje izhaja iz ustanovitve ibersko-ameriškega generalnega sekretariata (SEGIB) na 15. ibersko-ameriškem vrhu (oktobra 2005 v Salamanci) - organa, ki ima pravno osebnost in podpira ibersko-ameriško konferenco,

O.   ker je poleg tega nujno ponovno oživiti tudi parlamentarno razsežnost strateškega partnerstva; in ker bi bilo najbolje že na Dunaju skleniti, da se ustanovi čezatlantska evro-latinskoameriška skupščina, ki bo ta dialog okrepila in racionalizirala,

P.   ker je treba za prednostne naloge oživljenega strateškega partnerstva med regijama nameniti ustrezna proračunska sredstva,

1.   čestita Komisiji, da je po desetih letih in tik pred vrhom voditeljev držav in vlad EU in LAK na Dunaju predstavila novo strateško sporočilo, ki omogoča ugotavljanje in ocenjevanje izzivov in izrednih priložnosti, ki jih utegne prinesti resnično strateško partnerstvo med regijama;

2.   izraža zadovoljstvo nad konstruktivnim medinstitucionalnim vzdušjem, ki ga je spodbudil sklep sedanje Komisije, kar dokazuje njen smisel za politiko, primernost in vodstvo, ki so v tem času izredno potrebni; se posebej zahvaljuje za kakovost in resnost ter odlično tehnično delo pri pripravi omenjenega sporočila;

3.   izraža podporo avstrijskemu predsedstvu zaradi njegovega odločnega prizadevanja za okrepitev odnosov med EU in LAK, saj je 4. vrh ključni dogodek v njegovem programu;

4.   poudarja, da Parlament namerava konstruktivno podpreti Komisijo in sedanje predsedstvo ter storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi bil vrh na Dunaju pravi uspeh za vse partnerje;

5.   podpira vlogo ibersko-ameriškega generalnega sekretariata (SEGIB) kot organizatorja ibersko-ameriških srečanj na vrhu ter priporoča uvedbo prožnega mehanizma priprav in spremljanja vrhovnih srečanj med EU in Latinsko Ameriko, vključno z udeležbo predsedstva Sveta, Komisije, skupine visokih uradnikov in ibersko-ameriškega sekretariata (SEGIB), kar bi omogočalo izkoristek in uskladitev sinergij, ki jih ustvarjajo različni udeleženi partnerji, in bi preprečevalo podvajanje virov;

Vsestranski pristop za strateško partnerstvo med regijama

6.   poudarja, da je treba nujno ohraniti celostno strateško vizijo partnerstva, ki ne sme ostati pri predlogih in posameznih ukrepih, temveč je njen končni cilj vzpostavitev pravega političnega, socialnega, kulturnega, okoljskega in varnostnega partnerstva, oblikovanje evro-latinskoameriškega območja celovitega medregionalnega partnerstva v srednjeročnem obdobju, nastanek resničnega partnerstva na socialnem in znanstvenem področju ter skupno prizadevanje za trajnostni razvoj;

7.   podpira cilje in razloge za krepitev odnosov, ki jih je izpostavila Komisija, čeprav želi, da bi bili končni cilji predlogov in priporočil zastavljeni bolj stvarno in v skladu s tistimi, ki jih omenja prejšnji odstavek;

8.   podpira predloge Komisije za stopnjevanje in usmerjanje političnega dialoga, ampak poudarja, da je treba politično in varnostno partnerstvo podpreti z evro-latinskoameriško listino za mir in varnost, ki bo na osnovi Listine Združenih narodov omogočila udejanjanje političnih, strateških in varnostnih predlogov v interesu obeh regij, z delom dvoregionalnega centra za preprečevanje sporov ter z naslednjimi novimi institucionalnimi mehanizmi:

   a) čezatlantska evro-latinskoameriška skupščina, sestavljena iz enakega števila poslancev Evropskega parlamenta na eni strani in predstavnikov latinskoameriškega parlamenta (Parlatina), srednjeameriškega parlamenta (Parlacena), andskega parlamenta (Parlandina) ter skupnih parlamentarnih odborov EU-Mehika ter EU-Čila na drugi;
   b) stalni evro-latinskoameriški sekretariat, ki bo spodbujal dejavnosti partnerstva v obdobjih med vrhovnimi srečanji;
   c) aktualizacija ministrskega političnega dialoga in uvedba pogostih srečanj obrambnih ministrov, ministrov za pravosodje in notranje zadeve, ministrov za socialne zadeve, ministrov za okolje in razvoj, itd.;
   d) sistematično prizadevanje za evro-latinskoameriško soglasje v različnih mednarodnih organizacijah in pogajanjih, predvsem pri Združenih narodih in Svetovni trgovinski organizaciji;
   e) institucionalizacija rednega dvoregionalnega dialoga med lokalnimi in regionalnimi vladami pod pokroviteljstvom Odbora regij;
   f) institucionalizacija rednega poslovnega dialoga med regijama in ustrezno sodelovanje sindikalnih organizacij ter civilne družbe pri spremljanju sporazumov;

9.   podpira priporočilo Komisije, da bi politični dialog prilagodili potrebam različnih dvoregionalnih, podregionalnih in dvostranskih sogovornikov ter ga omejili na določeno število zadev, vključno z reformo Združenih narodov in ohranjanjem miru; meni, da je treba v dialog vključiti tudi druge prav tako bistvene teme skupnega interesa, na primer spoštovanje človekovih pravic, demokratično vladanje, boj proti revščini, terorizmu in prekupčevanju z drogami, ter da imajo bistven pomen sektorski dialogi o socialni koheziji, okoljskih vidikih trajnostnega razvoja, socialni pravičnosti in pravicah delavcev, migracijah ter izmenjavi človeških virov;

10.   podpira predlog Komisije za umestitev političnega dialoga za preprečevanje sporov in krizno upravljanje na novi politični dnevni red, a predlaga, da bi omenjeni dialog zaobjel tudi vprašanja evropske varnostne in obrambne politike ter bi se v praksi uresničil v obliki evro-latinskoameriške listine za mir in varnost ter prizadevanjih dvoregionalnega centra za preprečevanje sporov, ki ga je treba ustanoviti v Latinski Ameriki, kar bo najboljši način za izmenjavo izkušenj ter podporo in usklajevanje prizadevanj držav in zainteresiranih regionalnih organov, zlasti Organizacije ameriških držav (OAS) in skupine iz Ria;

11.   meni, da je treba ob zamudah pri doseganju soglasja glede zgoraj omenjene evro-latinskoameriške listine za mir in varnost, kakršne so se v podobnih primerih pojavljale na drugih geografskih območjih, preprečiti, da bi neuspešni dogovori zavirali druge ukrepe in cilje okrepljenega partnerstva;

12.   meni, da bi moral biti namen dvoregionalnega centra za preprečevanje spopadov zgodnje odkrivanje vzrokov potencialnega nasilja in oboroženih spopadov ter pravočasno preprečevanje takšnih spopadov ali njihovega morebitnega stopnjevanja;

13.   vztraja pri prepričanju, da dialog med regijama tlakuje pot k obvladovanju skupnih izzivov, krepitvi in podpiranju multilateralizma v svetovni politiki ter hkrati prispeva k temu, da bo imela Latinska Amerika večjo politično težo v mednarodnih forumih in organizacijah;

14.   ponovno izraža prepričanje, da je notranja stabilnost številnih latinskoameriških partnerskih držav še vedno odvisna od reforme državnih struktur, konkretno od modernizacije predstavniških mehanizmov, institucij in političnih strank, od vključitve skupin, kot so avtohtoni prebivalci, v proces odločanja ter od prizadevanj za demokratično vladanje;

15.   se zahvaljuje Komisiji, da je podprla ustanovitev čezatlantske evro-latinskoameriške skupščine, ki bo pripomogla k trdnejšemu demokratičnemu vladanju in k prizadevanjem za parlamentarno razsežnost partnerstva; poziva 4. vrh, da se v sklepni listini ali v dunajskem kompromisu izrecno odloči za oblikovanje skupščine, ki so jo skupaj predlagali skupni evro-latinskoameriški parlamentarni organi ter bo sestavljena iz enakega števila poslancev Evropskega parlamenta na eni in predstavnikov Parlatina, Parlacena, Parlandina, skupnega parlamentarnega odbora Mercosurja ter skupnih parlamentarnih odborov EU-Mehika in EUČile;

16.   predlaga, da evro-latinskoameriška čezatlantska skupščina deluje kot parlamentarni organ strateškega partnerstva in ima naslednje svetovalne in presojevalne pristojnosti:

   a) parlamentarni forum za razprave in nadzor nad vprašanji o strateškem partnerstvu, katerega krepitev in razvoj mora skupščina podpirati;
   b) parlamentarno spremljanje in nadzorovanje sporazumov partnerstva, ki veljajo ali so v postopku pogajanj ali revizije, pri čemer ustrezno sodelujejo mešani parlamentarni odbori, predvideni v omenjenih sporazumih;
   c) sprejemanje resolucij, priporočil in listin za vrh EU-LAK ali različne skupne ministrske organe, vključno s skupino iz Ria in procesom iz San Joséja;

17.   poziva latinskoameriške partnerje, da predvsem sprejmejo konkretne kompromise, ki bodo okrepili neposredno legitimnost vseh vključenih parlamentov, in čim prej omogočijo splošne neposredne volitve predstavnikov v te organe;

18.   predlaga okrepitev vloge lokalnih in regionalnih vlad pri zavzemanju za pobude decentraliziranega javnega sodelovanja, ki bodo blizu vsem državljanom in bodo izboljšali njihovo blaginjo; predlaga tudi, da se okrepijo sredstva, katerih namembnost je graditi na izkušnjah, pridobljenih na podlagi dosedanjih povezav in izmenjav med regijama;

19.   ponovno poziva, da se civilni družbi (nevladnim organizacijam, podjetjem, društvom, univerzam, sindikatom itd.) dodeli ustrezna vloga, da bi tako zagotovili večjo udeležbo celotne družbe v dejavnostih in koristih okrepljenega partnerstva;

20.   meni, da so za dobro delovanje partnerstva nujno potrebne dejavnosti poslovnega evro-latinskoameriškega foruma za spodbujanje trgovinske menjave in raznovrstnih vlaganj v obe regiji, ki ga sestavljajo predstavniki podjetniških združenj ter malih, srednjih in velikih evropskih in latinskoameriških podjetij;

21.   ponovno predlaga, da bi v srednjeročnem obdobju vzpostavili evro-latinskoameriško območje celovitega medregionalnega partnerstva, kar naj bi potekalo v dveh stopnjah:

   a) zaključek pogajanj o pridružitvenem sporazumu EU-Mercosur na Dunaju; začetek pogajanj o pridružitvenih sporazumih z Andsko skupnostjo (CAN) in Srednjo Ameriko; dejanska uporaba novega splošnega sistema preferencialov (GSP "plus") pri enih in drugih ter čim boljši izkoristek njegovih prednosti, dokler zgoraj omenjeni sporazumi ne bi začeli veljati, in poglabljanje obstoječih sporazumov med EU in Mehiko ter EU in Čilom z namenom izkoristiti vse njihove možnosti;
   b) doseči sporazum o vsestranskem medregionalnem partnerstvu do leta 2010, ki bo dal zakonodajni okvir in popolno geografsko pokritost različnim področjem dvoregionalnega partnerstva in katerega končni cilj bo postopna vzajemna dvostranska preferencialna liberalizacija trgovine z blagom in storitvami vseh vrst (za katero bodo veljale omejitve, značilne za gospodarske storitve splošnega interesa) med vsemi regijami in v skladu s pravili STO;

22.   podpira priporočila Komisije, da je treba ustvariti ugodno okolje za menjavo in vlaganja med regijama z okrepitvijo večstranskega trgovinskega sistema STO, s krepitvijo veljavnih sporazumov z Mehiko in s Čilom, s pogajanji o sporazumih o pridružitvi in prosti trgovini z Mercosurjem, Andsko skupnostjo (CAN), Srednjo Ameriko in karibskimi državami, s poenostavitvijo latinskoameriškega izvoza na evropske trge s carinskimi olajšavami in oprostitvami carinskih dajatev po splošnem sistemu preferencialov (GSP "plus");

23.   meni, da bosta sklenitev sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem ter začetek pogajanj z Andsko skupnostjo in Srednjo Ameriko na prihodnjem vrhu na Dunaju prispevala k uspešnosti tega srečanja in bosta spodbudno vplivala na odnose med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko;

24.   opozarja, da zaradi skopega izkupička ministrske konference v Hongkongu pogojenost trenutnega mandata pogajanj z Mercosurjem s STO ni bistvena, še manj pa za prihodnje mandate za pogajanja s CAN in Srednjo Ameriko; poudarja, da je v trenutnih razmerah več možnosti za sklenitev sporazuma z Mercosurjem, ki bo vključeval poglavje o kmetijstvu v skladu s časovnim razporedom za 2013, ki je bil sprejet v Hongkongu in predvideva soglasno sprejeta prehodna obdobja;

25.   poziva k temu, da mandati pogajanj za nove pridružitvene sporazume z andskimi in srednjeameriškimi državami ne bi dovoljevali pogojevanja sklenitve sporazumov z izidi pogajanj v krogu STO; pri tem je treba zagotoviti, da bo območje proste trgovine, ki ga stranke želijo vzpostaviti, povsem v skladu z določbami STO; poziva Komisijo in Svet, da se o pogajalskih smernicah posvetujeta s Parlamentom, preden jih bo Svet dokončno sprejel;

26.   priporoča, da dvostranske in medregionalne sporazume v veljavi ali v teku pogajanj spremlja celostna in večstranska perspektiva, ki bo spodbujala regionalno povezovanje in notranjetrgovinsko menjavo, tako da bodo njene določbe lahko pravočasno vključene v predlagani sporazum o vsestranskem partnerstvu med regijama;

27.   poudarja prepričanje, da je poleg gospodarskih in trgovinskih vidikov prihodnjih sporazumov treba posebej izpostaviti pomembnost kakovostnih političnih, socialnih in kulturnih elementov ter tistih, povezanih z migracijo in trajnostnim razvojem; meni, da je treba storiti vse potrebno za vzpostavitev primernega odnosa med prosto trgovino in socialno kohezijo;

28.   priporoča vrhu, naj zagotovi, da bo pri krepitvi odnosov med regijama na področju transnacionalnih poslov upoštevana občutljivost nekaterih praks na danih področjih in v določenih sektorjih, ter podpira naložbe etične narave;

29.   podpira predlog Komisije, da se v kontekst okrepljenega strateškega partnerstva EU-LAK vključijo tudi odnosi karibskih držav z EU in njenimi partnerji Srednje in Južne Amerike v okviru vrste lomejskih konvencij in Sporazuma iz Cotonouja, še posebej pa prek Cariforuma (združenja karibskih držav), članstva Caricoma (skupnega trga Karibov) v skupini iz Ria in sodelovanja karibskih držav na vrhih EU-LAK; spodbuja Komisijo, da v naslednjem sporočilu na to temo nadaljuje v tej smeri;

30.   meni, da so predlogi Komisije za spodbujanje vloge vodilnih evropskih sektorjev pri razvoju Latinske Amerike in Karibov prek okvirnih programov za raziskave in tehnološki razvoj še posebej primerni, vključno z okrepitvijo programa "@lis" na področju informacijske družbe in navigacijskega sistema "Galileo", ki bo prispeval predvsem k varnosti na morju in v zraku;

31.   potrjuje svoje predloge o doseganju pristnega partnerstva na socialnem in znanstvenem področju ter pri prizadevanju za trajnostni razvoj z različnimi ukrepi in sredstvi, npr.:

   začetek odločne in velikodušne politike sodelovanja za razvoj, katere skupni cilj je doseči razvojne cilje tisočletja do leta 2015;
   postopno in odločno odpiranje trgov EU v skladu s predvidenimi cilji pridružitvenih sporazumov;
   ustanovitev dvoregionalnega solidarnostnega sklada in "pomoči za Latinsko Ameriko";
   sprejetje posebnega zakonodajnega okvira, ki bo na osnovi diferenciranega pristopa urejal sodelovanje Unije z Latinsko Ameriko;
   vzpostavitev programov EU za poklicno usposabljanje, izobraževanje, kulturo, zdravje in priseljevanje v države Latinske Amerike;
   spodbujanje programov znanstvenega in tehničnega sodelovanja ter izmenjave znanstvenikov, inženirjev in študentov;
   podpora programov institucionalnih in davčnih reform;
   dodeljevanje finančne pomoči za ustanovitev andskega instituta biološke raznovrstnosti, h kateri je pozvala 17. medparlamentarna konferenca Evropske unije in Latinske Amerike;
   spodbujanje regionalnih trgov in projektov poštene trgovine;
   dodelitev ustreznih proračunskih sredstev za uresničitev navedenih načrtov;
  

meni, da je pri zadnji točki bistveno, da Komisija v prihodnjih proračunskih predlogih predlaga ambiciozne rešitve, ob katerih se Parlament ne bo venomer prisiljen boriti s Svetom za zviševanje začetnega predloga proračuna;

32.   meni, da je treba politiki sodelovanja in pomoči med Unijo in Latinsko Ameriko v razvoju nujno dati novo in močno spodbudo, pri kateri bi morala imeti osrednjo vlogo boj proti revščini in neenakosti; je prepričan, da je treba poudarjati razvijanje davčne politike in spodbujanje socialne kohezije ter hkrati odločno podpreti osnovno izobraževanje in javno zdravstvo (ki sta ključna dejavnika pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja), predvsem v zvezi z občutljivimi skupinami, kot so ženske in otroci, etnične manjšine in avtohtono prebivalstvo;

33.   poudarja, da bi morala imeti politika sodelovanja in razvojne pomoči diferenciran pristop, ki bi upošteval različne gospodarske in socialne razmere ter razvojno stopnjo latinskoameriških držav; meni, da je pomembno tiste države v regiji, ki imajo srednje dohodke, podpreti v boju proti revščini, pri spodbujanju socialne kohezije in uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja, in sicer z vsemi razpoložljivimi sredstvi, tudi z gospodarskim sodelovanjem na področjih skupnega interesa;

34.   se strinja, da mora biti pomoč prilagojena potrebam zadevnih držav, vendar ugotavlja, da so nekatera predlagana področja sodelovanja, kot so migracija, protiteroristični ukrepi in boj proti nedovoljenim drogam, pomembnejša za donatorje kot za prejemnike pomoči; vztraja, da sodelovanje na takšnih področjih ne sme ovirati ukrepov, ki so usmerjeni proti revščini;

35.   poudarja, da sta revščina in lakota celovita problema, ki nimata le ene plati, in da so vse države skupaj odgovorne za boj proti njima; hkrati poziva vlade, naj sprejmejo neposredne ukrepe za njuno odpravo, tako da razširijo programe za zaposlovanje in ustvarjanje dohodka, ki podpirajo trajnostno gospodarsko rast, ki omogoča učinkovitejše sisteme socialnega varstva s trajnimi in višjimi pokojninami;

36.   poudarja, da je treba razširiti sodelovanje z latinskoameriškimi državami, ki niso zgolj napredovale pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja v svojih družbah, ampak igrajo tudi vodilno vlogo pri vzpostavljanju širšega medsebojnega sodelovanja južnoameriških držav in pri vzajemni podpori;

37.   poudarja, da je proračunska podpora najbolj učinkovita takrat, ko je usmerjena k specifičnim področjem; vztraja, da morajo biti minimalni pogoji javnofinančnega upravljanja predpogoj za vso proračunsko podporo in da morajo biti vedno vključeni tudi spremljevalni ukrepi;

38.   pozdravlja predlog Komisije o prednostnem oblikovanju "skupnega prostora visokega šolstva EU-LAK", a meni, da je cilj, da bi na evropskih univerzah med letoma 2007 in 2013 sprejeli le okrog 4000 latinskoameriških študentov in profesorjev, preveč omejen; poudarja, da bi bilo treba to število vsaj potrojiti, da bi resnično vplivali na kulturno in politično področje tako obsežne regije; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti osnovnemu izobraževanju, da bi izpolnili potrebe najrevnejših delov latinskoameriške družbe;

39.   odločno podpira predloga Komisije o povečanju prenosa znanja in dobrih praks na področju kulturnega sodelovanja med vsemi vpletenimi partnerji ter o pripravi "evropskega tedna", ki bi se okrog 9. maja odvijal v vseh latinskoameriških državah ob podpori dela njihovih delegacij in ob tesnem sodelovanju z veleposlaništvi držav članic;

40.   meni, da so za medsebojno globlje poznavanje nujno potrebni dodatni ukrepi, kot so izboljšano obveščanje prek spletnega mesta Komisije, širjenje španske in portugalske različice tega mesta, vzpostavitev forumov in elektronskih biltenov na njem, vzpostavitev forumov in elektronskih biltenov na njem, odločna podpora centrom in organom, ki raziskujejo odnose med EU in Latinsko Ameriko (OREAL, CELARE, Služba za opazovanje decentraliziranega sodelovanja med EU in Latinsko Ameriko, Inštitut za iberoameriške in portugalske študije itd.) ali bi lahko imeli pomembno vlogo pri ozaveščanju o razmerah v obeh regijah (Foro de Biarritz, Goëthe-Institut, Instituto Cervantes, Fundación Carolina, British Council, Alliance Francaise itd.);

41.   predlaga ustanovitev evro-latinskoameriškega sklada za spodbujanje dialoga javno-zasebnega značaja med partnerji v skladu z obstoječimi skladi za druga geografska območja, na primer Azijo in Sredozemlje, ter poziva Komisijo, naj izdela konkreten predlog za uresničitev te ideje;

42.   meni, da je treba za globlje medsebojno poznavanje bistveno izboljšati obveščevalne zmogljivosti mreže delegacij Komisije, ki je brez dvoma ena od najučinkovitejših in najbolje obveščenih zunanjih služb na svetu; se obvezuje, da bo parlamentarna diplomacija kot dodatno sredstvo igrala pomembnejšo vlogo in pri tem uporabljala svojo mrežo parlamentarnih in ad hoc delegacij ter medparlamentarnih konferenc; predlaga, da se v najpomembnejših delegacijah Komisije v regiji ustanovijo parlamentarne povezovalne enote, sestavljene iz uradnikov Evropskega parlamenta;

43.   opozarja, da vse večja proizvodnja, prekupčevanje in poraba drog, še posebej kokaina, po vsem svetu in v Evropi, kar je pripeljalo do predvidljivih posledic (namreč porasta organiziranega kriminala, nezakonitega trgovanja z orožjem, korupcije in pranja denarja), resno škoduje vsem latinskoameriškim partnerjem, in zahteva odločno strategijo boja proti njihovim pogubnim posledicam s spodbujanjem nadomestnih pridelkov, ne da bi kaznovali majhne pridelovalce, ki jih prekupčevalci z drogami izkoriščajo;

44.   se strinja s ciljem Komisije še naprej pomagati Latinski Ameriki v boju proti drogam in skupaj prispevati k povečanju skupne varnosti in stabilnosti s prizadevanjem za deljeno odgovornost v boju proti drogam na vseh ravneh in za sodelovanje vseh organov;

45.   podpira delo skupnega predsedstva Kostarike in Avstrije v mehanizmu EU-LAK za usklajevanje in sodelovanje na področju drog, v skupnem prizadevanju za večjo vlogo tega mehanizma pri pobudah, programih in projektih za preprečevanje in omejevanje porabe, proizvodnje in nezakonitega prekupčevanja z drogami ter na podlagi deljene odgovornosti omenjenih regij;

46.   znova poudarja potrebo po čim večji učinkovitosti akcijskega načrta za sodelovanje z nekaterimi projekti v okviru mehanizma, povezanimi s prednostnimi nalogami panamskega načrta in njegovimi glavnimi elementi;

47.   podpira predlog Komisije spodbujati dobro finančno, davčno in sodno vodenje s pomočjo finančnih spodbud, ki bodo določene s posebnimi sporazumi z državami regije; države članice poziva k sprejetju skladne in učinkovite politike demokratičnega vladanja, socialnih zadev, javnih financ in obdavčitve, ki si bo prizadevala za večjo socialno kohezijo in zmanjšanje revščine, neenakosti in izključenosti;

48.   ponovno predlaga, da bi omenjene ukrepe dopolnili s konkretnimi in praktičnimi ukrepi za boj proti trgovanju z mamili, organiziranemu kriminalu in trgovini z orožjem malega kalibra z novimi programi, ki so namenjeni usposabljanju in izmenjavi članov pravosodnih in policijskih služb (EuroLatinFor) ter približevanju zakonodaj za dejanski kazenski pregon tovrstnih kaznivih dejanj ob polnem spoštovanju suverenosti zadevnih držav (EuroLatinLex);

49.   poziva Komisijo, naj v ta namen v poglavje o "političnem dialogu" dvoregijske agende vključi evropski pravilnik o izvozu orožja;

50.   odločno podpira predloge Komisije o pospeševanju vzajemnega trajnostnega razvoja, vključno z vzpostavitvijo posebnega dialoga o njegovih okoljskih vidikih, organizacijo pripravljalnih sej pred srečanji ministrov za okolje in odločno usklajevanje na različnih mednarodnih forumih, zlasti v zvezi s podnebnimi spremembami in preudarnim gospodarjenjem z vodnimi viri;

51.   poziva vsestrani, naj odločno uveljavijo mednarodne konvencije o okolju, podnebnih spremembah in biotski raznovrstnosti;

52.   poziva Komisijo, naj v primeru Latinske Amerike energično uporabi vsa sredstva, ki jih ima za preprečevanje plenjenja naravnih virov, vključno s programom FLEGT (Uveljavitev zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov), da prepreči predvsem nezakonit uvoz lesa;

53.   poziva vrh k oblikovanju skupnih strategij in ukrepov za nujne razmere, opozarjanje in pripravljenost za zmanjšanje obojestranske ranljivosti ob naravnih nesrečah, ki jih povzročajo podnebne spremembe in različni pojavi, kot so vulkanski izbruhi, potresi in poplave, ki so po podatkih ECLA samo v Latinski Ameriki leta 2005 povzročili smrt tisočih ljudi in več kot 6 milijard dolarjev škode;

54.   poziva Komisijo, naj v socialno agendo vključi razprave o izboljšanju delovnih razmer, zlasti za kmetijske delavce, v skladu z mednarodnimi delovnimi standardi Mednarodne organizacije dela, kar je bistveni del trajnostnega razvoja Latinske Amerike;

Dunajski vrh: nova spodbuda strateškemu partnerstvu med regijama

55.   priporoča, da se na dunajskem vrhu sprejme omejeno število odločilnih in preverljivih zavez, s katerimi bo strateško partnerstvo dobilo nov zagon v zvezi z naslednjimi štirimi smernicami: skupnim prizadevanjem za pravi multilateralizem; odločno spodbudo procesov regionalnega povezovanja v Latinski Ameriki; konkretnimi obvezami v zvezi s socialno kohezijo; preseljevanjem in izmenjavo človeških virov;

A)Skupno prizadevanje za učinkovit in resničen multilateralizem

56.   poudarja prepričanje, da mora pravo strateško partnerstvo temeljiti na realističnih ciljih in skupnem delovanju na osnovi skupne odločitve za multilateralizem, ki označuje zunanje delovanje evro-latinskoameriških partnerjev (Kjotski protokol, Mednarodno kazensko sodišče, boj proti smrtni kazni in terorizmu, bistvena vloga Združenih narodov itd.);

57.   poudarja izvrstne priložnosti, ki se za skupno delovanje ponujajo na večstranskih forumih v zvezi s temami, kot so reforma Združenih narodov, spremljanje sporazumov z "vrha tisočletja +5", ki je bil septembra 2005 v New Yorku, delo novega Odbora za vzpostavljanje miru in Sveta za človekove pravice, razorožitev in neširjenje orožja, informacijska družba in upravljanje interneta, nova struktura mednarodnega finančnega sistema, vključno z reformo Mednarodnega denarnega sklada, razvojna agenda STO iz Dohe ali krepitev zmogljivosti Združenih narodov na področju humanitarne pomoči;

58.   opominja, da učinkovit multilateralizem dejansko zahteva akterje kontinentalnih razsežnosti, ki skupaj soglasno in odločno uveljavljajo svoje vrednote in interese v globaliziranem svetu, in da zdaj vloga obeh regij na svetovnem prizorišču ne odraža dejanske politične in gospodarske pomembnosti obeh partnerjev; zato od vseh partnerjev pričakuje, da si bodo odločneje prizadevali za uskladitev stališč med seboj in v zunanjih odnosih;

59.   potrjuje z evropsko varnostno strategijo usklajeno obvezo iz Guadalajare za okrepitev regionalnih organizacij, ki so bistveno sredstvo za doseganje dejanskega multilateralizma, temelja zunanjega delovanja Unije, njenega nastanka in razloga za obstoj;

60.   meni, da je bistveno v tem odnosu ohraniti celovit pristop, da ne bi ogrozili same narave strateškega sporazuma oziroma uničili ali oslabili procesov regionalnega povezovanja; se prav tako zavzema za priporočene mehanizme dialoga, ki upoštevajo okoliščine različnih sogovornikov, ne da bi ogrožali celostnega pogleda, ki vključuje regionalno povezovanje;

61.   v tem smislu opozarja na izredne možnosti, ki jih pridružitveni sporazumi v veljavi ali tik pred sklenitvijo ponujajo za krepitev odnosov na vseh področjih med Unijo in njenimi latinskoameriškimi partnerji; državam članicam priznava, da lahko dajejo prednost odnosom z nekaterimi od njih na izključno dvostranski ravni in ob polnem spoštovanju in zvestobi politiki in pristojnostim Unije;

62.   meni, da je dejavno sodelovanje obeh regij v skupnem sistemu mednarodne varnosti, oblikovanem v sklopu Združenih narodov, bistvenega pomena;

B)Odločna spodbuda procesov regionalnega povezovanja v Latinski Ameriki

63.   pozdravlja dejstvo, da regionalno povezovanje ostaja za Komisijo še naprej prednostno področje pri podpori razvoja v regiji; in podpira njene predloge za krepitev procesov regionalnega povezovanja s takojšnjo zaključitvijo pogajanj o pridružitvenem sporazumu z Mercosurjem in takojšnjim začetkom pogajanj o posameznih sporazumih iste vrste z Andsko skupnostjo in Srednjo Ameriko že na Dunaju;

64.   ugotavlja, da so že obeti glede sporazuma o partnerstvu z Unijo odločilno prispevali k napredku andskih in srednjeameriških držav v različnih pogledih gospodarskega povezovanja, predvsem kar se tiče carinske unije in carinskih postopkov; izraža prepričanje, da se bo omenjeni napredek še stopnjeval s pogajanji o nadaljnjih sporazumih, ki bodo otipljiva in odločilna podpora regionalnemu povezovanju v Latinski Ameriki;

65.   poziva Komisijo, da natančno spremlja morebitne pridružitve novih članic in spremembe v sestavi ali zbliževanje različnih podregijskih oblik povezovanja v Latinski Ameriki; vztraja, da morajo biti vse morebitne spremembe podregijskih mehanizmov usmerjene v pospeševanje tesnejšega regijskega povezovanja, ne pa spodkopavanje obstoječe ureditve;

66.   predlaga, da se na dunajskem vrhu naredi korak naprej v smeri dolgoročne strategije za dosego sporazuma o medregionalnem strateškem partnerstvu in vzpostavitvi evro-latinskoameriškega območja celovitega medregionalnega partnerstva v srednjeročnem obdobju; priporoča, da se že na Dunaju sproži raziskava, ki bo preučila možnosti obeh pobud;

67.   poudarja, da je prispevek regionalnega povezovanja h gospodarski rasti in posodobitvi sistemov proizvodnje, širjenju trgovine, vključevanju v mednarodne trge, socialni koheziji in nenazadnje politični stabilnosti po evropski izkušnji odločilen;

68.   podpira predloge Komisije za podporo območnega povezovanja v Latinski Ameriki in medsebojno povezavo različnih infrastrukturnih omrežij, predvsem na področju energetike, vode, prevoza, telekomunikacij in raziskav; poziva Evropsko investicijsko banko (EIB), da odločilno pomaga v okviru spodaj omenjene "Pomoči za Latinsko Ameriko";

69.   poziva Komisijo, naj izdela širšo strategijo za podporo povezovanja, ki ne bo omejena le na trgovinske sporazume, ampak bo upoštevala tudi netrgovinske vidike, kot so varnost v regiji in demokratično vladanje, pretok oseb in delavcev, skupno upravljanje ekosistemov in povodij ter fizično integracijo in infrastrukturo;

70.   meni, da je pri procesih regijske integracije čezmejno sodelovanje nujno, kot se je izkazalo že v EU, zato priporoča, da se zagotovijo sredstva v podporo tovrstnim dejavnostim;

71.   poziva Komisijo, naj začne izvajati večletni program sodelovanja z Ibersko-ameriškim generalnim sekretariatom (SEGIB) in priskrbi potrebna finančna sredstva, da bo mogoče v celoti izkoristiti vzajemno sodelovanje prek programov institucionalnega sodelovanja, tehnične pomoči, izmenjave in usposabljanja, povezanih z regionalnim povezovanjem in politiko razvojnega sodelovanja, pripravami vrhov ter stalnim lokalnim spremljanjem tam sprejetih odločitev;

C)Konkretne zaveze na področju socialne kohezije

72.   se popolnoma strinja s predlogom Komisije, da je treba cilj socialne kohezije trajno, skladno in konkretno vključiti v vse pobude v zvezi s sodelovanjem z Latinsko Ameriko; poudarja, da evro-latinskoameriški partnerji sodelujejo pri skupnem projektu, kjer tržno gospodarstvo in socialna kohezija ne smeta biti v nasprotju, ampak se morata dopolnjevati; poudarja, da se morajo ustrezni ukrepi osredotočati na zmanjšanje socialnih neenakosti in vključevanje skupin, ki so zdaj potisnjene na rob družbe ter nimajo pravih možnosti, pri tem pa posebno pozornost nameni potrebam (vseh vrst) avtohotonega prebivalstva;

73.   poudarja, da sta v Latinski Ameriki demokratično vladanje in socialna kohezija tesno povezana, kar je razvidno iz poročila o demokraciji v Latinski Ameriki Razvojnega programa OZN za leto 2004 in poročila Medameriškega odbora za človekove pravice Organizacije ameriških držav za isto leto;

74.   iz istega razloga podpira priporočilo Komisije za vzpostavitev posebnega dialoga o socialni koheziji, za politiko razvojnega sodelovanja, kjer bo imelo socialno sodelovanje prednost, za okrepljeno sodelovanje z mednarodnimi ustanovami, za spodbujanje boljšega sodelovanja različnih udeležencev, še posebno pa za organizacijo dvoletnega foruma o socialni koheziji, kjer bodo sodelovale javne oblasti, civilna družba, zasebni sektor in mednarodne organizacije in na katerem bodo med drugim obravnavali pospešeno širjenje mestnih območij ter s tem povezane socialne in varnostne težave;

75.   poziva partnerje, naj pripravljajo skupne pobude in pogosteje organizirajo socialne forume predstavnikov poslovnežev, delavcev, potrošnikov in civilne družbe na ravni EU in Latinske Amerike na eni strani ter na ravni posameznih držav na drugi strani; poziva Evropski ekonomsko-socialni odbor, naj okrepi svoje dejavnosti na tem področju in posreduje svoje izkušnje latinskoameriškim partnerjem; v tem smislu pozdravlja pozitivne prispevke forumov civilne družbe, organiziranih vzporedno s srečanji na vrhu;

76.   priporoča, da se naraščajoči prihodki od prodaje nafte in drugih virov prednostno usmerijo v trajnostne dolgoročne programe usposabljanja in infrastrukture, ki bi povečali konkurenčnost in zaposlenost;

77.   ponavlja svoj predlog za ustanovitev dvoregionalnega solidarnostnega sklada, ki bo usmerjen v upravljanje in financiranje sektorskih programov, namenjenih predvsem boju proti socialni izključenosti in najhujši revščini kakor tudi zagotavljanju zdravja, izobraževanja in infrastrukture najprej v državah in regijah z nižjim dohodkom na prebivalca ter višjo stopnjo družbene neenakosti in nato v vseh državah Latinske Amerike;

78.   meni, da bi majhen prispevek ali prerazporeditev (ne dodelitev dodatnih) sredstev iz proračuna Unije za regijo lahko učinkovala kot katalizator, ki bi skupaj s proračunskimi sredstvi, ki jih namenjajo drugi organi (Evropska investicijska banka (EIB), Medameriška razvojna banka (IDB), Andska razvojna korporacija (ADC), Srednjeameriška banka za gospodarsko povezovanje (CABEI), Svetovna banka itd.) in zainteresirane države, pomenila primerno proračunsko podporo in tako ustvarila zadostno kritično maso, ki bi pripomogla k reševanju težav;

79.   priporoča, da bi delovanje tega sklada usklajevala Komisija (ali Ibersko-ameriški generalni sekretariat, kjer je to primerno) v sodelovanju z organi in državami, ki bodo prispevali sredstva, in da naj poleg tega vključuje "Pomoč za Latinsko Ameriko" v obliki finančnih prispevkov Evropske investicijske banke (EIB) in drugih zainteresiranih institucij; poziva latinskoameriške finančne institucije, da podprejo območno povezovanje in povezave infrastruktur v Latinski Ameriki na področju energetike, vode, prevoza, telekomunikacij in raziskav;

80.   ponovno poziva Komisijo in Svet, da omenjene organe spodbujata k ustanovitvi solidarnostnega sklada; dunajski vrh pa poziva, naj projekt podpre in brez obotavljanja začne raziskavo o njegovi izvedljivosti;

81.   latinskoameriškim državam priporoča usklajeno načrtovanje povezovanja omenjenih infrastruktur in energetskih krogov, pri čemer naj si po potrebi pomagajo z evropskimi izkušnjami na področju vseevropskih omrežij;

82.   potrjuje obvezo iz Guadalajare o krepitvi decentraliziranega pristopa, ki je temelj evropskih programov razvojnega sodelovanja (URBAL, AL-INVEST, @Lis, ALFA, ALBAN); poziva lokalne in regionalne oblasti k sodelovanju pri pobudi EUROsociAL, regionalnem programu za socialno kohezijo v Latinski Ameriki;

83.   priporoča, da se Komisija (v sporazumih o regionalnem povezovanju Latinske Amerike) zavzame za vzpostavitev mehanizmov za odpravo nasprotij ter mehanizmov socialne in ozemeljske kohezije ter podpira ukrepe za boj proti korupciji in spodbuja finančno in davčno disciplino;

84.   poudarja, da morajo programi za dialog in socialno kohezijo upoštevati neenakosti med spoloma, ki se kažejo predvsem v dostopnosti delovnih mest in izobraževanja ter udeležbi žensk pri odločanju;

85.   poziva dunajski vrh, naj obsodi trgovino z ljudmi in umore žensk ter nasilje nad njimi in podpira ter varuje ustrezno nacionalno in mednarodno zakonodajo; predlaga celovit program prednostnih ukrepov za otroke in mladostnike v Latinski Ameriki v skladu z Unicefovimi dejavnostmi;

86.   predlaga partnerskim državam ter različnim dvostranskim in večstranskim upnikom, naj razvijejo velikodušne in iznajdljive rešitve za težave z dolgovi; v ta namen opozarja na pobude preoblikovanja dolgov v naložbe na socialnem in izobraževalnem področju, ki so nastale na ibero-ameriških srečanjih na vrhu;

D)Konkretne preverljive zaveze na področju migracij in izmenjav človeških virov

87.   ponovno opozarja, da je treba osnovati napredno migracijsko politiko med partnerji na podlagi spoštovanja temeljnih pravic, ki jih zagotavljajo veljavni mednarodni sporazumi, in dostojanstva ljudi, boja proti diskriminaciji, rasizmu in ksenofobiji ter brez poseganja v suverenost zadevnih držav;

88.   meni, da je vprašanje migracije in izmenjave človeških virov osrednjega pomena v odnosih med Unijo in njenimi latinskoameriškimi partnerji; podpira uravnotežen, splošen in skladen pristop, ki bo vključeval politiko boja proti nezakonitemu preseljevanju in v sodelovanju z zadevnimi državami poudaril prednosti zakonitega preseljevanja, doseženega z dialogom in poštenim sodelovanjem, prilagojenim okoliščinam v vsaki posamezni zadevni državi, ki ga morajo spremljati zadostna proračunska sredstva, v skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 15. in 16. decembra 2005 v Bruslju;

89.   obžaluje, da Komisija ni podala posebnih predlogov v zvezi z vrhom; predlaga, da na osnovi sporočila Komisije dne 30. novembra 2005 z naslovom "Prednostni ukrepi za reševanje izzivov, ki jih prinaša migracija: prvi nadaljnji ukrepi po Hampton Courtu" (KOM(2005)0621) in v okviru dolgoročnega postopka Haaškega programa za priložnosti in izzive preseljevanja ter v skladu z odločitvami neuradnega srečanja v Hampton Courtu Svet v najkrajšem možnem času sprejme posebne prednostne ukrepe v zvezi z Latinsko Ameriko v skladu s sklepi, sprejetimi na zgoraj omenjenem Evropskem svetu v Bruslju v zvezi z Afriko in Sredozemljem;

90.   ponovno poudarja, da morajo omenjeni ukrepi vključevati upravljanje migracijskih tokov s krepitvijo dvostranskih sporazumov, boj proti nezakonitemu preseljevanju in mafijskim skupinam, ki se z njim okoriščajo, boj proti trgovanju z ljudmi, zlasti kjer gre za ranljive skupine, na primer ženske in otroke, uvedbo posebnega krožnega vizuma za podjetnike, akademike, raziskovalce, študente, novinarje in sindikaliste, ki sodelujejo v partnerstvu, spodbujanje priseljevanja, ki je pozitivno za deželo izvora priseljencev (pomaga pri projektih priseljencev v njihovih matičnih državah itd.), izvajanje politike vključevanja zakonitih priseljencev v državah gostiteljicah ter financiranje in spremljanje sprejetih ukrepov;

91.   predlaga partnerskim državam, naj sprejmejo primerne ukrepe za znižanje previsokih stroškov, ki jih imajo izseljenci z bančnimi nakazili;

o
o   o

92.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic Unije in vsem državam Latinske Amerike in Karibov kot tudi latinskoameriškemu, srednjeameriškemu in andskemu parlamentu ter skupnemu parlamentarnemu odboru Mercosurja.

(1) UL C 140 E, 13.6.2002, str. 569.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov