Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. junija 2002 o presoji vplivov (KOM(2002)0276),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. junija 2002 o z naslovom "Akcijskem načrtu – Poenostavitev in izboljšanje zakonodajnega okolja" (KOM(2002)0278),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2002 o bolšem spremljanju uporabe prava Skupnosti (KOM(2002)0725),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2003 o boljši pripravi zakonodaje(1), ki so ga sprejeli Parlament, Svet in Komisija,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. aprila 2004 o vplivu zakonodaje Skupnosti in postopku posvetovanja(2),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za konkurenčnost z dne 25. in 26. novembra 2004,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. marca 2005 z naslovom "Bolje oblikovani predpisi za rast in delovna mesta v Evropski uniji" (KOM(2005)0097),

–   ob upoštevanju poročila Komisije z dne 21. marca 2005 z naslovom "Boljša priprava zakonodaje 2004" (KOM(2005)0098),

–   ob upoštevanju smernic Komisije za presojo vplivov z dne 15. junija 2005 in prilog k temi smernicam (SEK(2005)0791),

–   ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o "boljši pripravi zakonodaje" in o tem, "kako izboljšati izvajanje in uveljavljanje zakonodaje EU", z dne 28. septembra 2005(3),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. januarja 2005 z naslovom "Drugo poročilo o izvajanju Strategije notranjega trga za obdobje 2003-2006" (KOM(2005)0011),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. oktobra 2005 z naslovom "Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: Strategija za poenostavitev zakonodajnega okolja" (KOM(2005)0535),

–   ob upoštevanju ponovne sprožitve Lizbonske strategije 22. in 23. marca 2005,

–   ob upoštevanju poročil o dosežkih na področju notranjega trga,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0083/2006),

A.   ker so Parlament, Svet in Komisija v navedenem Medinstitucionalnem sporazumu zdne 16. decembra 2003 prevzeli obvezo za agendo za boljšo pravno ureditev,

B.   ker je Komisija boljšo pravno ureditev v ponovno sproženem programu lizbonske strategije postavila v središče prizadevanj za delovna mesta in rast v Evropski uniji,

C.   ker sta deregulacija in zmanjšanje birokracije, ki izvira iz zakonodaje EU, temeljni predpostavki za dosego lizbonskih ciljev,

D.   ker bi izboljšana priprava evropske zakonodaje morala pripomoči k večji konkurenčnosti v svetovnem gospodarstvu, pravičnim konkurenčnim pogojem med podjetji, spodbujanju rasti in krepitvi socialne kohezije,

E.   ker zasledovanje cilja boljše pravne ureditve ne sme pripeljati do razvrednotenja okoljskih, socialnih ali potrošniških standardov,

F.   ker bodo državljani in podjetja imeli koristi od dobrih, jasnih in preprostih zakonov notranjega trga, ki bodo olajšali izvajanje in uveljavljanje,

G.   ker so zainteresirane strani izrazile zaskrbljenost glede težav, ki so nastale kot posledica nejasnih ali nepopolnih pojmov, opredelitev ali določb v zakonodaji Skupnosti,

H.   ker so težave pri prenosu in izvajanju pogosto posledica slabo osnovanih zakonodajnih besedil; ker imajo evropski zakonodajni organi veliko odgovornost na tem področju in bi se torej pri pogajanjem morali izogibati zapletenim in nejasnim kompromisom,

I.   ker dvoumnosti v besedilu pri prenosu v nacionalno zakonodajo ustvarijo pravne nejasnosti in neskladnosti, kar lahko privede do izkrivljanja konkurence in drobitve notranjega trga,

J.   ker zaporedna poročila o dosežkih na področju notranjega trga kažejo, da kljub izboljšavam v nekaterih državah članicah, prenos in izvajanje še vedno predstavljata resno težavo,

K.   ker mora agenda za boljšo pravno ureditev dati prednost izvajanju in prenosu obstoječe zakonodaje, da bi se izognila neskladnostim, ki zmanjšujejo konkurenčnost Evrope, pravice delavcev in potrošnikov ter sposobnost potrošnikov in podjetij, da v celoti izkoristijo notranji trg,

L.   ker zaporedna poročila o dosežkih na področju notranjega trga kažejo, da prenos še vedno predstavlja resno težavo v več državah članicah,

M.   ker boljša pravna ureditev zahteva tako predhodno kot naknadno presojo vplivov, ki bo pokazala, ali je cilje možno doseči oziroma so že bili doseženi,

N.   ker so Parlament, Svet in Komisija ugotovili potrebo po uporabi alternativnih sredstev pravne ureditve v ustreznih primerih in v primerih, ko Pogodba ES uporabe zakonodajnega instrumenta ne zahteva posebej,

O.   ker, v skladu z navedenim medinstitucionalnim sporazumom, takih sredstev pravne ureditve ni možno uporabljati, ko gre za temeljne pravice ali pomembna politična mnenja, ali v situacijah, ko je treba predpise enotno uporabljati v vseh državah članicah,

P.   ker ne obstajajo uradni mehanizmi za obveščanje Parlamenta, preden se predlaga uporaba alternative zakonodaji, ali za posvetovanje s Parlamentom o rezultatih, ki jih bo prinesla alternativna zakonodaja; ker to pomanjkanje preverjanj in usklajenosti ogroža demokratično pristojnost Parlamenta,

Q.   ker je pomembno, da vse tri institucije vlagajo sredstva in osebje v delovne skupine za oblikovanje "boljše pravne ureditve",

1.  Poudarja potrebo po skupnem pristopu do boljše pravne ureditve, osnovanem na temeljnem sklopu ureditvenih načel, in sicer na subsidiarnosti, sorazmernosti, odgovornosti, doslednosti, preglednosti in ciljni usmerjenosti; poudarja, da ta pristop ne more mimo pravice do družbenega posvetovanja in mora spoštovati načela soudeleženske demokracije;

2.   poudarja potrebo po tem, da Parlament, Svet in Komisija ustanovijo delovne skupine za "boljšo pravno ureditev", in da vzpostavijo medinstitucionalno delovno skupino za razvijanje usposabljanja, znanj in nadzora kakovosti, ter si izmenjajo in določijo najboljšo prakso za boljšo pravno ureditev;

3.   poziva Komisijo, da izdela kratek in jasen vodnik k boljšemu postopku urejanja, ki bo začrtal ključne korake, ki bi jih bilo treba narediti pri razvoju in izvajanju zakonodaje EU, vključno z vzpostavitvijo naknadnega ocenjevanja pomembnih področij, ki bi se izvajalo v sodelovanju s Parlamentom;

4.   vztraja pri tem, da mora biti vsem predlogom Komisije priložen "kontrolni seznam boljše zakonodaje", ki povzema korake, skozi katere mora iti predlog, ter da je treba ta kontrolni seznam posodobiti po vsaki zaključeni stopnji, z napotitvijo na vse pomembne študije ali presoje vplivov;

5.   poudarja, da bosta strateški ureditveni pristop in trden okvir dosegla najboljše rezultate z usposobitvijo zadevnih sektorjev, da čim bolj učinkovito načrtujejo in izvajajo zakonodajo; pozdravlja pobudo Komisije CARS 21, ki je dober primer strateškega pristopa k ureditvi;

6.   zahteva, da Komisija izvede tako predhodno kot naknadno presojo vplivov na zakonodajo, kar bo v pomoč pri določanju, ali so bili ključni cilji politik doseženi, in pri postopku pregleda pravne ureditve;

7.   meni, da je nujno, v interesu dosledne uporabe presoje vplivov Komisije, da je njihova kakovost podvržena zanesljivemu spremljanju urada, kar še zlasti velja za zakonodajo s področja notranjega trga;

8.   vztraja, da vsi Parlamentu posredovani zakonodajni predlogi vsebujejo povzetek presoje vplivov;

9.   poudarja, da morajo države članice zagotoviti, da ne povzročajo novih težav pri izvrševanju z nalaganjem dodatnih zahtev na nacionalni ravni pri prenosu zakonodaje Skupnosti (dodajanje novih predpisov, "gold-plating"), ter morajo to potrditi z uradno izjavo Komisiji;

10.   vztraja, da mora Komisija še naprej utrjevati, poenostavljati in kodificirati;

11.   poziva Komisijo, naj pripravi nove predloge za bolj pregledno in učinkovito posvetovanje zainteresiranih strani; meni, da morajo biti socialni partnerji v to enakovredno vključeni in da se je treba posvetovati z organizacijami potrošnikov in z okoljskimi organizacijami;

12.   poziva Komisijo, da izboljša učinkovitost predhodnega pregleda predlogov nacionalnih tehničnih uredb v skladu z Direktivo 98/34/ES o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov(4), med drugim tudi tako, da poveča javni dostop do pripomb, ki jih sprožijo Komisija in države članice;

13.   vztraja, da Komisija vzpostavi pregleden in hiter postopek za primere preverjanja kršitev na notranjem trgu in da obvesti Parlament o tem, kako so v praksi prednostna merila za obravnavanje kršitev pregledana in predstavljena pritožnikom, kakor je bilo navedeno v sporočilu o boljšem spremljanju uporabe prava Skupnosti;

14.   poziva Svet in Komisijo, da izboljšata spremljanje izvajanja in skladnosti s pravom Skupnosti; meni, da bo to pripomoglo k izboljšanju stopnje prenosa in izmenjave najboljših praks med državami članicami, kakor tudi pri uvedbi sankcij v primeru kršitev; vztraja, da poročilo Komisije o izvajanju ne sme biti omejeno na pravno analizo izvedbenih instrumentov, temveč mora tudi oceniti uporabo zadevne zakonodaje v praksi;

15.   vztraja, da se Parlamentu zagotovi seznam ukrepov politike, v katerih je Komisija uporabila alternativna sredstva pravne ureditve, ki vključuje oceno neuspeha ali uspeha takih sredstev, njihovih učinkov na situacijo v praksi – natančneje na pravice delavcev in potrošnikov, socialno kohezijo, pošteno konkurenco, spodbujanje rasti in konkurenčnega položaja EU ter na najboljše prakse in izkušnje, pridobljene v postopku; vztraja, da se te informacije vključi v letno poročilo Komisije o boljši pripravi zakonodaje;

16.   priznava, da klasičen način urejanja ni vedno primeren način za doseganje cilja politike;

17.   vztraja na osrednji vlogi Parlamenta, zlasti odgovornega poročevalca, pri spremljanju izvajanja in skladnosti s pravom Skupnosti ter nadzora Komisije na tem področju;

18.   se zaveda možnosti, ki jih Lamfalussyjev proces nudi za doseganje enotnega trga finančnih storitev, vendar obžaluje počasen napredek pri doseganju medinstitucionalnega sporazuma, v katerem bi bila v polni meri priznana vloga Parlamenta v procesu izvajanja;

19.   vztraja, da Komisija letnemu delovnemu programu priloži seznam tistih predlogov, ki bi lahko bili predmet alternativne ureditve;

20.   vztraja, da alternativni predlogi pravne ureditve vključujejo tako jasne cilje in določene skrajne roke za ukrepanje, kakor tudi sankcije za kršitve;

21.   predlaga, da odbori Parlamenta vzpostavijo trdne mehanizme za ocenjevanje in spremljanje izvajanja in uporabe alternativnih sredstev pravne ureditve z namenom zagotoviti pravna sredstva potrošnikom, ko ponudniki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, v skladu s takimi alternativnimi predlogi pravne ureditve;

22.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 321, 31.12.2003, str. 1. (2) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 146. (3) UL C 24, 31.1.2006, str. 39 in 52. (4) UL L 204, 21.7.1998, str. 37.