Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Čezatlantske deklaracije o odnosih EU-ZDA iz leta 1990 in Nove čezatlantske agende iz leta 1995,

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta v Bruslju z dne 16. in 17. decembra 2004 ter zlasti oddelkov z naslovom "Mednarodni red, utemeljen na učinkovitem multilateralizmu" in "Delovanje s partnerji",

–   ob upoštevanju izjav po srečanju voditeljev držav in vlad EU ter predsednika Združenih držav Amerike z dne 22. februarja 2005 v Bruslju,

–   ob upoštevanju izida vrha EU-ZDA 20. junija 2005 v Washingtonu DC,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2005 o čezatlantskih odnosih(1), kakor tudi svojih prejšnjih resolucij z dne 17. maja 2001(2), 13. decembra 2001(3), 15. maja 2002(4) in 19. junija 2003(5), svojega priporočila Svetu z dne 10. marca 2004 o pravici ujetnikov v Guantanamu do pravičnega sojenja(6) in svoje resolucije o Guantanamu(7) z dne 16. februarja 2006 ter svojih resolucij z dne 22. aprila 2004(8) in 13. januarja 2005(9),

–   ob upoštevanju osnutka resolucije št. 77 Kongresa ZDA o čezatlantskih odnosih, ki je bil predstavljen 9. februarja 2005,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Trdnejše partnerstvo in bolj odprt trg v 21. stoletju" z dne 18. maja 2005 (KOM(2005)0196),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za civilne svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbora za pravne zadeve (A6-0173/2006),

A.   ker je čezatlantsko partnerstvo temeljni kamen zunanjepolitičnega delovanja Unije,

B.   ker je čezatlantsko partnerstvo utemeljeno na skupnih vrednotah, kot so svoboda, demokracija, človekove pravice in pravna država ter podpora trajnostnemu gospodarstvu in trajnostnemu razvoju; ker bodo tovrstne vrednote še naprej igrale ključno vlogo pri vsakem prihodnjem razmišljanju o temeljih čezatlantskega partnerstva; in ker je treba ZDA pozvati, naj sprejmejo vrednote, ki jih EU spodbuja in podpira, kot sta prepoved smrtne kazni in obramba Mednarodnega kazenskega sodišča,

C.   ker je treba ne glede na deloma različno razumevanje zdajšnjih svetovnih nevarnosti in groženj delovati za napredek svobode in demokracije v svetu in se odzivati na skupne izzive, kot so mednarodna varnost, izkoreninjenje revščine, pospeševanje razvoja, potreba po prizadevanjih za svetovno razorožitev, varstvo človekovih pravic, soočanje s svetovnimi zdravstvenimi tveganji, okoljska vprašanja in zanesljiva oskrba z energijo, boj proti mednarodnemu terorizmu in organiziranemu kriminalu ter neširjenje orožja za množično uničevanje,

D.   ker je v interesu obeh partnerjev, da se soglasno soočata s skupnimi grožnjami in izzivi na temelju obstoječih mednarodnih pogodb in učinkovitega dela mednarodnih institucij ter zlasti sistema ZN v skladu z Ustanovno listino ZN,

E.   ker je ob upoštevanju odgovornosti obeh partnerjev za stanje mednarodnega reda bistveno, da partnerstvo temelji na stabilni, trajnostni in nosilni podlagi za sodelovanje,

F.   ker je v boju proti mednarodnemu terorizmu potrebno poudariti pomen polnega spoštovanja mednarodnega prava in pogodb o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter priznati pomen razprave o ustreznosti in potrebe po novih in bolj prilagojenih rešitvah, ki bodo omogočile boljši odziv na izziv mednarodnega terorizma, ter potreba po novih pravnih sredstvih za boj proti terorističnim grožnjam, ob polnem spoštovanju navedenih pravic in svoboščin,

G.   ker sta čezatlantsko partnerstvo in NATO zelo pomembna za kolektivno varnost, kar je pojasnjeno v Evropski varnostni strategiji,

H.   ker so institucije EU, države članice, Združeni narodi in širša javnost večkrat pozvali k takojšnjemu zaprtju zapora v zalivu Guantanamo in zahtevali, da je treba z vsemi zaporniki ravnati v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in da se jim čim prej sodi na pravični in javni obravnavi pred pristojnim, neodvisnim in nepristranskim sodiščem,

I.   ker EU in ZDA tvorita največje svetovno dvostransko trgovinsko (približno 600 000 milijonov EUR blaga in storitev v letu 2003) in investicijsko partnerstvo (približno 1 400 000 milijonov EUR do 2003) in ker je 14 milijonov zaposlitev v EU in ZDA odvisnih od čezatlantskih poslovnih vezi (po ugotovitvah Komisije),

J.   ker bi bilo treba v kontekstu močne gospodarske soodvisnosti, ki izhaja in zgoraj omenjenih vezi, program Lizbonske strategije razumeti kot prizadevanje, da Evropa postane visoko konkurenčno in na znanju temelječe gospodarstvo, od česar ima potem koristi tudi čezatlantsko partnerstvo zaradi povečanja rasti skupnih trgov,

K.   ker Združene države še vedno enostransko zahtevajo vizum od državljanov desetih držav članic EU, med katerimi je devet držav, ki so pristopile k EU 1. maja 2004, ter s tem ovirajo čezatlantsko povezovanje, povzročajo neenakost med državljani EU in vzbujajo dvom glede vizumske ureditve Evropske unije,

L.   ker sta oba partnerja zdaj največja donatorja pomoči na Bližnjem vzhodu in v sredozemski regiji, EU s približno 3 milijardami EUR podpor in posojil na leto, ZDA pa s približno 2 200 000 milijonov USD, in ker mora biti miren razvoj demokratičnih družb na Bližnjem vzhodu, ki spoštujejo človekove pravice in zagotavljajo politični pluralizem, osrednji strateški cilj zunanje politike Evropske unije in Združenih držav, pa tudi zato, ker bi bilo treba to pomoč bolje usklajevati in osredotočati na reševanje sporov, spodbujanje demokracije in trajnostnega razvoja,

M.   ker je avstrijsko predsedstvo poudarilo potrebo, da se v čezatlantsko partnerstvo v večji meri vključijo parlamentarni predstavniki ter predstavniki evropske in ameriške civilne družbe,

Splošni okvir partnerstva EU-ZDA

1.   poudarja potrebo po posodobitvi bistvenih osnov čezatlantskega partnerstva, tako da se obstoječa Nova čezatlantska agenda nadomesti s sporazumom o čezatlantskem partnerstvu, ki bi stopil v veljavo z letom 2007; je prepričan, da je le s takšnim sporazumom mogoče čezatlantske odnose utrditi v trdni institucionalizirani strukturi, kar partnerjema omogoči, da bolj dosledno in stabilno uresničujeta skupne cilje; meni, da bi lahko le takšen sporazum omogočil vsestransko prestrukturiranje in usklajevanje raznolikih in neusklajenih pobud, ki zdaj potekajo, ter bi tudi spodbudil druge mednarodne akterje, da prevzamejo poglavitna načela demokracije, človekovih pravic in pravne države;

2.   v zvezi s tem partnerja poziva, da na vseh ravneh izvajata izčrpno vrednotenje pomanjkljivosti, napak in dosežkov Nove čezatlantske agende, zlasti v zvezi prednostnimi ukrepi, ki so vključeni v skupni akcijski načrt EU in ZDA, da se čezatlantsko partnerstvo gradi na bolj opredeljeni in trdni podlagi;

3.   enako poudarja potrebo, da se na prihodnjem vrhunskem srečanju EU-ZDA junija 2006 brez odlašanja in zadržkov utrdi cilj dokončne vzpostavitve čezatlantskega trga do leta 2015, kot so večkrat predlagali Parlament, Kongres ZDA ter vodilni politiki, akademiki in poslovne interesne skupine;

4.   meni, da je uresničevanje tovrstnih daljnosežnih pobud nujno potrebno, zlasti v zvezi s poglabljanjem gospodarskih odnosov med EU in ZDA; poudarja potrebo po neposrednem učinku čezatlantskih odnosov pri doseganju ciljev, ki so neločljivo vezani na globalne in dvostranske interese ter vrednote EU in ZDA;

5.   zato meni, da bi pod okriljem predlaganega Sporazuma o čezatlantskem partnerstvu bolje povezali osem skupnih deklaracij, sprejetih na vrhunskem srečanju EU-ZDA v Washingtonu DC 20. junija 2005, pa tudi druge skupne ukrepe, ki utegnejo slediti, in si tako učinkoviteje prizadevali zanje;

6.   zaradi istega razloga obžaluje, da sporočilo Komisije z dne 18. maja 2005, čeprav pravilno usmerjeno, ni pokazalo potrebnega prepričanja in odločenosti za nadaljnjo uveljavitev in utrditev končnega cilja krepitve čezatlantskega partnerstva s sklenitvijo Sporazuma o čezatlantskem partnerstvu kot ustreznega institucionalnega in političnega okvira; zato poziva Komisijo, naj pripravi novo sporočilo s poudarkom na potrebi po ukrepanju;

Politična razsežnost predlaganega Sporazuma o čezatlantskem partnerstvu: izgradnja "skupnosti za ukrepanje" za globalno in regionalno sodelovanje

7.   ponavlja stališče, da bi moral Sporazum o čezatlantskem partnerstvu razširiti obstoječo agendo na političnem, gospodarskem in varnostnem področju in si prizadevati za vzpostavitev "skupnosti za ukrepanje" za globalno in regionalno sodelovanje na vseh tistih področjih, kjer so v igri skupni interesi in vrednote obeh partnerjev; s tem v zvezi pozdravlja osem skupnih deklaracij, ki so plod zadnjega vrha v Washingtonu in natančno opredeljujejo najbolj nujne izzive za oba partnerja; pozdravlja tudi razprave na prvem forumu za regulativno sodelovanje (26. januarja 2006) in v okviru prve delovne skupine o intelektualni lastnini (26. januarja 2006) ter čez tri mesece pričakuje njihovo nadaljevanje, vendar meni, da bi bili primerni bolj oprijemljivi ukrepi, kot je začetek neuradnega dialoga med strokovnjaki iz EU in ZDA na zadevnih področjih, s ciljem oblikovanja uresničljivih kratko- in srednjeročnih ukrepov za spopadanje s temi izzivi;

8.   priporoča tudi spodbujanje skupnega pristopa k odnosom z drugimi večjimi geopolitičnimi akterji, vključno s Kitajsko, Indijo, Japonsko, Latinsko Ameriko in Rusijo, oživljanje sklenjenih dvostranskih in večstranskih sporazumov o nadzoru orožja in razoroževanju ter dejavnejše skupno prizadevanje za reformo Združenih narodov in njenega Varnostnega sveta;

9.   nujno poziva, da se Kitajska, Rusija in Ukrajina uvrstijo med prednostne naloge sodelovanja in usklajevanja med EU in ZDA na področjih tehnične pomoči in usposabljanja za uveljavljanje pravnih predpisov;

10.   meni, da bo podpora sistemu Združenih narodov, ki je zajeta v Deklaraciji ob 60. obletnici podpisa Ustanovne listine ZN, po vsem svetu okrepila univerzalne demokratične vrednote le, če se pogoji iz deklaracije in iz resolucij Varnostnega sveta OZN dosledno uporabljajo pri odzivih na večstranske grožnje in izzive na terenu; glede tega se strinja z mnenjem, da so širjenje preglednega, odgovornega in zastopniškega vladanja, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, kakor je opredeljeno v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, strateške prednostne naloge in moralna obveznost partnerjev ter morajo kot takšne tvoriti posebno značilnost partnerstva;

11.   spodbuja partnerja k nadaljnjim skupnim ukrepom glede obveznosti iz mednarodnih pogodb, ki postavljajo temelje učinkovitega mednarodnega okvira za globalno odgovornost obeh partnerjev na bistvenih političnih področjih, kot so tista, povezana z Mednarodnim kazenskim sodiščem, Kjotskim protokolom o spremembi podnebja, Ženevsko konvencijo, Konvencijo ZN proti mučenju in drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinam, vključno s prepovedjo smrtne kazni, neširjenjem orožja za množično uničevanje, bojem proti organiziranemu kriminalu in tihotapljenju, izročitvami, mučenjem, nezakonitim pridržanjem ujetnikov in predajo, azilno in vizumsko politiko, emigracijo, varstvom podatkov itd.; partnerja nujno poziva, naj ratificirata vse zadevne mednarodne sporazume in presežeta obstoječe razlike v analizi, diagnozi in pristopu v politikah, usmerjenih v globalni sistem, ki temelji na dobrem upravljanju in pravni državi;

12.   obžaluje, da ameriška administracija ostaja tako nenaklonjena vstopu v pomembno mednarodno partnerstvo o podnebnih spremembah, vendar ugotavlja kot skromen korak naprej, da je sedaj pripravljena, kot je bilo sklenjeno na konferenci držav pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja decembra 2005 v Montrealu začeti podroben v prihodnost usmerjen dialog; pozdravlja pobude zakonodajalcev ZDA, da oblikujejo obvezne domače sheme za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v ZDA, ter vse večji poudarek, ki ga boju proti spremembi podnebja dajejo ključni akterji ameriške družbe, kot so državne vlade, župani, organizacije civilne družbe in poslovna skupnost;

13.   priporoča razvoj skupne strategije za zanesljivo oskrbo z energijo in surovinami, ki temelji najprej na večstranski politiki, ki jo sprejmejo vsi večji porabniki, potem pa tudi na načelu raznolikosti pri oskrbi, proizvodnji in prevozu;

14.   spodbuja tesnejše sodelovanje kontaktne skupine o končnem statusu Kosova ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta ZN in sklepov Evropske unije, da se na širšem območju Balkana zagotovi utrditev miru, varnosti in stabilnosti;

15.   spodbuja partnerja, naj na osnovi zaporednih pobud bližnjevzhodne četverice v skladu z mirovnim načrtom okrepita skupna prizadevanja v podporo miru, blaginji in napredku na Bližnjem vzhodu ter na vsaki stopnji zagotovita redno, močno skupno prisotnost četverice in dialog na visoki ravni; poudarja pomembnost skupnega pristopa do novoizvoljene palestinske uprave, pri katerem se vztraja na načelih nenasilja, priznavanja države Izrael ter sprejemanja predhodnih sporazumov in obveznosti, vključno s časovnim načrtom; Izrael in palestinsko upravo poziva, naj se izogibata enostranskih ukrepov, ki bi lahko vnaprej vplivali na vprašanje končnega statusa; nujno poziva palestinske oblasti, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo teroristična dejanja, in Izrael, naj preneha s širjenjem naselbin in z gradnjo zidu na palestinskem ozemlju; meni, da je zavezanost novoizvoljene palestinske uprave načelom, ki jih je 30. januarja 2006 izpostavila četverica, ključnega pomena za doseganje končnega cilja dveh demokratičnih držav, Izraela in Palestine, ki živita druga ob drugi v miru in varnosti; podpira nedaven sklep četverice, da podpre začasni mednarodni mehanizem, ki bo zagotavljal neposredno pomoč palestinskemu ljudstvu;

16.   priporoča, da se s podporo institucijam in demokratičnemu vodenju Libanona storijo vsi koraki, potrebni za okrepitev stabilnosti te države; zato meni, da ukrepi čezatlantskih partnerjev ali katerega koli drugega zunanjega akterja ne smejo izničevati sprejemanja odločitev v Libanonu;

17.   podpira odločenost partnerjev za delovanje z iraškimi oblastmi, Združenimi narodi in ustreznimi regionalnimi akterji, da Iraku pomagajo doseči mir, stabilnost in demokracijo v času po referendumu o ustavi in parlamentarnih volitvah; je globoko zaskrbljen zaradi stalnih kršitev človekovih pravic;

18.   poudarja potrebo po tesnem sodelovanju partnerjev glede vprašanja iranskega jedrskega programa in da se glede te regije kot celote ohranja usklajena politika, ki bo osredotočena na iransko ljudstvo ter na vlado in demokratično opozicijo; Združene države prosi, naj sodelujejo pri pogajanjih z Iranom; v celoti podpira izjavo predsednika Varnostnega sveta ZN z dne 29. marca 2006 in poziv Iranu, naj sprejme ukrepe, ki jih zahteva svet guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), za prekinitev vseh dejavnosti, povezanih s plemenitenjem, in za nadzor IAEA nad dejavnostmi predelave, vključno z raziskavami in razvojem; soglaša z mnenjem, da bodo ti ukrepi prispevali k diplomatski rešitvi, ki bo rezultat pogajanj in bo zagotavljala izključno miroljubno namembnost iranskega jedrskega programa; v celoti podpira sklepe srečanja v Berlinu 30. marca 2006 in tam oblikovan poziv Iranu, naj z diplomatsko rešitvijo odgovori na mednarodno zaskrbljenost, vendar opozarja, da pogajanja, ki so trajala že tri leta, ne morejo biti neskončna in ne morejo enostavno voditi v politiko popuščanja; poudarja, da bi moral Varnostni svet Združenih narodov predvideti nadaljnje ukrepe;

19.   priporoča, da celovit regionalni varnostni sistem, ki ga z močno zavezo podpirajo čezatlantski partnerji, upošteva legitimne varnostne interese Irana;

20.   poziva k usklajenemu delovanju v odnosu do Kitajske, zlasti v zvezi z nujnim odkrivanjem načinov spodbujanja demokracije v državi, blažitvijo napetosti v odnosih s Tajvanom, krepitvijo sodelovanja Tajvana pri svetovnih forumih ter spodbujanjem dialoga med pekinškimi oblastmi in dalajlamo, da se doseže dejanski napredek v povezavi z vprašanjem Tibeta;

21.   podpira predlagane ukrepe, ki imajo za cilj skupno delovanje za spodbujanje miru, stabilnosti, blaginje in dobrega vodenja v Afriki, pa tudi prizadevanja v okviru različnih mednarodnih forumov, kakršni so akcijski plan G8/Afriške unije, mirovna ustanova EU-Afrika ali pobuda ZDA za globalne operacije ohranjanja miru; vendar predlaga, da se z učinkovitim povečanjem razvojne pomoči partnerjev Afriki, zlasti na področjih izobraževanja in zdravstva, ter s podporo prizadevanjem mednarodnih skladov za pomoč, ki so usmerjena v popolno izkoreninjenje revščine, nameni prednost uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja ZN do leta 2015; pričakuje, da bodo vlade v Afriki k temu prispevale svoj delež z uresničevanjem demokracije in pravne države ter s spoštovanjem človekovih pravic in z zavezo boju proti korupciji;

22.   meni, da morajo Evropska unija in Združene države dati politično prednost znatnemu zmanjšanju revščine in ponovno potrditi svojo zavezo uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja ZN do leta 2015 ter že predhodno izraženo zavezo, da najpozneje do leta 2020 za razvojno pomoč namenijo 0,7 % svojega BDP;

Varnostne in obrambne zadeve EU-US

23.   opozarja na pomembnost vloge NATO skupaj z zunanjo in varnostno politiko Evropske unije ter na dejstvo, da NATO ostaja ključni porok čezatlantske stabilnosti in varnosti; ponovno poudarja, da je tako krepitev sposobnosti NATO kot EU v interesu partnerjev in da bi moral NATO zlasti razviti svoj potencial kot forum za politično razpravo v resničnem partnerstvu enakih, pri čemer se vzpostavi občutljivo ravnovesje med instrumenti preprečevanja, kriznim upravljanjem in vojaško sposobnostjo; zato priporoča razvoj obstoječih odnosov med NATO in Evropsko unijo na področju varnosti ob spoštovanju neodvisnega značaja obeh organizacij; poudarja, da bi morale imeti načeloma vse vojaške intervencije mandat ZN, ki je v skladu z njeno Ustanovno listino;

24.   pozdravlja nedavno sprejetje Zakona o izvrševanju obrambnega proračuna ZDA za davčno leto 2006, ki ne vključuje določb "kupujte ameriško" za javno naročanje tankerjev za oskrbo zračnih sil ZDA z gorivom; vseeno priznava, da imajo evropska podjetja na področju obrambe še vedno težave pri prodiranju na obrambni trg Združenih držav in pridobivanju ameriške tehnologije, povezane z obrambo, zaradi odsotnosti pristnega čezatlanskega dvostranskega sodelovanja v sektorju obrambne industrije; zato verjame, da mora Evropska obrambna agencija nacionalnim uradom za javna naročila za obrambo v EU priporočiti več nakupov evropskih izdelkov, da bi strateško okrepili evropsko obrambno industrijsko in tehnološko podlago v nekaterih sektorjih ter ponovno uravnovesili čezmejno industrijsko sodelovanje v obrambnem sektorju;

25.   nujno poziva nadaljnjo razpravo o skupnem hitrem ukrepanju (vključno z vsemi oblikami kriznega upravljanja) pri nenadnih in nepričakovanih političnih spremembah v državah, v katerih so lahko prizadete skupne vrednote in ključni interesi obeh partnerjev;

26.   poudarja pomen povečevanja vojaških sposobnosti Evrope zaradi mednarodne varnosti ter z namenom oblikovanja boljših partnerskih odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami v političnem in vojaškem smislu;

27.   pozdravlja obvezo obeh partnerjev, ki poudarja pomembno vlogo Varnostnega sveta ZN in drugih institucij ZN pri iskanju učinkovitega globalnega odgovora na ključne grožnje mednarodnemu miru in varnosti, ki ga predstavlja širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih izstrelitvenih sistemov ter neodgovoren izvoz in širjenje konvencionalnega orožja, vključno z orožjem malega kalibra in lahkim strelnim orožjem; zato poudarja potrebo po nadaljnjem delovanju za krepitev režima neširjenja ter nujnem in odločnem vlaganju naporov v splošno uveljavitev s tem povezanih sporazumov in konvencij, zlasti Ottawske konvencije, ki prepoveduje protipehotne zemeljske mine, ter spoštovanje Haaškega kodeksa proti širjenju balističnih raket in izvajanju akcijskega programa OZN o orožju malega kalibra in lahkem strelnem orožju ter sklenitvi mednarodnega sporazuma o trgovini z orožjem; spodbuja Združene države, naj ratificirajo Pogodbo o celoviti prepovedi izvajanja jedrskih poskusov;

28.   priporoča okrepitev prizadevanja v zvezi z novim instrumentom mednarodnega prava, ki bi ustrezno opredelil pojav terorizma ter učinkovite in zakonite načine za boj proti njemu, ki jih lahko uporabi mednarodna družba, ki so v celoti v skladu s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami;

29.   spodbuja Evropsko unijo in Združene države k nadaljnjemu sodelovanju, katerega namen je oblikovanje celovitega sistema mednarodnih sporazumov o neširjenju orožja za množično uničevanje za skupno okrepitev Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), ki je ključni element preprečevanja širjenja jedrskega orožja, obžaluje, da na pregledni konferenci o Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja leta 2005 ni bilo doseženo skupno stališče, ter predlaga, da se čim bolj spodbuja polno uresničevanje Resolucije Varnostnega sveta ZN št. 1540 (2004); meni, da je krepitev IAEA in pobude za globalno partnerstvo osrednji element skupne strategije partnerjev; v zvezi s tem sprejema predlog IAEA za večstransko urejanje obogatitve urana; nadalje poudarja, da bi si morale tiste države med čezatlantskimi partnerji, ki imajo jedrsko oborožitev, bolj prizadevati, da bi delovale skladno s členom VI NPT;

30.   strani nujno poziva, naj si še bolj prizadevajo, da se zagotovi spoštovanje končnega roka za uničenje kemičnega orožja, ki je v konvenciji o kemičnem orožju postavljen v leto 2012, ter zlasti poziva h krepitvi sistema preverjanja v okviru Organizacije za prepoved kemičnega orožja in k zagotavljanju zadostnih finančnih sredstev za delo te organizacije; strani opominja na njihovo odgovornost za zagotavljanje uspešnega zaključka šeste pregledne konference za konvencijo o biološkem orožju, ki bo ob koncu leta 2006, in jih poziva, naj zagovarjajo sprejetje protokola h konvenciji o spremljanju njenega izpolnjevanja;

31.   soglaša z mnenjem, da boj proti terorizmu in proti širjenju orožja za množično uničevanje in nenadzorovanemu širjenju konvencionalnega orožja ostajata največja varnostna izziva za oba partnerja; zato poudarja rastočo potrebo obeh partnerjev, da okrepita svoje sodelovanje na tem področju in da podpirata vlogo, ki jo morajo v boju proti obema izzivoma odigrati Združeni narodi;

32.   zato močno obžaluje nezaupanje zaradi domnevnega kršenja človekovih pravic in mednarodnega prava, ki je povezano s tako imenovanimi izrednimi izročitvami v Evropi; s tem v zvezi se nanaša na uradne preiskave, ki jih izvajata Svet Evrope, na podlagi člena 52 Evropske konvencije o človekovih pravicah, in začasni odbor Evropskega parlamenta, naveden v resoluciji Parlamenta z dne 15. decembra 2005(10) in ustanovljen s Sklepom z dne 18. januarja 2006(11); poziva vse vpletene strani, vključno z Združenimi državami, naj v celoti sodelujejo z začasnim odborom;

33.   poudarja potrebo, da partnerja nenehno delujeta ob polnem spoštovanju mednarodnega prava, Ustanovne listine ZN in načel demokracije ter zagotavljata skladnost svojih nacionalnih zakonodaj in mehanizmov na tem področju z mednarodnim pravom človekovih pravic ter zlasti s Konvencijo ZN proti mučenju in drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja; meni, da bi vsaka skupna ali enostranska dejavnost, ki ne spoštuje mednarodnega prava v celoti, oslabila način, na katerega se dojemajo zahodne družbe, in ogrozila njihovo verodostojnost v boju proti terorizmu in v prizadevanjih za mir, stabilnost in demokracijo;

34.   poudarja potrebo, da se odpravi obstoječa pravna negotovost, v kateri se od svojega prihoda tja nahajajo ujetniki v taborišču Delta v pomorskem oporišču v zalivu Guantanamo, da se jim nemudoma zagotovi dostop do sodišč in da se poskrbi za to, da se obtoženim vojnih zločinov pravično sodi v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in ob popolnem spoštovanju mednarodnih instrumentov človekovih pravic; poudarja, da mora biti to vprašanje na dnevnem naslednjega vrha EU-ZDA; znova poziva k takojšnjemu zaprtju zapora v Guantanamu;

35.   obžaluje, da obrambno ministrstvo ZDA v preteklosti ni odobrilo obiska ad hoc delovne skupine EP in parlamentarne skupščine NATO, za kar je bilo zaprošeno na začetku leta 2004; meni, da je medtem ta obisk postal še bolj neobhoden kot kdajkoli prej in predlaga ponovno predložitev prošnje;

36.   poziva tiste države članice, ki še niso ratificirale pogodb med EU in ZDA o izročitvi in medsebojni pravni pomoči iz leta 2003, da pospešijo postopek ratifikacije; meni, da bi bilo treba za krepitev pravosodnega in policijskega sodelovanja v kazenskopravnih zadevah pozornost posvetiti prenosu (na stran EU) sporazuma o izročitvah in medsebojni pravni pomoči med EU in ZDA;

37.   je prepričan, da vizumske zahteve, ki trenutno veljajo za državljane ene od starih držav članic in devetih novih držav članic EU, predstavljajo neutemeljeno diskriminacijo med državljani starih in novih držav članic EU; zato nujno poziva ZDA, naj razširijo program oprostitve vizumov (Visa Waiver Program) na vse državljane EU, da bodo ti nemudoma deležni enakopravne, odprte in pravične obravnave;

38.   meni, da je pobuda "zanesljiva oseba" ("Trusted Person") prostovoljne narave; vendar ugotavlja, da bi lahko zaradi nje v EU prišlo do težav z varovanjem podatkov, zlasti pri državljanih, ki v ZDA potujejo poslovno ali kot turisti; izjavlja, da bi bilo treba na področju varovanja podatkov zagotoviti ustrezno spremljanje nedavne odločbe Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi o vpogledu v osebne podatke o potnikih (PNR)(12) ter skupno strategijo za boj proti neželeni elektronski pošti ("spam"), vohunskim programom ("spyware") in neželenim programom ("malware"), ob tem pa tudi krepiti dvostransko sodelovanje na področju izvrševanja in sodelovanja z vsemi zadevnimi stranmi, da se v tretjih državah dvigne zavest o potrebi po boju proti neželeni elektronski pošti;

39.   poudarja potrebo po povečanem sodelovanju pri pobudi za varnost na mejah, da se razvije posebna pobuda za izvrševanje predpisov, s katero bi pripomogli pri izgradnji omrežij med agencijami, ki skrbijo za varnost na mejah, spodbujali izmenjavo in konkretno uporabo učinkovitih tehnik varovanja meja ter izmenjavo podatkov in izkušenj, zagotovili pa bi tudi merljive rezultate o zmanjšanju ponarejanja zaradi izvrševanja predpisov;

40.   predlaga, da se v okviru izvrševanja priporočil Projektne skupine za finančno ukrepanje in v drugih ustreznih okvirih sodelovanja, dodatno razvija sodelovanje na področjih boja proti pranju denarja, financiranju terorizma, davčnih utaj, korupcije in drugih prestopkov;

41.   poziva ZDA, naj določijo učinkovite postopke, ki bodo osebam omogočali izpodbijanje njihove vključitve na seznam osumljenih povzročiteljev nasilja, ki ga pripravljajo ZDA, izbris svojega imena s seznama, ko se dokaže, da so nedolžne, in bodo zagotovili, da to posledično ne vpliva negativno na osebe z enakim ali podobnim imenom kot osebe na seznamu;

42.   poziva k izvedbenemu sodelovanju v boju proti terorizmu, osnovanem na enakovrednosti in vzajemnosti (zlasti v povezavi z oblikovanjem skupnih seznamov za spremljanje), in pri ukrepih za boj proti organiziranemu kriminalu, prekupčevanju z drogami in korupciji, pa tudi pri izmenjavi podatkov o DNK prek Europola, pri kibernetski varnosti in pri razvoju in uporabi politike o kiber-kriminalu, ki bo zajemala vprašanja glede pomembnosti sodelovanja med industrijo in vladami, varovanja občutljive informacijske infrastrukture, uporabe interneta s strani teroristov, prepoznavanja tatvin ter dopustnosti elektronskega dokaznega gradiva in boja proti otroški pornografiji na internetu;

43.   vendar poudarja, da bi moralo sodelovanje med EU in ZDA vedno potekati ob polnem spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s pravico do pravičnega sojenja, in da je treba, preden je neka oseba izročena ZDA, pridobiti zagotovila od ZDA, da ne bo obsojena na smrtno kazen; poziva čezatlantske partnerje, naj pri medsebojnem pravosodnem in policijskem sodelovanju spoštujejo načelo vzajemnosti;

44.   meni, da bi morali ameriške oblasti, države članice, institucije Skupnosti in Svet Evrope sodelovati z njegovim začasnim odborom pri obravnavi vprašanja, ali ameriška obveščevalna agencija CIA uporablja evropske države za prevoz in nezakonito pridržanje zapornikov;

Gospodarska in trgovinska razsežnost partnerstva ter dokončna vzpostavitev čezatlantskega trga do leta 2015

45.   meni, da bi bilo treba čezatlantsko partnerstvo okrepiti v okviru predlaganega sporazuma o čezatlantskem partnerstvu in ga dopolniti s čezatlantskim letalskim sporazumom, kar bi bilo bolje kot sedanja prizadevanja, ki potekajo na okoren in včasih protisloven način;

46.   avstrijsko predsedstvo poziva, naj poveča prizadevanja za uresničevanje Deklaracije o krepitvi čezatlantskega gospodarskega povezovanja, o kateri je bil dosežen dogovor na vrhu EU-ZDA leta 2005, tako z ustanovijo forumov na visoki ravni o sodelovanju na področju predpisov in o inovacijah, kot z uvedbo skupne študije EU in ZDA, s katero bi raziskali preostale ovire za čezatlantsko trgovino in investicije, ter naj oceni možne koristi dokončne vzpostavitve čezatlantskega trga; v tem pogledu predlaga oblikovanje časovnega načrta, v katerem se opredeli natančno postopanje in določijo ciljni datumi za njegovo dokončno vzpostavitev; s tem v zvezi pozdravlja odločitev, sprejeto na prvem neformalnem gospodarskem ministrskem srečanju EU-ZDA novembra 2005, o ustanovitvi delovne skupine za zagotavljanje boljšega varovanja pravic intelektualne lastnine, ki se bo ukvarjala z izboljšanjem sodelovanja pri uveljavljanju na mejah, javno-zasebnim partnerstvom in usklajevanjem tehnične pomoči tretjim državam;

47.   opozarja na svojo resolucijo z dne 1. junija 2006 o čezatlantskih gospodarskih odnosih EU-ZDA(13);

48.   zahteva, da se oživita čezatlantski dialog potrošnikov in čezatlantski okoljski dialog za zagotavljanje razvoja "najboljših praks", ki spodbujajo zdravje potrošnika, varnost in varstvo okolja ter tako pospešujejo bolj trajnosten čezatlantski trg;

49.   poziva voditelje z obeh strani Atlantika, da znova okrepijo čezatlantsko gospodarsko sodelovanje z uvedbo sistema zgodnjega opozarjanja, ki bi deloval v zgodnji fazi regulativnih in zakonodajnih postopkov, in sicer pri opredelitvi težave in prepoznavanju rešitve;

50.   obsoja ekstrateritorialni pristop, ki je značilen za večino zunanje in zunanje gospodarske/trgovinske politike Združenih držav in ga ponazarjajo "Helms-Burtonov zakon", "Torricellijev zakon" in "razdelek 301" Zakona ZDA o trgovini;

Institucionalni okvir partnerstva

51.   opozarja, da trajnih uspehov ni mogoče doseči brez institucij, ki so si pripravljene prizadevati za razvoj, četudi so v zadnjih letih poglavitne ovire za partnerstvo predstavljale bolj razlike v vsebini kot razlike institucionalne narave; zato poudarja pomen stabilnega institucionalnega okvira, ki zagotavlja redno izvršilno usklajevanje in posvetovanje; torej ponovno poudarja potrebo po krepitvi parlamentarne dimenzije čezatlantskega partnerstva s preoblikovanjem čezatlantskega dialoga zakonodajalcev v čezatlantsko skupščino, ki bo načrtovala vrhunsko srečanje zakonodajalcev med pripravami na vrh EU-ZDA; meni tudi, da je treba obravnavati zamisel o uvedbi novih programov izmenjav med zakonodajnimi uslužbenci, ki se financirajo skupno;

52.   zato podpira predlog avstrijskega predsedstva, da se v vsakodnevno delovanje partnerstva v večji meri vključijo parlamentarni predstavniki in predstavniki evropske in ameriške civilne družbe; meni, da bi se morali predsednik Parlamenta in vodstvo Kongresa ZDA udeležiti prihodnjega vrha in s tem izkazati, da partnerstvo uživa aktivno podporo in prizadevanja izvoljenih predstavnikov;

53.   pozdravlja vključitev predstavnikov šestih dodatnih odborov EP v čezatlantski dialog zakonodajalcev in podpira sedanje napore za ustanovitev sistema zgodnjega opozarjanja v Parlamentu; meni, da bi moral proračun EP najpozneje za leto 2007 osnovati stalni urad v Washingtonu, kar bi omogočilo Parlamentu in čezatlantskemu dialogu zakonodajalcev ohranjanje stalnih stikov s predstavniškim domom in senatom ZDA;

54.   pozdravlja načrt iz leta 2005, ki ga je podprl vrh EU-ZDA junija 2005, zlasti ustanovitev foruma na visoki ravni o sodelovanju na področju regulacije, kar bi pospešilo dialog o urejanju s predpisi;

55.   vztraja pri aktivnem vključevanju interesnih skupin in zakonodajalcev v mehanizme dialoga na področju regulacije;

o
o   o

56.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter predsedniku in Kongresu Združenih držav Amerike.

(1) UL C 124 E, 25.5.2006, str. 556.. (2) UL C 34 E, 7.2.2002, str. 359. (3) UL C 177 E, 25.7.2002, str. 288. (4) UL C 180 E, 31.7.2003, str. 392. (5) UL C 69 E, 19.3.2004, str. 124. (6) UL C 102 E, 28.4.2004, str. 640. (7) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0070. (8) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 1043. (9) UL C 247 E, 6.10.2005, str. 151. (10) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0529. (11) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0012. (12) Odločba z dne 30. maja 2006 v združenih zadevah C-317/04 Parlament proti Svetu in C-318/04 Parlament proti Komisiji. (13) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0239.