Evropski parlament,

–   ob upoštevanju zelene knjige Komisije o energetski učinkovitosti ali "Narediti več z manj" (KOM(2005)0265),

–   ob upoštevanju Direktive 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti zgradb(1),

–   ob upoštevanju Direktive 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo(2) (Direktiva o soproizvodnji elektrike in toplote),

–   ob upoštevanju Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo(3),

–   ob upoštevanju Direktive 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti končne rabe energije in o energetskih storitvah(4),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 92/75/EGS z dne 22. septembra 1992 o navajanju porabe energije in drugih virov za gospodinjske aparate z nalepkami in standardiziranimi podatki o izdelku(5),

–   ob upoštevanju predloga Komisije o Sklepu Evropskega parlamenta in Sveta o sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007 do 2013) (KOM(2005)0119) ("Sedmi okvirni program"),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2001 o sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Akcijski načrt za izboljšanje energetske učinkovitosti v Evropski skupnosti(6),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2000 o drugem poročilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o poteku liberalizacije energetskih trgov(7),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za promet in turizem (A6-0160/2006),

A.   ker je energetska učinkovitost razmerje med proizvedeno in porabljeno energijo,

B.   ker je bila energetska poraba v preteklosti povezana z gospodarsko rastjo in ker izboljšave energetske učinkovitosti zmanjšujejo pozitivno soodnonost med energetsko porabo in gospodarsko proizvodnjo in na ta način izboljšajo energetsko intenzivnost gospodarstva,

C.   ker lahko izboljšave energetske učinkovitosti prispevajo k ohranjanju energije,

D.   ker je energetska učinkovitost najobsežnejši, najhitrejši in najcenejši odgovor na izzive varnosti energije, rastočih in nestalnih cen energije ter okolja,

E.   ker je poraba energije v EU na leto narasla za povprečno 1 %, energetska intenzivnost pa se je v zadnjih 35 letih zmanjšala za eno tretjino, vendar se je ta stopnja v zadnjem času močno znižala,

F.   ker je Komisija na podlagi študij, ki niso upoštevale visokih cen energije, ki zdaj vladajo in bodo še naprej vladale na trgu, izračunala, da lahko EU na stroškovno učinkovit način prihrani 20 % sedanje porabljene energije,

G.   ker znižanje energetske intenzivnosti ne pomeni znižanja rasti BDP,

H.   ker energetska učinkovitost veliko prispeva k povečanju konkurenčnosti in zaposlovanja v EU ter k doseganju lizbonskih ciljev,

I.   ker znaša bruto energetska poraba zgradb po ocenah 27 % celotne porabe, poraba v prometu 20 % in poraba industrije 18 %,

J.   ker je bila končna poraba energije v 25 državah članicah EU za leto 2004 28 % v industrijskem sektorju, 31% v prometu in 41 % v zgradbah,

K.   ker so izgube pri prenosu in dostavi električne energije povprečno med 10 % in 12 %, odvisno od razdalje med dobaviteljem in potrošnikom, medtem ko so izgube pri prenosu in dostavi toplote bolj spremenljive in niso odvisne le od razdalje, ampak tudi od izolacije,

L.   ker bi bil lahko primerjalni sistem, usklajen po celotni EU, primerno orodje za merjenje povečanja energetske učinkovitosti,

M.   ker se večje število veljavnih zakonskih besedil v zvezi z energetsko učinkovitostjo že uporablja, eno besedilo pa je treba prenesti v zakonodajo v roku enega leta in ker mora biti prvi nacionalni akcijski načrt držav članic za energetsko učinkovitost oblikovan do 1. junija 2007,

N.   ker bi ustrezen prenos obstoječih direktiv v zakonodajo in njihovo popolno izvajanje pomembno prispevala k izboljšanju energetske učinkovitosti ter s tem zmanjšala energetsko intenzivnost našega gospodarstva na stroškovno učinkovit način,

O.   ker mora razen tega izračun stroškovne učinkovitosti vključevati stroške neukrepanja ter pričakovanih gospodarskih koristi zgodnjega ukrepanja in inovacij ter tudi tehnološkega izobraževanja, ki bo zmanjšalo stroške ublažitve,

P.   ker ne obstaja okvirna direktiva o energetski učinkovitosti v prometu,

Q.   ker so v novem sporazumu o finančni perspektivi precej zmanjšana proračunska sredstva za raziskave in razvoj,

R.   ker so energetsko učinkovite naprave in tehnologije, kot na primer luči, stikala za luč s senzorjem gibanja, toplotne črpalke, inteligentni merilni sistemi na daljinsko upravljanje in pretvorniki odpadne plinske energije ter energetske storitve, potrošnikom dostopne, vendar pa tovrstni izdelki in storitve na trgu niso uveljavljeni, čeprav lizbonska strategija daje velik poudarek podpori ustanavljanju podjetij na področju čistih tehnologij, ki veljajo za potencialen nov možen vir zaposlitve,

S.   ker je treba pripraviti ambiciozno politiko energetske učinkovitosti, da se zapolni vrzel med tehničnimi možnostmi in njihovo praktično uporabo,

T.   ker je treba odgovornost industrije za prispevanje k izboljšavam energetske učinkovitosti in obvladovanju emisij CO2 obravnavati na podlagi podpiranja proizvodnje v skladu s standardi za veliko učinkovitost in emisije ter glede na razvoj inovativnih tehnologij,

U.   ker ima veliko potrošnikov občutek, da nimajo zadostnih informacij o energetsko učinkoviti porabi in o resničnih stroških energije, vendar bi bili pripravljeni spremeniti svoje navade, če bi bile na voljo različne tarifne postavke in če bi bili ustrezno obveščeni prek celovitega sistema za označevanje, ki določa energetsko učinkovitost naprav in vozil,

V.   ker bi morala EU do leta 2020 postati najbolj trajnostno in energetsko učinkovito gospodarstvo na svetu,

W.   ker morajo evropska, nacionalna, lokalna in regionalna raven ter vse vpletene zainteresirane stranke in neodvisni strokovnjaki tesno sodelovati na področju energetske učinkovitosti,

1.   poziva države članice, naj v celoti izvajajo evropske direktive na področju energetske učinkovitosti, še posebej kar zadeva energetsko učinkovitost stavb, krepitev soproizvodnje, liberalizacijo energetskih trgov, energetsko učinkovitost končnih odjemalcev in energetske storitve;

2.   poziva Komisijo, da zagotovi, da države članice v celoti izvajajo vso obstoječo zakonodajo EU na področju energije; predlaga pospešitev postopkov za ugotavljanje kršitev za institucije, da se pridobi verodostojnost pri izvajanju evropskega prava;

3.   opozarja, da bo, če bodo države članice v celoti izvajale obstoječo zakonodajo EU, 50 % cilja EU za prihranek 20 % energije doseženega že do leta 2020;

4.   poziva Komisijo, da zagotovi jasne in dostopne informacije o stanju izvajanja energetskih direktiv EU, ter zahteva, da Komisija pripravlja mesečne posodobitve, ki se objavljajo na spletni strani Generalnega direktorata za transport in energijo;

5.   zahteva, da Komisija analizira medsebojni vpliv različnih delov zakonodaje (npr. direktive o trgovanju z emisijami, velikih kurilnih napravah, celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, soproizvodnji toplote in električne energije (SPTE) itd.) na spodbujanje energetske učinkovitosti in njen vpliv na zajete sektorje;

6.  6 zahteva, da Komisija, kjer lahko ukrepa na podlagi obstoječih direktiv v skladu s postopkom komitologije, to takoj stori; v zvezi s tem poudarja obveznost Komisije v okviru Direktive 2005/32/ES, da do maja 2007 sprejme tako imenovane izvedbene ukrepe za skupine izdelkov, ki dajejo velike možnosti za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

7.   z zanimanjem pričakuje akcijski načrt Komisije za energetsko učinkovitost in bo posebej pazljiv pri zagotavljanju tega, da bo načrt v skladu s prejšnjo zakonodajo;

8.   poziva Komisijo, da v evropskem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost pripravi različne poteke dogodkov v zvezi z energetsko učinkovitostjo, da določi posledice za uporabo energije, mešanico energetskih virov in zmanjšanje CO2;

9.   opozarja na dejstvo, da so cene nafte, na podlagi katerih je bil v zeleni knjigi predviden cilj 20 % prihranka energije, precej narasle, kar je pripeljalo do izrazitega porasta stroškovne učinkovitosti ukrepov za varčevanje z energijo; zato poziva Komisijo, naj varčevalne cilje ustrezno zviša;

10.   poziva Komisijo, da v akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost predlaga praktične ukrepe, ki jih je treba sprejeti na evropski in nacionalni ravni;

11.   poziva Komisijo, naj predloži skladno strategijo za nadzor oskrbe z energijo, povečanje energetske učinkovitosti in spodbujanje obnovljivih virov energije; meni, da bi se morala različna področja politike med seboj dopolnjevati v zvezi s to tematiko, in da glede na številne pobude, pravila in projekte, ki obstajajo na ravni EU, potrošniki v veliko primerih ne morejo prepoznati njihovih ciljev;

12.   meni, da so povečane naložbe v obnovljive vire energije in energetsko varčne tehnologije ključnega pomena, saj so ti ključno orodje za zmanjšanje povpraševanja po energiji, boj proti podnebnim spremembam in zagotovitev oskrbe z energijo, in da bi lahko EU veliko pridobila z izvažanjem teh tehnologij v države, ki bodo zaradi pričakovanega eksponentnega naraščanja porabe energije prisiljene vložiti znatne vsote v okoljske tehnologije; zato poziva, naj sedmi okvirni program za raziskave zagotovi znatna sredstva za te tehnologije;

13.   poziva Komisijo, da usklajeno z državami članicami in Evropskim parlamentom ter ob popolnem upoštevanju znanstvenih in gospodarskih dejavnikov določi ambiciozen, vendar izvedljiv cilj vsaj 20 % izboljšanja energetske učinkovitosti do leta 2020 in da razmisli o postavitvi posameznih ciljev za različne sektorje, pri čemer mora upoštevati okoliščine posameznih držav članic in njihove pretekle dosežke ter njihovo sposobnost prilagoditve obvezni zakonodaji ali že veljavni zakonodaji, ki pa jo je še treba izvesti;

14.   poudarja, da je cilj 9 % v devetih letih, ki je določen v Direktivi 2006/32/ES, lahko le minimalen cilj; poudarja, da je cilj glede prihrankov v vsaki državi, kljub različnim trendom, precej višji od enega odstotka na leto; ugotavlja potrebo po zahtevi večjih energetskih prihrankov, če bo, kot se pričakuje, uporaba energije še naprej rasla;

15.   želi, da Komisija oceni vplive predlogov, ki jih je predložila v razpravo o prikrajšanih članih družbe; ugotavlja, da bodo zlasti nekateri predlogi v zvezi z davki verjetno za te ljudi povzročili nesorazmerno breme;

16.   poudarja, da morajo države članice sprejeti nacionalne akcijske načrte energetske učinkovitosti, ki bi bili zasnovani na ambicioznih in realnih obveznih letnih ciljih; poziva države članice, naj zagotovijo ustrezna sredstva za izvajalske agencije in programe na nacionalni in lokalni ravni;

17.   predlaga Komisiji, naj pred določitvijo ciljev opravi presojo vplivov administrativnih stroškov pri uvajanju sistema za kontrolo povečanja učinkovitosti; meni, da bi bilo treba načelo stroškov in koristi uporabiti pri vsaki zakonodajni pobudi, povezani z energetsko učinkovitostjo, in ob upoštevanju gospodarskih stroškov globalnega segrevanja in negotovosti glede oskrbe z energijo glede na to, da je energetska učinkovitost pomembna za zmanjšanje emisij CO2 in izboljšanje zanesljivosti oskrbe;

18.   priporoča, da Komisija sistematično oceni pričakovane koristi in predlagane ukrepe razvrsti po prednostnem vrstnem redu, pri čemer da prednosti tistim področjem in pobudam, kjer bodo glavni rezultati takoj opazni, in s tem da pozitiven zgled državam članicam in državljanom; meni, da se mora to pokazati tudi v nacionalnih akcijskih programih;

19.   meni, da bi morali lokalne agencije za energijo in okolje finančno podpirati tudi z ustanovitvijo skladov za energetsko učinkovitost, ki so prvotno namenjeni projektom in programom, razpršenim po državi; poleg tega meni, da je treba spodbujati in predstavljati vlogo strokovnih moderatorjev, strokovnjakov, ki imajo obsežno znanje v zvezi z energijo in zadevno tehnologijo ter številne stike v zadevnih sektorjih ter lahko delujejo kot posredniki med javnoupravnimi organi in vlagatelji v ta sektor;

20.   meni, da je pri oblikovanju kohezijskih in strukturnih skladov treba upoštevati sodelovanje na lokalni in regionalni ravni ter, da je iz istega razloga treba zlasti upoštevati sodelovanje na lokalni in regionalni ravni pri podpornih programih Evropske unije, zlasti ko se program "Inteligentna energija – Evropa" vključi v okvirni program za konkurenčnost in inovativnost (PKI);

21.   poziva Komisijo, naj preuči ukrepe za energetsko učinkovitost, da se s tem preveri njihovo sprejemljivost za potrošnike, in osredotoči svoja prizadevanja samo na tiste ukrepe, ki lahko čim hitreje dajo oprijemljive rezultate;

22.   poziva, da se pri izvajanju vseh predlaganih ukrepov upošteva njihove posledice za mala in srednje velika podjetja (MSP) in njihovo konkurenčnost; poudarja pomembno vlogo malih in srednje velikih podjetij pri izvajanju možnosti za energetsko učinkovitost v industriji; se zaveda, da imajo lahko mala in srednje velika podjetja težave pri izvajanju ukrepov, ki jih na področju energetske učinkovitosti zahteva evropska zakonodaja; poziva Komisijo, da temu vprašanju posveti posebno pozornost in da, kolikor je to tehnično in gospodarsko mogoče, poskrbi za pomoč pri tej zadevi, ne le v obliki pomoči Skupnosti, ampak tudi s ciljno usmerjenim svetovanjem in mrežnim povezovanjem, s pomočjo katerih bi mala in srednje velika podjetja lažje dobila dostop do informacij in izmenjav idej o najboljših razpoložljivih tehnologijah in praksi;

23.   ugotavlja potrebo po podpiranju prizadevanj za izboljšanje energetske učinkovitosti z javnimi sredstvi; meni, da mora biti javno financiranje dovoljeno le, kjer je bistveno, zlasti v začetni fazi ukrepov, potem ga je treba umakniti in nadomestiti s tržnimi mehanizmi;

24.   se zaveda, da imajo države članice težave pri zagotavljanju finančnih sredstev za izvajanje številnih stroškovno učinkovitih ukrepov za energetsko učinkovitost zaradi predhodnih stroškov takih ukrepov, zlasti v stanovanjskem sektorju; zato poziva Komisijo, da za stanovanjski sektor zagotovi ustrezno financiranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) ter kot minimum zagotovi, da lahko države članice uporabijo do 10 % vseh finančnih sredstev ESRR za izboljšave energetske učinkovitosti v stanovanjskem sektorju;

25.   meni, da je dokončna liberalizacija energetskih trgov bistvena za krepitev konkurenčnosti, reševanje vprašanja cen energije ter izboljšanje zanesljivosti oskrbe in energetske učinkovitosti, in zato poziva Komisijo, da intenzivneje spremlja in spodbuja izvajanje postopka liberalizacije v državah članicah, vendar podpira vzpostavitev bolj uravnoteženega okvira v zvezi s spodbujanjem naložb za izboljšanje inovacij in konkurence; ugotavlja, da je v takšnem okviru treba izboljšati regulativne zmogljivosti držav članic in EU;

26.   meni, da so finančne spodbude in finančni instrumenti odločilni pri spodbujanju novih naložb v nove energetske izdelke in storitve; meni, da je zato treba natančno in jasno določiti namen finančnih spodbud ob upoštevanju, med drugim, konkurenčnosti evropskih izdelkov in storitev;

27.   poziva Komisijo, da podpira zakonodajno okolje, ki v celoti podpira in spodbuja celoten potencial visoko učinkovitih naprav za soproizvodnjo elektrike in toplote, zlasti za uporabo v industriji, ter mikronaprav za soproizvodnjo elektrike in toplote za mala in srednje velika podjetja, ter zahteva, da države članice izvajajo Direktivo o soproizvodnji elektrike in toplote na način, ki kaže realen in gospodarsko izvedljiv pristop ter se izogiba postavljanju ovir za takšne naložbe; poleg tega poziva države članice, da v celoti izkoristijo in razširijo uporabo obstoječe tehnologije – vključno s soproizvodnjo toplotne, električne in hladilne energije – ki izrablja energijo, ki je zdaj pri industriji in proizvodnji energije odpadna;

28.   poziva države članice k izvajanju Direktive o soproizvodnji elektrike in toplote v celoti, da uresničijo velike možnosti prihrankov energije, ki jih omogoča soproizvodnja, ter poziva Evropsko pobudo za soproizvodnjo elektrike in toplote, da dopolni Direktivo tako, da bo v prihodnjih letih zagotovila jasne in vidne rezultate; meni, da je spodbujanje soproizvodnje elektrike in toplote treba vključiti v vsa zadevna področja politike EU, kot so okolje, raziskave, izobraževanje, konkurenca, industrija, trgovina in regionalna politika;

29.   meni, da so davčni ukrepi lahko učinkoviti v obliki spodbude ali kazni in bi jih bilo treba uporabiti kot orodje za spodbujanje energetske učinkovitosti in za pospeševanje uvedbe energetsko učinkovitih rešitev; poudarja, da bi moral davčni sistem vključevati tudi načelo "onesnaževalec plača";

30.   meni, da ima obdavčevanje pomembno vlogo pri izboljšanju energetske učinkovitosti; meni, da si je potrebno prizadevati za to, da bi nacionalni davčni sistemi držav članic postali diskriminatorni v korist dejavnosti, ki so energetsko učinkovite;

31.   meni, da bi morale multilateralne banke in javne finančne institucije ustanoviti sklad energetske učinkovitosti za dodeljevanje denarja projektom energetske učinkovitosti; meni, da je treba cilje energetske učinkovitosti vključiti tudi v druge sektorske politike, zlasti v fiskalno politiko ter prometno in kohezijsko politiko; meni, da je treba predlagati inovativne sisteme financiranja in inovativna pogodbena orodja, kot so mikro posojila in skupna podjetja ("joint ventures") med zasebnimi podjetji in občinami, da se dejavno vključijo lokalni partnerji in nosilci odločanja;

32.   meni, na podlagi pozitivnih izkušenj z gospodinjskimi aparati, da je treba preveriti možnosti razširitve označevanja energetske učinkovitosti ali drugih rešitev za obveščanje potrošnikov tudi na druge izdelke;

33.   poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo lokalne oblasti k inovativnim korakom za zagotovitev učinkovite uporabe energetskih virov, vključno z okrepitvijo proizvodnje energije iz alternativnih virov z uporabo davčnih olajšav in povečane finančne podpore Evropske unije;

34.   meni, da so za zmanjšanje izgub pri prenosu in dostavi potrebne pobude za izboljšanje infrastrukture in medsebojnih povezav; meni, da bi bilo treba kraje proizvodnje smotrno porazdeliti po državi čim bližje mestu porabe električne energije; ugotavlja, da obnovljivi viri energije ustrezajo zlasti decentralizirani proizvodnji;

35.   ugotavlja, da se zaradi prenosa in distribucije električne energije izgubi do 10 % proizvedene električne energije; opozarja na dejstvo, da v nekaterih državah članicah te izgube znašajo več kot 20 % proizvedene električne energije; poziva države članice, naj z nujnimi ukrepi zmanjšajo izgube pri prenosu električne energije in v distribucijskih omrežjih;

36.   poziva države članice, da začnejo hitro izvajati Direktivo 2002/91/ES; poziva Komisijo, da hitro oceni vpliv te direktive na energetsko porabo in gospodarstvo in da v primeru pozitivnih rezultatov preuči možnost postopne razširitve področja uporabe te direktive, da v celoti zajame vse zgradbe, zlasti za zagotovitev, da so v obveznost uskladitve standardov za energetsko učinkovitost sestavnih delov (npr. strešne izolacije, oken) z zdajšnjimi standardi za nove gradnje med obnovo sestavnih delov, vključene tudi vse obstoječe stanovanjske zgradbe, manjše od 1000 m2, pri čemer za osnovo uporabi podobne pobude, ki že veljajo v državah članicah;

37.   poziva Komisijo, da po naslednji reviziji Direktive 2002/91/ES bolj pripomore k spodbujanju uporabe pasivnih ali naravnih virov razsvetljave, hlajenja in ogrevanja ter da predlaga razširitev področja uporabe na mestne dobrine in površine, razen stavb v ožjem pomenu;

38.   poudarja veliko pomembnost nacionalnih akcijskih načrtov za energetsko učinkovitost in potrebo po tem, da se z njimi seznani splošna javnost, kar bo omogočilo vplivno vlogo družbe, nevladnih organizacij, industrije in politikov pri njihovi pripravi in spremljanju;

39.   poziva Evropsko gradbeno pobudo, ki usklajuje posodabljanje standardov za energetsko učinkovitost novih zgradb in ustvarja pobude za pospešitev obnavljanja obstoječega stavbnega fonda; meni, da bi bilo treba pasivnemu ogrevanju in hlajenju nameniti posebno pozornost; meni tudi, da mora pobuda za to, da se energetska učinkovitost najbolj poveča, usklajevati tudi prizadevanja arhitektov, pripravljavcev zemljišč za gradnjo, lastnikov in lokalnih politikov ter vključevati usposabljanje za poslovodje v gradbeništvu;

40.   poudarja, da je treba razširiti obseg Direktive 2002/91/ES in v njej predvideti tudi bistveno prenovo stavb vseh velikosti, poleg tega pa tudi zagotoviti ustrezno financiranje za pospešitev prenove blokov z največjim potencialom za varčevanje z energijo; meni, da je treba, kjer je to mogoče, istočasno obnoviti tudi okoliške ogrevalne sisteme, ki oskrbujejo te zgradbe, pri tem pa upoštevati, da okoliški ogrevalni sistemi niso smotrni, če ni dosežena kritična mejna vrednost gostote poseljenosti;

41.   meni, da je treba obnovo in posodobitev okoliških ogrevalnih sistemov ter hkratno proizvodnjo elektrike in toplote močno podpirati z jasnimi cilji in pobudami;

42.   poziva, da bi morale stavbe evropskih institucij upoštevati najvišje standarde na področju energetske učinkovitosti, tako da bi te stavbe postale središče inovacij;

43.   meni, da bi morale države članice dajati zgled pri izvajanju obveznih ukrepov energetske učinkovitosti v javnem sektorju, med drugim z nakupi energetsko učinkovitih vozil za javne vozne parke in s spoštovanjem meril energetske učinkovitosti pri obsežnejših prenovah stavb z vključevanjem, na primer, meril energetske učinkovitosti v javna naročila za gradnje; v zvezi s tem pozdravlja vključitev nacionalnih akcijskih načrtov za energetsko učinkovitost;

44.   meni, da morajo ti akcijski načrti, kolikor je to mogoče, ustvariti okvirne, stroškovno učinkovite, skladne in s trgom združljive pogoje, ki so predmet presoje vplivov; meni, da morajo biti poleg tega akcijski načrti v skladu z vlogo vsakega udeleženca v strukturi energetskega trga;

45.   pozdravlja javno-zasebna partnerstva, ker lahko dajo pomembne rezultate; ugotavlja, da je v primeru skupnih ciljev za izboljševanje energetske učinkovitosti v EU skupen vpliv združenih moči med javnim in zasebnim sektorjem večji od vsote posameznih prizadevanj (na primer v kampanjah za obveščanje in pri širjenju najboljših praks);

46.   poziva Komisijo, da spodbudi oblikovanje prostega trga za energetske storitve, ki enako obravnava vse upravljavce in je zanje enako pregleden, kar bi lahko energetska podjetja spodbudilo k razvijanju nadomestnih načinov učinkovite porabe energije in k zmanjšanju porabe;

47.   poziva evropske institucije, da dajejo pozitiven zgled z omejevanjem emisij toplogrednih plinov pri različnih dejavnostih, z večjo energetsko učinkovitostjo v poslovnih stavbah in pri vsej uporabljeni opremi, s prevozom z nizko stopnjo ogljikovih emisij ipd.; verjame, da si je treba posebno prizadevati v zvezi s potovanjem poslancev Evropskega parlamenta, kar pomeni ponovno odločanje o več lokacijah Evropskega parlamenta, uporabo vozil z nizko emisijo CO2 za službene potrebe itd.;

48.   poziva Komisijo in države članice, naj vključijo visoko raven energetske učinkovitosti med izbirna merila za javna naročila;

49.   poudarja, da lahko energetska podjetja opravijo storitve, potrebne za izboljšavo energetske učinkovitosti pri prenovi zgradb, prek pogodb varčevanja z energijo, tako da začetne naložbe izvajalcev ne bi bile potrebne;

50.   meni, da je v okviru revizije smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja treba sprejeti korake za nadaljnje spodbujanje naložb v ukrepe energetske učinkovitosti;

51.   poudarja, da bi lahko sklade za regionalno politiko EU uporabili tudi za financiranje medregionalnih projektov, ki zagotavljajo prenos znanja in izkušenj v države članice in regije, ki zaostajajo v razvoju napredne tehnologije za energetsko učinkovitost;

52.   opozarja države članice, da je skupaj s Komisijo in njenimi pobudami za "energetsko izobraževanje" informiranje državljanov zlasti naloga državnih, regionalnih in lokalnih oblasti, ter poziva k povečanim prizadevanjem za lažje informiranje državljanov v zasebnem sektorju; meni, da bi bilo treba pri tem posredovati tudi informacije o razpoložljivosti obstoječe in stroškovno učinkovite tehnologije ter o vedno večjem pomanjkanju virov; poziva Komisijo, da skupaj z zadevnimi nacionalnimi, lokalnimi in regionalnimi institucijami podpre kampanjo za obveščanje in širjenje ozaveščenosti glede najboljših praks za energetsko učinkovitost po vsej EU in da podpre mreže odličnosti;

53.   ponavlja pomembnost Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti(8) ("Direktive o sistemu EU za trgovanje z emisijami (ETS)") za uveljavljanje izboljšav energetske učinkovitosti v industriji, zmanjšanje emisij CO2 in izpolnjevanje sedanjih kjotskih obveznosti EU in njenih obveznosti po letu 2012; poziva k vključitvi letalskega sektorja v sistem za trgovanje z emisijami EU;

54.   poziva države članice, regionalne in lokalne organe, da zmanjšajo birokracijo, ki državljane in zasebni sektor ovira pri uporabi javnih pobud za učinkovitejšo uporabo energije;

55.   ugotavlja, da komunalni odpadki vsebujejo veliko količino kemijske energije, ki jo je mogoče gospodarno uporabiti, če se izboljšajo tudi pogoji za varstvo okolja;

56.   poudarja, da obstaja veliko rezerv energije v obliki premoga ter tehnoloških možnosti za učinkovito in čisto sežiganje premoga in njegove pretvorbe v plin in dizelsko gorivo;

57.   usmerja pozornost držav članic na potrebo po posodobitvi starih naprav za ogrevanje in proizvodnjo;

58.   verjame, ker EU leži v različnih časovnih pasovih, da bodo čezmejna elektroenergetska omrežja olajšala oskrbo z energijo ob konicah uporabe in znatno zmanjšala izgube zaradi potrebe po ohranjanju stanja pripravljenosti pri proizvodni zmogljivosti;

59.   poziva države članice in regije z gosto naseljenimi industrijskimi območji, da ocenijo možnosti za soproizvodnjo toplotne in električne energije ter količino odpadne energije na teh območjih;

60.   poziva Komisijo, naj v celoti uporabi izkušnje, pridobljene s programom SAVE in projekti "Inteligentna energija za Evropo" v državah članicah, in svoja prizadevanja okrepi z razširjanjem in izmenjavo najboljših praks;

61.   pozdravlja pobudo Komisije AVTOMOBILI21 in meni, da je potreben celosten pristop k prometu; hkrati meni, da tak pristop ne bi smel voditi v zmanjšanje obveznosti zainteresiranih skupin; poudarja pomembnost in nujnost okvirne direktive o energetski učinkovitosti v prometu, poziva Komisijo in države članice, da sprožijo nacionalne pobude za trajnostni prevoz, ki se bodo osredotočale na mobilnost v mestih, železniško infrastrukturo, energetsko učinkovite avtomobile in modalno razporejanje; meni, da mora EU po oceni prostovoljnih sporazumov z avtomobilsko industrijo oceniti obstoječe in po potrebi predlagati nove standarde energetske učinkovitosti za avtomobile;

62.   verjame, da mora postati energetska ocena delovanja mest glede mestnega prevoza, zlasti medsebojnih povezav, prednostna naloga in jo je treba ustrezno obravnavati v merilih za podporo strukturnih skladov;

63.   ugotavlja, da novo razvita letala porabijo že veliko manj goriva in hkrati poziva, da se pospešijo raziskave na tem področju;

64.   opozarja, da je bilo približno 59 % vse nafte v Evropi leta 2004 porabljene v prometnem sektorju, ostalih 17 % pa je bilo porabljenih v stavbah, 16 % za neenergetsko uporabo in 8 % v industriji; ugotavlja, da Komisija pričakuje, da bo povpraševanje po energiji v prevoznem sektorju naraslo za najmanj 30 % do leta 2030, z do 5 % letnim povečanjem za zračni promet, kar bo povečalo emisije in odvisnost od uvožene energije;

65.   kar zadeva prometni sektor, poziva k oblikovanju izčrpne strategije za postopno odpravo uporabe fosilnih goriv in zmanjšanje emisij CO2 v prometnem sektorju, vključno z zelo povečano proizvodnjo in uporabo biogoriv, ki so produkt najnovejše tehnologije, v skladu s strategijo Komisije za biogoriva in veliko višjimi davčnimi olajšavami za vozila z nizkimi emisijami, kot je že predlagala Komisija v svojem predlogu za Direktivo Sveta o obdavčitvi osebnih avtomobilov (KOM(2005)0261);

66.   meni, da je nujno tudi, da Komisija predloži predloge za trajnostno, dolgoročno izboljšanje energetske učinkovitosti in ohranjanja energije v prometnem sektorju, vključno z zakonodajnimi predlogi za doseganje: (a) dvakrat učinkovitejših avtomobilov in dostavnih vozil, (b) preusmeritve prometa s cest in iz zraka na železnice in vodo, (c) več javnega prevoza;

67.   meni, da je porast prometa – zlasti cestnega – ena temeljnih ovir za zniževanje energetske porabe v Evropi; poziva Komisijo, naj preuči napredek v okviru prostovoljnega sporazuma z evropskimi proizvajalci avtomobilov in po potrebi razmisli o dodatnih ukrepih za doseganje zastavljenih ciljev;

68.   meni, da vozne parki v podružnicah večjih podjetij za prevoz njihovega blaga, zlasti v velikih mestih, ponujajo dober potencial za spodbujanje novih in učinkovitejših rešitev za mobilnost v mestih; poziva države članice naj se poslužujejo javnih naročil in davčnih olajšav za spodbujanje učinkovitejših prevoznih sredstev in tako prispevajo k oblikovanju trgov za čistejša in učinkovitejša vozila ter goriva;

69.   poziva države članice, da spodbujajo programe tržnega preoblikovanja, ki na trgu pospešujejo širjenje najučinkovitejših razpoložljivih tehnologij, kot na primer soproizvodnja toplote in električne energije (SPTE), in najnovejših tehnologij, kot so učinkovite naprave razreda "A+/A++", in poziva Komisijo, da razmisli o uvedbi pristopa "top runner" v Evropi;

70.   podpira usklajevanje standardov na področju notranjega trga z uvedbo sistemov za označevanje in primerjalnih ocenjevanj, vendar poudarja, da je treba te standarde v okviru mednarodnih trgovinskih pogajanj uveljaviti na mednarodni ravni.

71.   poziva Komisijo, da redno pregleduje in popravlja instrumente, kot so standardi za označevanje izdelkov in energetsko učinkovitost, da bodo izražali tehnološki razvoj;

72.   poudarja pomembnost tega, da preoblikovanje evropskega trga za naprave, pisarniško opremo, potrošniško elektroniko in industrijske motorje izboljša energetsko učinkovitost; verjame, da je to mogoče doseči z uvedbo strožjih minimalnih standardnih zahtev, naprednejšimi programi za javna naročila, obveščevalnimi kampanjami za ciljne skupine in boljšim energijskim označevanjem izdelkov;

73.   meni, da za zdaj ni treba upoštevati sistema "belih potrdil" za trgovanje, ker bo treba počakati na rezultate trgovanja z emisijami, in sistem trgovanja z emisijami je treba najprej prilagoditi tako, da bo upošteval dosedanje izkušnje;

74.   poudarja, da je treba učinke sistema belih potrdil natančno preveriti pred njegovo morebitno uvedbo; ugotavlja, da obstajajo tudi drugi načini za doseganje enakih prihrankov;

75.   poziva Komisijo, da preuči možnosti za varčevanje z energijo v poljedelskem sektorju in jih vključi v svoje pobude na tem področju;

76.   poziva Komisijo in države članice, da spodbujajo širjenje izdelkov in tehnologij, ki zagotavljajo, da proizvodi in naprave porabljajo energijo le takrat, ko jo dejansko potrebujejo (na primer osvetlitev s senzorji za gibanje in naprave brez načina za stanje pripravljenosti);

77.   poziva države članice, da zagotovijo strožje in učinkovitejše sisteme za nadzor trga in s tem onemogočijo dostop na trg EU napravam, ki niso skladne z obstoječim sistemom označevanja izdelkov v EU;

78.   poziva k zgodnji uvedbi označbe "poraba energije na kilometer" v prometnem sektorju, tako da lahko potrošniki izbirajo na primer med potovanjem z vlakom, letalom ali avtomobilom, zavedajoč se pomena energije;

79.   poleg tega meni, da je treba okrepiti sistem označevanja avtomobilov EU z ukrepi za spodbujanje uveljavljanja vozil z nizkimi emisijami CO2 in/ali vozil na biovodik na trgu, kot tudi s širšimi ukrepi, kot je veliko večje uveljavljanje omejitev hitrosti, izboljšanje sistemov za upravljanje cest in prometa in infrastruktur ter podpiranje izboljšanja spretnosti vožnje;

80.   meni, da je visoka poraba denarja za raziskave in razvoj na nacionalni ravni in ravni EU potrebna za oblikovanje možnosti za izrabo energetske učinkovitosti, ter v zvezi s tem kritizira odločitev državnih voditeljev in vlad glede finančnega okvira za 2007–2013 in zmanjšanje, ki ga povzroči za proračun Sedmega okvirnega programa; meni, da mora EU nujno dajati zgled s prednostno obravnavo nadaljnjega financiranja raziskav v okviru Sedmega okvirnega programa na področju energetske učinkovitosti, pri čemer je treba upoštevati velik potencial za povečanje energetske učinkovitosti, za zmanjšanje emisij ter za svetovni trg nove in učinkovite opreme ter sistemov, in s prenehanjem zmanjševanja proračunskih sredstev Sedmega okvirnega programa, namenjenih za področje energetske učinkovitosti, in poziva države članice, industrijo in Sedmi okvirni program k predstavitvam uspešnih rešitev na tem področju; meni, da mora imeti okvirni program za konkurenčnost in inovativnost pomembno vlogo pri spodbujanju in trženju novih tehnologij;

81.   poudarja, da morajo ustrezni evropski instrumenti, kot so strukturni skladi, kohezijski skladi, programi za raziskave in razvoj ter program za konkurenčnost in inovativnost, dati veliko večjo prednost naložbam v ohranjanje energije in energetsko učinkovitost; poziva mednarodne finančne institucije, kot so Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj, Svetovna banka in javne banke na nacionalni ravni, da vključijo postopke za energetski nadzor v vse svoje dejavnosti, da oblikujejo namenske in specializirane oddelke za ohranjanje energije in sprožijo posebne kreditne sheme za svoje naložbe, na primer za pospeševanje obnove stavb ali infrastrukture javnega prevoza, in da racionalizirajo dostop do tveganega kapitala za naložbe v energetsko učinkovitost ter uvedejo standardizirano ocenjevanje tveganja za naložbe v energetsko učinkovitost, ker bo zmanjšalo administrativno obremenitev;

82.   poziva k razširitvi kohezijskega sklada, da bo zajemal področja, kot so energetska učinkovitost in ukrepi za spodbujanje čistih mestnih povezav in sistemov javnega prevoza, kar bo zlasti koristilo novim državam članicam z največjimi razlikami pri varčevanju z energijo;

83.   poziva Komisijo, da sprejme horizontalen pristop pri oblikovanju prihodnje politike ali zakonodajnih predlogov, s čimer se bo zagotovilo stalno upoštevanje meril za energetsko učinkovitost; meni tudi, da je treba pri postopkih podeljevanja subvencij Skupnosti energetsko učinkovitost upoštevati kot ugodno podlago;

84.   priznava, da se lastna sredstva Komisije na področju energetske učinkovitosti ne skladajo z njenimi ambicijami na tem področju ali nujnostjo ukrepanja; poziva predsednika Komisije, da zagotovi več sredstev, kar bo omogočilo skladnost ambicij Komisije na tem področju z njenimi lastnimi sredstvi;

85.   poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo mednarodno sodelovanje na področju energetske učinkovitosti, da ne bi nove uredbe in standardi razdrobili svetovnega trga;

86.   verjame, da bo spodbujanje energetske učinkovitosti na svetovni ravni vsaj tako pomembno kot dialog z državami proizvajalkami energije; verjame, da je treba energetsko učinkovitost vključiti v zunanjo politiko EU in ne nazadnje v njeno razvojno sodelovanje ter v okvir dialogov z državami proizvajalkami energije in sodelujočimi državami v nastajajočih gospodarstvih (vključno s Kitajsko, Indijo in Brazilijo), v vzhodnoevropskih, balkanskih in sredozemskih državah ter afriških, karibskih in pacifiških državah;

87.   poudarja, da je zdaj več kot 188 milijonov gospodinjskih aparatov v Evropi starejših od deset let in bi z njihovo zamenjavo lahko prihranili približno polovico energije, ki jo porabijo; zato poziva Komisijo in države članice, da pospešijo zamenjavo teh aparatov z ustreznimi gospodarnimi ukrepi, kot so davčne olajšave za izdelovalce ali kampanje, ki kupcem ponujajo popuste;

88.   poziva Komisijo, naj preuči možnosti za inteligentno uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije za okrepitev učinkovitosti energije in surovin z dematerializacijo, inteligentnimi zgradbami, nadomeščanje nekaterih vrst prometa s prijaznejšimi oblikami ipd., in naj zagotovi potrebne politične okvire za spodbujanje takih sprememb;

89.   poziva Komisijo, naj preuči možnosti, ki jih nudi notranji trg z električno energijo za učinkovitejšo uporabo energije in pri tem čim bolje izkoristi primerjalno prednost v izbranih državah za učinkovito proizvodnjo energije z nizko porabo ogljika ter istočasno razmisli, ali je sistem zmanjšanja nacionalnih emisijskih kvot smiseln v primeru povečane čezmejne trgovine;

90.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 1, 4.1.2003, str. 65. (2) UL L 52, 21.2.2004, str. 50. (3) UL L 191, 22.7.2005, str. 29. (4) UL L 114, 27.4.2006, str. 64 (5) UL L 297, 13.10.1992, str. 16. (6) UL C 343, 5.12.2001, str. 190. (7) UL C 121, 24.4.2001, str. 451. (8) UL L 275, 25.10.2003, str. 32.