Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja in varstva potrošnikov (2007-2013) – zdravstveni vidiki (KOM(2005)0115 – C6-0097/2005 – 2005/0042A(COD))

P6_TA(2006)0093 A6-0030/2006

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0115)(1),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 152 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0097/2005),

–   ob upoštevanju sklepa Konference predsednikov dne 30. junija 2005 o razdelitvi predloga Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja in varstva potrošnikov (2007-2013), da bi ga tako dodelili Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov, ki bi nato oblikovala dve ločeni poročili,

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenja Odbora za proračun (A6-0030/2006),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 16. marca 2006 z namenom sprejetja Sklepa št. .../2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi drugega programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2007-2013)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 152 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(3),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Skupnost je zavezana k spodbujanju in izboljševanju zdravja, preprečevanju in zmanjševanju bolezni in k boju proti možnim nevarnostim za zdravje. Na skladen in dosleden način bi morala reševati skrbi in pričakovanja svojih prebivalcev. Skupnost lahko prispeva k varovanju zdravja in varnosti državljanov s pomočjo ukrepov na področju javnega zdravja, ki prispevajo dodano vrednost zadevnim ukrepom držav članic.

(2)  Pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Skupnosti, naj se zagotavlja visoka raven varovanja zdravja. Po členu 152 Pogodbe mora Skupnost igrati aktivno vlogo s sprejemanjem ukrepov v skladu z načelom subsidiarnosti, ki jih posamezne države članice ne morejo sprejeti ter z usklajevanjem ukrepov, ki jih sprejmejo države članice. Pri organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev in zdravstvenega varstva, Skupnost v celoti spoštuje pristojnosti držav članic.

(3)  Poleg tega, da je zavezana ohranjanju in izboljševanju zdravja svojih državljanov, bi morala Skupnost upoštevati tudi etične vrednote, da ne bi kršila obstoječa pravila ravnanja.

(4)  Za zdravstveni sektor je na eni strani značilna precejšnja zmožnost rasti, inovacij in dinamičnosti, na drugi strani pa izzivi, s katerimi se sooča v smislu finančne in socialne trajnosti in učinkovitosti sistemov zdravstvenega varstva, med drugim zaradi povečane pričakovane življenjske dobe in napredka v medicini.

(5)  Program ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003-2008)(5) je bil prvi združeni program Evropske skupnosti na tem področju in je že obrodil znaten napredek na področju razvoja in izboljšav.

(6)  Obstajajo številne resne čezmejne nevarnosti za zdravje z morebitnimi globalnimi razsežnostmi, pojavljajo pa se tudi nove, ki zahtevajo nadaljnje ukrepanje Skupnosti. Skupnost bi morala resne čezmejne nevarnosti za zdravje obravnavati prednostno. Spremljanje resnih nevarnosti za zdravje, zgodnje opozarjanje nanje in boj proti njim zahtevajo zmožnost Skupnosti, da se odzove na učinkovit in usklajen način.

(7)  Po evropskem zdravstvenem poročilu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za leto 2005 so glede na kazalec "nezmožnosti prilagojena leta življenja" (DALY) najpomembnejši vzroki za bolezensko breme v evropski regiji neprenosljive bolezni (77 % od skupnega števila), zunanji vzroki poškodb in zastrupitev (14 %) ter prenosljive bolezni (9 %). Sedem glavnih vzrokov - ishemične bolezni srca, unipolarne depresivne motnje, cerebrovaskularne bolezni, motnje zaradi uživanja alkohola, kronične pljučne bolezni, pljučni rak in poškodbe zaradi prometnih nesreč - predstavlja 34 % DALY v regiji. Sedem glavnih dejavnikov tveganja – tobak, alkohol, visok krvni pritisk, visoka raven holesterola, prekomerna teža, pomanjkanje sadja in zelenjave v prehrani ter fizična neaktivnost – predstavlja 60 % DALY. Poleg tega pa postajajo nevarne za zdravje vseh ljudi v Evropi tudi prenosljive bolezni, kakor so HIV/AIDS, gripa, tuberkuloza in malarija. Pomembna naloga programa je tudi boljša opredelitev glavnih zdravstvenih bremen v Skupnosti.

(8)  Osem glavnih vzrokov smrti zaradi neprenosljivih bolezni v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so bolezni srca in ožilja, nevropsihiatrične motnje, rak, bolezni prebavil, bolezni dihal, motnje čutil, mišično-skeletne bolezni in sladkorna bolezen. Razen tega izsledki nedavne študije, ki temelji na modelu bolezni v rabi pri Svetovni zdravstveni organizaciji, kažejo, da je smrtnost, ki se pripisuje sladkorni bolezni, verjetno precej višja od predhodnih globalnih ocen, ki so temeljile na mrliških listih, saj osebe s sladkorno boleznijo najpogosteje umirajo zaradi bolezni srca in ožilja ter bolezni ledvic.

(9)  Pristop k javnemu zdravju mora biti celovit in mnogovrsten in zato bi bilo treba v ukrepe, ki jih podpira program, vključiti tudi dopolnilno in alternativno medicino.

(10)  Sladkorna bolezen in debelost predstavljata resno nevarnost za državljane Evropske unije, zato bi moral program obravnavati tudi to pomembno vprašanje med drugim na osnovi zbiranja in analize ustreznih podatkov.

(11)  Velik odstotek vseh rakavih obolenj je možno preprečiti. Potrebni so stalni napori, da se okrepi in pospeši prenos znanja o preprečevanju in nadziranju rakovih obolenj v ukrepe, usmerjene v javno zdravje.

(12)  Odpornost mikrobov na antibiotike in bolnišnične okužbe postajajo nevarne za zdravje ljudi v Evropi. Veliko skrb zbuja pomanjkanje raziskav o novih antibiotikih, kakor tudi pravilna uporaba obstoječih. Zato je pomembno zbirati in analizirati ustrezne podatke.

(13)  Krepitev vloge Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni je pomembna za skupno zmanjševanje učinka prenosljivih bolezni.

(14)  Potrebni so stalna prizadevanja za doseganje ciljev, ki jih je Skupnost že določila na področju javnega zdravja. Zato je primerno, da se ustanovi drugi program ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2007-2013), v nadaljevanju: "Program", kakor ga določa ta sklep, ki bo nadomestil Sklep št. 1786/2002/ES, ki ga je zato treba razveljaviti.

(15)  Program gradi na strukturi, mehanizmih in dejavnostih predhodnega programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003-2008), dodaja nove cilje in koristi, ki izhajajo iz izkušenj in znanja, pridobljenega prek že izvajanih dejavnosti in ukrepov. Prispeval bo k doseganju visoke stopnje fizičnega in mentalnega zdravja ter k večji enakosti v zdravstvu v celotni Skupnosti, z usmerjanjem dejavnosti k izboljševanju javnega zdravja, preprečevanju človekovih bolezni in zdravstvenih motenj ter odpravljanju vzrokov nevarnosti za zdravje z namenom boja proti obolevnosti in prezgodnji umrljivosti, ob upoštevanju spola, narodnosti in starosti.

(16)  Program se bo osredotočil zlasti na izboljševanje zdravja in pospeševanje zdravega načina življenja pri otrocih in mladih.

(17)  Program bi pripomogel k izpolnjevanju ciljev varovanja državljanov pred zdravstvenimi tveganji in nevarnostmi, vključno s tistimi, ki jih posameznik ne more nadzorovati, npr. odvisnost od zdravil na recept, in jim pomagal pri doseganju čim višje stopnje fizičnega in mentalnega zdravja ter pri izboljšanju njihovega dostopa do informacij o teh tveganjih in nevarnostih in s tem zviševanju njihove sposobnosti odločanja, ki najbolj ustreza njihovim lastnim interesom.

(18)  Program naj podpira vključevanje zdravstvenih ciljev v vse politike in dejavnosti Skupnosti.

(19)  Zviševanje let zdravega življenja (HLY), imenovano tudi kazalec pričakovane dolžine življenja brez nezmožnosti, s preprečevanjem bolezni in spodbujanjem zdravega staranja, je pomembno za dobrobit državljanov EU ter pomaga pri uresničevanju izzivov lizbonskega procesa glede družbe znanja in trajnosti javnih financ, ki so obremenjene z vedno večjimi stroški zdravstvenega in socialnega varstva.

(20)  Širitev Evropske unije je prinesla dodatne skrbi glede neenakosti na področju zdravja znotraj EU, kar se bo verjetno samo še stopnjevalo s prihodnjimi širitvami. To vprašanje bi morala torej biti ena izmed prednostnih nalog programa.

(21)  Program naj bi pomagal pri ugotavljanju vzrokov neenakosti v zdravju ter med drugim spodbujal izmenjavo najboljših praks pri njihovem reševanju.

(22)  Za učinkovito spremljanje razmer glede zdravja v Evropski uniji je bistvenega pomena sistematično zbiranje, obdelava in analiza primerljivih podatkov. To bi omogočilo Komisiji in državam članicam, da izboljšajo obveščanje javnosti in oblikujejo primerne strategije, politike in dejavnosti za doseganje visoke ravni varovanja zdravja ljudi. Združljivost in medsebojno delovanje sistemov in omrežij za izmenjavo informacij in podatkov za razvoj javnega zdravja bi morali biti upoštevani pri dejanjih in podpornih ukrepih. Spol, starost in narodnost so pomembni zdravstveni dejavniki. Zato je treba vse zadevne podatke ustrezno analizirati.

(23)  Zbiranje podatkov mora biti skladno z ustreznimi pravnimi predpisi s področja varstva osebnih podatkov.

(24)  Najboljša praksa je najprimernejši način, saj se mora spodbujanje in varovanje zdravja ter zdravljenje bolezni in poškodb meriti na podlagi učinkovitosti in uspešnosti in ne samo v gospodarskem smislu. Zato je bistvenega pomena določiti smernice in pokazatelje ter organizirati izmenjavo najboljših praks.

(25)  Pomembno je spodbujati najboljše prakse in najnovejše metode zdravljenja bolezni in poškodb, da bi preprečili nadaljnje poslabšanje zdravja ter da bi razvili referenčne centre za določene bolezni. Pomembno je tudi spodbujati zdrave alternative, ki bi bile bolj zaželene iz socialnih, narodnostnih ali drugih osebnih razlogov.

(26)  Da se preprečijo poškodbe bi bilo treba ukrepati z zbiranjem podatkov, razvijanjem dejavnikov poškodb ter širjenjem koristnih podatkov.

(27)  Program bi moral prispevati k zbiranju podatkov in spodbujanju ustreznih politik glede mobilnosti pacientov, kakor tudi zdravstvenih delavcev. S pomočjo evropskih pobud, ki bi bile skupne tudi drugim političnim področjem EU, bi moral Program olajšati nadaljnji razvoj območja evropskega e-zdravstva, zlasti evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, hkrati pa vzpostaviti stroga merila kakovosti za spletne strani, povezane z zdravjem.

(28)  Pospeševanje uporabe telemedicine lahko prispeva k mobilnosti pacientov in k zdravstveni oskrbi na domu, s čimer bi se zmanjšala pritisk na osnovno zdravstvo in breme, ki ga povzročajo bolezni in poškodbe.

(29)  Onesnaževanje okolja predstavlja resno tveganje za zdravje in je glavni vir skrbi evropskih državljanov. Posebni ukrepi bi se morali osredotočiti na otroke in druge skupine, ki so posebno občutljivi na nevarne okoljske razmere. Program naj dopolnjuje ukrepe, sprejete v okviru akcijskega načrta za okolje in zdravje 2004-2010(6).

(30)  Program bi se moral osredotočiti tudi na bolezni, ki so vezane na spol (na primer rak dojk in prostate, osteoporoza itd.).

(31)  Program bi moral pomagati pri odpravljanju predsodkov, ki se glede spola in starosti pojavljajo pri kliničnem zdravljenju pacientov, v sistemih zdravstvenega varstva, pri raziskovanju in v vladni politiki.

(32)  Ustrezno je treba obravnavati tudi zdravstvene dejavnike, ki prispevajo k padanju rodnosti v Evropi.

(33)  Previdnostno načelo in ocenjevanje tveganja sta ključna dejavnika za varovanje zdravja ljudi in bi morala zato biti del prihodnjega vključevanja v preostale politike in dejavnosti Skupnosti.

(34)  Za zagotavljanje visoke ravni usklajenosti med ukrepi in pobudami, ki jih sprejmejo Skupnost in države članice pri izvajanju Programa, je treba spodbujati sodelovanje med državami članicami in okrepiti učinkovitost obstoječih in prihodnjih omrežij na področju javnega zdravja.

(35)  Pri izvajanju Programa bi bilo treba upoštevati tudi sodelovanje nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti na ustrezni ravni v skladu z nacionalnimi sistemi.

(36)  Usklajevanje z drugimi politikami in programi Skupnosti je ključni del cilja vključiti zdravje v druge politike Skupnosti. Da bi spodbudili sinergije in se izognili podvajanju, je treba sprejeti skupne ukrepe v zadevnih programih Skupnosti in dejavnostih ter primerno izkoristiti druge sklade in programe Skupnosti, vključno z okvirnimi programi Skupnosti za raziskave in njihove rezultate, strukturnimi skladi, kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim usmerjevalnim in jamstvenim skladom, Evropskim solidarnostnim skladom in Statističnim programom Skupnosti. Zagotoviti bi bilo treba, da vsi vključujejo zdravstveni vidik.

(37)  Treba je povečati vlaganje EU v zdravje in v z njim povezane projekte. Države članice bi morale v tej zvezi izboljšanje zdravja opredeliti kakor prednostno nalogo v svojih nacionalnih programih. Potrebna je večja zavest o možnostih pridobivanja sredstev EU za zdravje. Treba je spodbujati izmenjavo izkušenj med državami članicami o pridobivanju sredstev za zdravje v okviru strukturnih skladov.

(38)  Nevladne organizacije in specializirane mreže imajo prav tako pomembno vlogo pri spodbujanju javnega zdravja in zastopanju interesov državljanov v okviru zdravstvene politike Skupnosti. Te organizacije zahtevajo prispevke Skupnosti, da se razvijejo in delujejo. Merila primernosti in določbe, ki zadevajo preglednost finančnega poslovanja nevladnih organizacij in specializiranih mrež, ki se potegujejo za podporo Skupnosti, bi morala biti opredeljena v tem sklepu. Glede na posebno naravo zadevnih organizacij in v nekaterih primerih posebnih služb, obnova podpore skupnosti za delovanje teh organizacij ni predmet načela postopnega zmanjševanja obsega pomoči Skupnosti.

(39)  Izvajanje Programa bi moralo vključevati izvajalsko agencijo za program javnega zdravja, ki jo ustanavlja Odločba komisije 2004/858/ES z dne 15. decembra 2004(7), ter potekati v tesnem sodelovanju s primernimi organizacijami in agencijami, posebej z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), ki ga ustanavlja Uredba (ES) št. 851/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004(8). Komisija bi morala centru ECDC posredovati vse informacije in podatke, zbrane v okviru Programa in bistvene za njegovo poslanstvo.

(40)  Ukrepe, ki so potrebni za izvajanje tega sklepa, je treba sprejeti v skladu z Odločbo Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(9), ob spoštovanju potrebe po transparentnosti in primernem ravnotežju med različnimi cilji Programa.

(41)  Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljevanju Sporazum o EGP) določa sodelovanje na področju zdravja med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami Evropskega združenja za prosto trgovino (v nadaljevanju EFTA), ki sodelujejo v Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljevanju države EFTA/EGP), na drugi strani. Treba je določiti tudi, da mora biti Program dostopen za sodelovanje drugih držav, zlasti sosedskih držav Skupnosti, držav, ki so zaprosile za članstvo, držav kandidatk ali držav pristopnic k članstvu v Skupnosti, zlasti zaradi upoštevanja možnih nevarnosti za zdravje, ki lahko izvirajo v drugih državah in imajo vpliv znotraj Skupnosti.

(42)  Treba je omogočiti primerne odnose s tretjimi državami, ki ne sodelujejo pri Programu, da bi laže dosegli cilje Programa, in upoštevati vse zadevne sporazume med navedenimi državami in Skupnostjo. To lahko vključuje tretje države, ki izvajajo dejavnosti skupnega interesa, ki dopolnjujejo tiste, financirane v okviru tega Programa, vendar ne vključuje finančnih prispevkov tega Programa.

(43)  Da bi kar se da povečali učinkovitost in uspešnost ukrepov, ki se nanašajo na zdravje, v Skupnosti in na mednarodni ravni, je primerno razviti sodelovanje z zadevnimi mednarodnimi organizacijami, kakor so Združeni narodi in njihove specializirane agencije, vključno s Svetovno zdravstveno organizacijo, kakor tudi s Svetom Evrope in z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

(44)  Uresničevanje ciljev na področju zdravja v tem Programu je treba meriti in ovrednotiti, da bi povečali vrednost in vpliv Programa. Izvajati je treba redno spremljanje in ocenjevanje, skupaj z zunanjimi ocenami sprejetih ukrepov.

(45)  V skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe, bi Skupnost v zvezi z zadevami, ki niso v njeni izključni pristojnosti, na primer tiste s področja javnega zdravja,,morala ukrepati le v primerih, ko je mogoče cilj zaradi obsega ali učinkov ukrepov laže doseči na ravni Skupnosti, in le v nujnem obsegu. Ciljev Programa države članice same ne morejo zadovoljivo doseči zaradi zapletenosti, transnacionalnega značaja in pomanjkljivega nadzora dejavnikov, ki vplivajo na zdravje, na ravni držav članic, zato bi moral Program podpirati in dopolnjevati njihovo delovanje in ukrepe. Program lahko prispeva precejšnjo dodano vrednost h krepitvi zdravja in zdravstvenim sistemom Skupnosti s pomočjo podpore struktur in programov, ki izboljšujejo zmogljivosti posameznikov, ustanov, združenj, organizacij in organov na področju zdravstva, tako da olajšuje izmenjavo izkušenj in najboljših praks ter je osnova za skupno analizo dejavnikov, ki vplivajo na javno zdravje. Dodano vrednost lahko Program prinese tudi ob čezmejnih nevarnostih za javno zdravje, na primer ob nalezljivih boleznih, onesnaženju okolja ali kontaminaciji hrane, saj takšni primeri zahtevajo takojšnje skupne strategije in ukrepe za zaščito zdravja, varnosti, spodbujanje z zdravjem povezanih ekonomskih interesov državljanov ter olajšanje finančnega bremena za evropske paciente.

(46)  V skladu s členom 2 Pogodbe , ki določa, da je enakost med moškim in žensko načelo Evropske skupnosti ter v skladu s členom 3(2 ) Pogodbe, ki določa, da si mora Skupnost prizadevati za odpravo neenakosti ter za spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami v vseh dejavnostih Skupnosti, vključno z doseganjem visoke ravni varovanja zdravja, bodo vse dejavnosti in ukrepi, zajeti v Programu , spodbujali boljše razumevanje in priznavanje potreb in pristopov do zdravja moških in žensk.

(47)  Komisija bi morala zagotoviti primeren prehod med Programom in prvim programom, ki ga nadomešča, zlasti glede izpolnitve sprejetih finančnih obveznosti –

SKLENILA:

Člen 1

Vzpostavitev drugega programa

S tem sklepom se vzpostavi drugi program ukrepov Skupnosti na področju zdravja za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013, v nadaljnjem besedilu "Program".

Člen 2

Namen in cilji

1.   Program dopolnjuje, podpira in dodaja vrednost politikam Skupnosti in držav članic in prispeva k varovanju in spodbujanju človekovega zdravja in varnosti, preprečuje obolenja, bolezni in poškodbe ljudi ter izboljšuje javno zdravje.

2.  Cilji, ki se bodo dosegali z ukrepi in instrumenti iz Priloge k temu sklepu, so:

3.  Program bo nadalje prispeval k:

Člen 3

Metode izvajanja

1.  Ukrepi za doseganje namena in ciljev iz člena 2 se v celoti poslužujejo primernih metod izvajanja in financiranja v skladu s postopkom iz člena 7(2), vključno z:

2.  Za namene odstavka 1(a) zgoraj finančni prispevki Skupnosti ne smejo presegati naslednjih ravni:

Praviloma lahko Komisija skuša zagotoviti temeljno dvoletno financiranje s pomočjo konvencije partnerske mreže. Takšno partnerstvo v skladu s členom 163 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(10), med prejemnikom in Komisijo vzpostavlja dolgoročno sodelovanje, vendar ne sme trajati več kakor dve leti.

3.  Za namene odstavka 1(a) zgoraj, lahko finančni prispevki Skupnosti, če je to primerno glede na naravo zastavljenega cilja, vključujejo skupno financiranje Skupnosti in ene ali več držav članic ali Skupnosti in pristojnih organov drugih sodelujočih držav. V tem primeru prispevek Skupnosti ne sme presegati 50 %, razen v primerih izredne koristnosti, kjer prispevek Skupnosti ne sme presegati 70 %. Ti prispevki Skupnosti se lahko dodelijo javnemu organu ali neprofitnemu organu, ki ga imenuje država članica ali zadevni pristojni organ in potrdi Komisija. Prispevki Skupnosti naj se odobrijo na osnovi meril za združenja pacientov in potrošnikov, ki jih je septembra 2005 sprejela Evropska agencija za vrednotenje zdravil.

4.  Za namene odstavka 1(a) zgoraj se lahko finančni prispevki Skupnosti dodelijo tudi v obliki financiranja s pavšalnim zneskom, če to ustreza naravi zadevnih ukrepov. Za te finančne prispevke se ne uporabljajo odstotne mejne vrednosti iz odstavkov 2 in 3 zgoraj. Merila za izbor, spremljanje in ocenjevanje teh ukrepov se spremenijo po potrebi.

Člen 4

Izvajanje Programa

1.  Komisija zagotovi izvajanje dejavnosti in ukrepov Programa v tesnem sodelovanju z državami članicami v skladu z določili iz členov 7 in 8 ter zagotovi njegov skladen in uravnotežen razvoj.

2.  Komisija v podporo izvajanju Programa zagotovi usklajevanje in, če je potrebno, tudi povezovanje mrež za spremljanje zdravja in hitro odzivanje na nevarnosti za zdravje.

3.  Komisija in države članice na področjih, za katera so pristojne, sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev učinkovitega izvajanja Programa ter na ravni Skupnosti in držav članic razvijejo mehanizme za doseganje ciljev Programa. Zagotovijo tudi posredovanje ustreznih informacij o dejavnostih, ki jih Program podpira, in največjo možno udeležbo pri ukrepih, ki jih izvajajo lokalne in regionalne oblasti ter nevladne organizacije.

4.  Komisija zagotovi, da so vse dejavnosti, ki se nanašajo na registriranje, obdelovanje in posredovanje podatkov v skladu s celostnim pristopom "odprte metode usklajevanja zdravstvenega varstva".

5.  Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami poskrbi za primerljivost podatkov in informacij ter združljivost in medsebojno delovanje sistemov in omrežij za izmenjavo zdravstvenih podatkov in informacij.

6.  Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami zagotovi potrebno sodelovanje in komunikacijo z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni, da bi omogočila doseganje ciljev Programa.

7.  Komisija pri izvajanju Programa skupaj z državami članicami zagotovi skladnost z vsemi ustreznimi pravnimi predpisi o varstvu osebnih podatkov in, kadar je to potrebno, uvede mehanizme za zagotovitev zaupnosti in varnosti takšnih podatkov.

8.  Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami zagotovi prehod med dejavnostmi, pripravljenimi v okviru prvega programa, sprejetega s sklepom iz člena 12, ki prispevajo k prednostnim nalogam iz tega Programa, in tistimi, ki jih je treba izvajati po tem Programu.

Člen 5

Skupne strategije in ukrepi

1.  Za zagotavljanje visoke ravni varovanja zdravja ljudi pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Skupnosti ter za spodbujanje vključevanja zdravja, se lahko cilje Programa izvaja kakor skupne strategije in skupne ukrepe, s povezovanjem z ustreznimi programi, dejavnostmi in skladi Skupnosti.

2.  Komisija zagotovi kar največjo povezanost Programa z drugimi programi, dejavnostmi in skladi Skupnosti. Učinek Programa naj se še zlasti okrepi s Sedmim okvirnim programom za raziskave(11).

Člen 6

Financiranje

1.  Okvirni finančni okvir za izvajanje Programa za obdobje sedmih let od 1. januarja 2007 naprej je 1 500 milijonov EUR.

2.  Skupna upravna poraba Programa, vključno z notranjo porabo in stroški upravljanja Izvršne agencije, bi morala biti sorazmerna nalogam, ki jih predvideva zadevni program, in je predmet odločitve proračunskih in zakonodajnih organov.

3.  Letna dodeljena sredstva odobri proračunski organ v okviru finančne perspektive.

4.  Komisija zagotovi, da so finančne določbe, ki zadevajo financiranje Programa, v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(12).

5.  Uporaba načela sorazmernosti glede dokumentov, ki jih je potrebno predložiti, in vzpostavitev podatkovne baze za vložitev prijav, bosta olajšali dostop do finančnih prispevkov.

Člen 7

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor (v nadaljnjem besedilu "odbor").

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je dva meseca.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4.  Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 8

Izvedbeni ukrepi

1.  Ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa, ki se nanašajo na spodaj navedeno, se sprejmejo v skladu z postopkom iz člena 7(2):

2.  Komisija sprejme vse druge ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa v skladu s postopkom iz člena 7(3).

Člen 9

Sodelovanje tretjih držav

Člen 10

Mednarodno sodelovanje

Med izvajanjem Programa se spodbujajo povezave s tretjimi državami, ki ne sodelujejo pri Programu, in zadevnimi mednarodnimi organizacijami, zlasti WHO.

Člen 11

Spremljanje, ocenjevanje in razširjanje rezultatov

1.  Komisija ob tesnem sodelovanju z državami članicami spremlja izvajanje ukrepov programa glede na njihove cilje, kjer je to primerno tudi s pomočjo strokovnjakov. Komisija poroča odboru. Komisija obvešča Svet in Parlament in jima posreduje izvod svojih poglavitnih zaključkov.

2.  Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij:

3.  Komisija vsaki dve leti po sprejetju Programa objavi poročilo o zdravstvenem stanju v Evropski uniji, ki temelji na vseh podatkih in pokazateljih in ki vključuje kvalitativno in kvantitativno analizo.

4.  Komisija javno objavi rezultate ukrepov, izvedenih v skladu s tem sklepom, in zagotovi njihovo razširjanje.

Člen 12

Razveljavitev

Sklep št. 1786/2002/ES se razveljavi.

Člen 13

Prehodni ukrepi

Komisija sprejme vse ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med ukrepi, sprejetimi s Sklepom št. 1786/2002/ES, in ukrepi, ki se izvajajo v okviru Programa.

Člen 14

Končna določba

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V ,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

UKREPI IN PODPORNI UKREPI

Cilj 1: Varovanje državljanov pred zdravstvenimi nevarnostmi

1.1.  Krepitev spremljanja in obvladovanja nevarnosti za zdravje

1.1.6.  Spremljanje odpornosti bakterij na antibiotike in bolnišnične okužbe ter razvoj strategij za njihovo preprečevanje in zdravljenje;

1.1.8.  Razvoj ukrepov za preprečevanje bolezni in poškodb pri družbeno izoliranih osebah, kakor tudi ukrepov za dvig zavesti o pomenu zdravja pri priseljencih;

1.1.9.  Spodbujanje držav članic, da oblikujejo resnično neodvisne odbore za nadzor, ki bi spremljali uporabo in učinke vseh novih zdravil na recept od datuma njihove odobritve dalje;

1.2.  Odzivanje na nevarnosti za zdravje

1.2.  4. Razvoj strategij in postopkov za načrtovanje, preizkušanje, ocenjevanje in izboljševanje splošnih načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih in posebnih načrtov ukrepov ob izrednih zdravstvenih razmerah in njihove interoperabilnosti med državami članicami ter načrtovanje vaj in testov;

Cilj 2: Pospeševanje politik, ki vodijo k bolj zdravemu načinu življenja

2.  Spodbujanje zdravja z obravnavanjem dejavnikov zdravja

Cilj 3: Prispevanje k znižanju pojavnosti hudih bolezni, obolelosti in umrljivosti zaradi njih, ter poškodb

3.  Preprečevanje bolezni in poškodb

Cilj 4: Izboljšanje učinkovitosti zdravstvenih sistemov

4.  Doseganje sinergij med nacionalnimi zdravstvenimi sistemi

4.  1. Omogočanje čezmejnega nakupa zdravstvenega varstva in oskrbe s sodelovanjem med državami članicami zaradi boljšega dopolnjevanja njihovih zdravstvenih storitev v čezmejnih območjih in večje mobilnosti pacientov, med drugim vključno z:

4.2.  Zbiranje podatkov in izmenjava informacij o mobilnosti zdravstvenih delavcev in obvladovanje njenih posledic ter spodbujanje politike mobilnosti pacientov;

4.3.  Vzpostavitev sistema Skupnosti za sodelovanje referenčnih centrov in drugih struktur sodelovanja med zdravstvenimi sistemi več kot ene države članice, ki bi zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem omogočil uporabo najboljših praks in znanja pri preprečevanju in zdravljenju, ki je na voljo v EU;

4.4.  Uporaba standardiziranih podatkov in skupnih kazalnikov za merjenje neenakosti med spoloma v medicinskih in zdravstvenih službah EU;

4.5.  Razvoj mreže za krepitev zmogljivosti za razvijanje in izmenjavo podatkov in ocen o zdravstvenih tehnologijah in metodah (ocena zdravstvenih tehnologij);

4.7.  Razvoj instrumentov za ocenjevanje učinkov politik Skupnosti na zdravstvene sisteme, vključno posledic širitve in lizbonske strategije;

4.9.  Spodbujanje dosegljivosti, sledljivosti in dostopnosti organov in snovi človeškega izvora visoke kakovosti in varnosti za namene zdravljenja v Skupnosti;

Cilj 5: Izboljšanje informiranosti in znanja o zdravju, potrebnih za razvoj javnega zdravja, ter prispevanje k uveljavljanju zdravstvenih ciljev

Ukrepi in instrumenti, ki prispevajo k vsem zgoraj navedenim ciljem:

5.  Zbiranje podatkov, spremljanje zdravja in obveščanje

5.1.  Zbiranje podatkov, spremljanje zdravja in razširjanje informacij

5.1.  1. Nadaljevanje razvoja trajnostnega sistema za spremljanje zdravja, ob posebnem upoštevanju zdravstvenih neenakosti in pokrivanja podatkov o zdravstvenem stanju, dejavnikih zdravja in poškodbah; nadaljnji razvoj statističnega dela tega sistema z uporabo Statističnega programa Skupnosti, kadar je to potrebno;

5.1.2.  Boljše razumevanje zdravstvenega stanja različnih skupin in izpolnjevanja njihovih zdravstvenih potreb v družbi, na primer z zbiranjem, obdelavo in analizo statističnih podatkov, razvrščenih po družbenih skupinah, etničnem ozadju in spolu;

5.1.3.  Zbiranje in analiza podatkov o dejavnikih, povezanih z načinom življenja (kakor npr. prehrana, uživanje tobaka in alkohola), in poškodbah, ustanovitev vseevropskih registrov hudih bolezni (kakor je rak) ter razvoj metodologij in vzdrževanje zbirk podatkov;

5.1.4.  Zagotavljanje drugega znanja, povezanega z zdravjem;

5.1.  5. Določanje dodatnih zadevnih kazalcev;

5.1.  6. Razvoj primernih mehanizmov za poročanje;

5.1.  7. Omogočanje rednega zbiranja zadevnih informacij, skupaj s Statističnim programom, mednarodnimi organizacijami in agencijami ter s pomočjo projektov;

5.1.  8. Podpiranje analize zdravstvenih vprašanj Skupnosti s pomočjo rednih zdravstvenih poročil Skupnosti, ohranjanje mehanizmov za razširjanje informacij kakor je portal Zdravje, podpora konferenc za soglasje in ciljno usmerjene kampanje za informiranje, usklajene med zainteresiranimi stranmi;

5.1.  9. Osredotočanje na zagotavljanje rednih in zanesljivih virov informacij za državljane, tudi v formatih, ki bodo dostopni invalidnim osebam, in nosilce odločitev, paciente, oskrbovalce, zdravstvene delavce in druge zainteresirane strani;

5.1.10.  Zbiranje in analiza podatkov o invalidnosti ter njeno preprečevanje in boj proti njej;

5.1.12.  Zbiranje in analiza podatkov o nižji plodnosti;

5.1.13.  Zagotavljanje najnovejših informacij o cenah posameznih farmacevtskih izdelkov v državah članicah na podlagi vsebovanih aktivnih snovi.

5.2.  Izboljšanje komunikacije z državljani eu glede zdravstvenih vprašanj z večanjem vrednosti pobud Skupnosti in držav članic

5.2.1.  Kampanje za večjo ozaveščenost;

5.2.2.  Ankete;

5.2.3.  Konference, seminarji, srečanja strokovnjakov in interesnih skupin;

5.2.4.  Publikacije na temo zdravstvenih interesov;

5.2.5.  Zagotavljanje informacij na internetu;

5.2.6.  Razvoj in uporaba informacijskih točk.

Sodelovanje in vključevanje

5.3.  Večanje vključenosti civilne družbe in interesnih skupin v oblikovanje politike, povezane z zdravstvenim varstvom

5.3.1.  Spodbujanje in krepitev zdravstvenih organizacij na ravni Skupnosti;

5.3.2.  Usposabljanje in izgradnja zmogljivosti za zdravstvene organizacije;

5.3.3.  Povezovanje nevladnih zdravstvenih organizacij in drugih interesnih skupin;

5.3.4.  Krepitev posvetovalnih organov in mehanizmov na ravni Skupnosti;

5.3.5.  Priznanje pacientom, da imajo pravice tudi kot potrošniki zdravstvenega varstva.

5.4.  Razvoj pristopa vključevanja zdravstvenih vprašanj v druge politike Skupnosti

5.4.1.  Razvoj in uporaba metod za oceno vpliva politik in dejavnosti Skupnosti na zdravje;

5.4.2.  Izmenjava najboljših praks iz nacionalnih politik z državami članicami;

5.4.3.  Študije o učinkih drugih politik na zdravje;

5.4.4.  Razvoj skupnih strategij in skupnih ukrepov s povezovanjem in dopolnjevanjem z ustreznimi programi, ukrepi in sredstvi Skupnosti.

Tveganja, varnost in horizontalna vprašanja

5.5.  Spodbujanje mednarodnega sodelovanja v zvezi z zdravstvenim varstvom

5.5.1.  Ukrepi sodelovanja z mednarodnimi organizacijami;

5.5.2.  Ukrepi sodelovanja s tretjimi državami, ki ne sodelujejo pri programu;

5.5.3.  Spodbujanje dialoga med zdravstvenimi organizacijami.

5.6.  Izboljšanje zgodnjega odkrivanja, ocenjevanja in obveščanja o tveganjih:

5.6.1.  Podpiranje znanstvenega svetovanja in ocene tveganja, vključno z nalogami neodvisnih znanstvenih odborov, ustanovljenih s Sklepom Komisije 2004/210/ES z dne 3. marca 2004 o ustanovitvi znanstvenih odborov na področju varstva potrošnikov, javnega zdravja in okolja(14);

5.6.2.  Zbiranje in primerjanje informacij ter vzpostavitev mrež strokovnjakov in zavodov;

5.6.3.  Spodbujanje razvoja in uskladitve metodologij za ocenjevanje tveganj;

5.6.4.  Ukrepe za zbiranje in ocenjevanje informacij o izpostavljenosti prebivalstva in podskupin kemičnim, biološkim in fizičnim nevarnostim za zdravje, vključno z učinki teh nevarnosti;

5.6.5.  Vzpostavitev mehanizmov za zgodnje odkrivanje nepričakovanih tveganj in ukrepi proti na novo ugotovljenim tveganjem;

5.6.6.  Strategije za izboljšanje komunikacije v primerih tveganj;

5.6.7.  Usposabljanje na področju ocenjevanja tveganj.

5.7.  Spodbujanje varnosti organov, snovi človeškega izvora, krvi in krvnih derivatov

5.7.1.  Dejavnosti, ki pripomorejo k večji varnosti, kakovosti ter sledljivosti organov in snovi človeškega izvora, vključno s krvjo, komponentami krvi in prekurzorji krvi;

5.7.2.  Podpora strategijam in mehanizmom za pospeševanje presaditev z živimi darovalci in za odpravljanje pomanjkanja organov, ob upoštevanju etičnih pomislekov;

5.7.3.  Razvoj in upravljanje skupnih platform med darovalci in prejemniki za vzpostavitev najboljše prakse za organe in snovi človeškega izvora;

5.7.4.  Uvedba evropske kartice darovalca organov.

5.8.  Horizontalna vprašanja

Tehnična pomoč pri analizi vprašanj, povezanih z razvojem in izvajanjem politik in predpisov.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL ... (3) UL ... (4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. marca 2006. (5) Sklep št. 1786/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o sprejetju programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003-2008) (UL L 271, 9.10.2002, str. 1). Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 786/2004/ES (UL L 138, 30.4.2004, str. 7). (6) KOM(2004)0416. (7) UL L 369, 16.12.2004, str. 73. (8) UL L 142, 30.4.2004, str. 1. (9) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. (10) UL L 357, 31.12.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1261/2005 (UL L 201, 2.8.2005, str. 3). (11) KOM(2005)0119. (12) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (13) UL L 268, 3.10.1998, str. 1. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1). (14) UL L 66, 4.3.2004, str. 45.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil (KOM(2005)0694 – C6-0026/2006 – 2005/0270(CNS))

P6_TA(2006)0094 A6-0033/2006

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0694)(1),

–   ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0026/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0033/2006),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES ustrezno spremeni svoj predlog;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Spremembe Parlamenta Sprememba 1 Uvodna izjava 7 (7)  Za označevanje kmetijskih proizvodov in živil veljajo splošna pravila Skupnosti in zlasti Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/13/ES z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil. Glede na posebne lastnosti takšnih proizvodov ali živil je treba sprejeti posebne določbe za dopolnitev določb o zajamčenih tradicionalnih posebnostih. Da bi na območju Skupnosti omogočili hitrejšo in lažjo identifikacijo zajamčenih tradicionalnih posebnosti, je treba uveljaviti obvezno uporabo te označbe in znaka Skupnosti na oznaki in za to predvideti razumen rok, da se proizvajalci lahko prilagodijo tej obveznosti. (7)  Za kmetijske proizvode in živila glede označevanja veljajo splošna pravila Skupnosti in zlasti Direktiva 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil. Glede na posebne lastnosti takšnih proizvodov ali živil je treba sprejeti posebne določbe za dopolnitev določb o zajamčenih tradicionalnih posebnostih. Da bi na območju Skupnosti omogočili hitrejšo in lažjo identifikacijo zajamčenih tradicionalnih posebnosti, je treba uveljaviti obvezno uporabo te označbe in posebnega simbola Skupnosti, povezanega z zajamčenimi tradicionalnimi posebnostmi, na oznaki in za to predvideti razumen rok, da se proizvajalci lahko prilagodijo tej obveznosti. Sprememba 2 Uvodna izjava 7 a (novo) (7a) V zvezi s širitvijo področja uporabe te uredbe na proizvode iz tretjih držav in za zaščito potrošnikov pred tveganjem, da zamenja simbol Skupnosti in poreklo proizvoda, je treba na oznaki navesti kraj porekla in predelave trženega kmetijskega proizvoda ali živila z označbo zajamčene tradicionalne posebnosti. Sprememba 3 Člen 2, odstavek 1, točka (b) b) "tradicionalen" pomeni, da se dokazano pojavlja na trgu Skupnosti že najmanj eno človeško generacijo; (b) "tradicionalen" pomeni proizvod, ki je dokazal posebne značilnosti, ki ga ločijo od drugih podobnih proizvodov iste vrste in ki se pojavlja na trgu že pred drugo svetovno vojno; Sprememba 4 Člen 3, odstavek 1 Komisija v skladu s to uredbo vodi in posodablja register zajamčenih tradicionalnih posebnosti, priznanih na ravni Skupnosti. Komisija v skladu s to uredbo vodi in posodablja register zajamčenih tradicionalnih posebnosti, priznanih na ravni Skupnosti, ter ga objavi na internetu. Sprememba 5 Člen 3, odstavek 2 a (novo) Pod nobenim pogojem se ne sme dovoliti uporaba imen, ki so registrirana kakor proizvodi z označbo porekla ali geografsko označbo. Sprememba 6 Člen 7, odstavek 3, točka (d a) (novo) (da) vse druge ustrezno utemeljene informacije, za katere država članica sodi, da so potrebne. Sprememba 7 Člen 7, odstavek 5, pododstavek 1 5.  V času pregleda iz drugega pododstavka odstavka 4 država članica organizira postopek ugovora na nacionalni ravni in zagotovi primerno objavo omenjenega zahtevka ter predvidi razumno obdobje, v katerem vsaka oseba, ki jo to zadeva in ki ima sedež na območju te države, lahko ugovarja zahtevku. 5.  V času pregleda iz drugega pododstavka odstavka 4 država članica uvede postopek ugovora na nacionalni ravni in zagotovi primerno objavo omenjenega zahtevka ter določi rok treh mesecev, v katerem vsaka oseba, ki jo to zadeva in ki ima sedež na območju te države, lahko ugovarja zahtevku. Sprememba 17 Člen 7, odstavek 7, pododstavek 1 a (novo) V kolikor te informacije ne bi zadostovale, ima Komisija pravico, da od skupine iz tretje države zahteva vse potrebne dodatne informacije, vključno z dokazili o skladnosti s predpisi Skupnosti glede varovanja okolja, neoporečnosti živil, zdravja živali in varovanja pravic delavcev. Sprememba 8 Člen 8, odstavek 1, pododstavek 1 1.  Komisija pregleda zahtevek in preveri, ali je zahtevek upravičen in izpolnjuje pogoje iz te uredbe. 1.  V roku štirih mesecev Komisija pregleda zahtevek in preveri, ali je zahtevek upravičen in izpolnjuje pogoje iz te uredbe. Sprememba 9 Člen 8, odstavek 2, pododstavek 1 2.  Če so izpolnjeni pogoji iz te uredbe, Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi specifikacijo proizvoda iz člena 6 in podrobnosti o skupini vlagateljici in strukturah nadzora iz člena 15. 2.  Če so izpolnjeni pogoji iz te uredbe in najkasneje v roku šestih mesecev od dneva prejema zahtevka v skladu s členom 7(6), Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi specifikacijo proizvoda iz člena 6 in podrobnosti o skupini vlagateljici in strukturah nadzora iz člena 15. Sprememba 10 Člen 9, odstavek 4, pododstavek 2 Registracija se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Registracija se objavi v Uradnem listu Evropske unije in na internetu, vključno z referenco objave specifikacije v skladu s členom 8(2). Sprememba 11 Člen 12, odstavek 2 2.  Če se na oznaki kmetijskega proizvoda ali živila, pripravljenega na območju Skupnosti, navaja zajamčena tradicionalna posebnost, je treba navesti registrirano ime, označbo "zajamčena tradicionalna posebnost" ali njeno kratico "ZTP" in simbol Skupnosti. 2.  Če se na oznaki kmetijskega proizvoda ali živila, proizvedenega na območju Skupnosti, navaja zajamčena tradicionalna posebnost, je treba navesti registrirano ime, označbo "zajamčena tradicionalna posebnost" ali njeno kratico "ZTP" in posebni simbol Skupnosti. Sprememba 12 Člen 12, odstavek 3 a (novo) 3a. Kraj porekla in predelave za tržene kmetijske proizvode ali živila, ki imajo certifikat Skupnosti o posebnih lastnostih v skladu s to uredbo, je jasno in vidno naveden na oznaki. Sprememba 13 Člen 15, odstavek 2, pododstavek 1 a (novo) Že obstoječi zasebni nadzorni organi imajo za pridobitev odobritve čas eno leto po objavi te uredbe. Sprememba 14 Člen 15, odstavek 3 3.  Javni ali zasebni nadzorni organi iz člena 1 morajo imeti pooblastila za uveljavljanje te uredbe, vključno z uvedbo sankcij, če ugotovijo, da kmetijski proizvod ali živilo, označeno kot zajamčena tradicionalna posebnost, ne izpolnjuje zahtev specifikacije proizvoda. 3.  Javni nadzorni organi iz člena 1 imajo pooblastila za uveljavljanje te uredbe, vključno z uvedbo sankcij, če ugotovijo, da kmetijski proizvod ali živilo, označeno kakor zajamčena tradicionalna posebnost, ne izpolnjuje zahtev specifikacije proizvoda. Sprememba 15 Člen 17, odstavek 2 a (novo) 2a. Če predelani proizvod vsebuje kmetijski proizvod ali živilo, ki je registrirano po tej uredbi, potem je za uporabo primerne označbe na oznaki predelanega proizvoda potrebno ustrezno dovoljenje skupine, ki je pridobila priznanje. Sprememba 16 Člen 18, odstavek 3 3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES. črtano Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES se določi na tri mesece.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (KOM(2005)0698 – C6-0027/2006 – 2005/0275(CNS))

P6_TA(2006)0095 A6-0034/2006

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0698)(1),

–   ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0027/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0034/2006),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj zaenkrat izvaja samo spremembe Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92(2), potrebne zaradi arbitražne odločbe Svetovne trgovinske organizacije, in naj ne glede na časovni faktor razpravlja o delih predloga Komisije, ki so bolj daljnosežni;

4.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

5.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

6.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Spremembe Parlamenta Sprememba 1 Uvodna izjava 3 (3)  Poleg tega nekateri potrošniki pri svoji prehrani dajejo prednost kakovosti živil pred njihovo količino. To iskanje posebnih proizvodov se med drugim kaže v povpraševanju po kmetijskih proizvodih ali živilih z določenim geografskim poreklom. (3)  Vedno številnejši potrošniki pri svoji prehrani dajejo prednost kakovosti živil pred njihovo količino. To iskanje posebnih proizvodov se kaže v povpraševanju po kmetijskih proizvodih ali živilih z določenim geografskim poreklom. Sprememba 2 Uvodna izjava 5 (5)  Za kmetijske proizvode in živila glede označevanja veljajo splošna pravila Skupnosti in zlasti Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/13/ES z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil. Zaradi njihove posebne narave je treba sprejeti dodatne posebne določbe za kmetijske proizvode in živila, ki izvirajo iz omejenega geografskega območja. Uporaba zadevnih označb in znakov Skupnosti za imena Skupnosti mora postati obvezna, da bi na eni strani potrošnike bolje seznanili s to kategorijo proizvodov in z njimi povezanimi jamstvi ter na drugi strani omogočili lažjo identifikacijo teh proizvodov na trgih, da bi olajšali nadzor nad njimi. Vendar je treba predvideti razumen rok, da se gospodarski subjekti lahko prilagodijo tej obveznosti. (5)  Za kmetijske proizvode in živila glede označevanja veljajo splošna pravila Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil. Zaradi njihove posebne narave je treba sprejeti dodatne posebne določbe za kmetijske proizvode in živila, ki izvirajo iz omejenega geografskega območja. Uporaba zadevnih označb in znakov Skupnosti za imena Skupnosti mora postati obvezna, da bi na eni strani potrošnike bolje seznanili s to kategorijo proizvodov in z njimi povezanimi jamstvi ter na drugi strani omogočili lažjo identifikacijo teh proizvodov na trgih, da bi olajšali nadzor nad njimi. V ta namen in zaradi te obveznosti je prav tako treba pripraviti ustrezno raznolikost znakov Skupnosti, povezanih z različnimi označbami Skupnosti, da bi med vsako od označb in posebnim znakom zagotovili nedvoumno skladnost. Vendar je treba predvideti razumen rok, da se gospodarski subjekti lahko prilagodijo tej obveznosti. Sprememba 3 Uvodna izjava 5 a (novo) (5 a) Ob širitvi področja uporabe te uredbe na proizvode iz tretjih držav in z namenom, da se potrošnik zaščiti pred tveganjem, da zamenja znak Skupnosti in poreklo proizvoda, je treba na etiketah navesti kraj porekla in predelave kmetijskega proizvoda ali živila, ki se trži pod prijavljeno blagovno znamko. Sprememba 4 Uvodna izjava 6 a (novo) (6a) Poleg pojasnil in poenostavitev, predvidenih v tej uredbi, je za krepitev politike Skupnosti na področju označb porekla in geografskih označb treba v okviru Svetovne trgovinske organizacije doseči dogovor o večstranskem registru, katerega cilj bo zagotoviti trajnost te politike. Sprememba 42 Uvodna izjava 12 (12)  Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (Sporazum TRIPs 1994 iz Priloge 1C k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije) vsebuje podrobne določbe o obstoju, pridobitvi, obsegu in ohranitvi pravic intelektualne lastnine ter sredstvih za njihovo uveljavljanje. (12)  Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (Sporazum TRIPs 1994 iz Priloge 1C k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije) vsebuje podrobne določbe o obstoju, pridobitvi, obsegu, ohranitvi pravic intelektualne lastnine in sredstvih za njihovo uveljavljanje. Varovanje intelektualne lastnine v okviru svetovne trgovine ima za Evropsko unijo vedno večji pomen. Geografske označbe in označbe porekla imajo v tem pogledu posebno vlogo in bi bilo zato nujno v okviru odprtih pogajanj iz razvojnega načrta iz Dohe doseči okrepitev zaščite geografskih označb in označb porekla na mednarodni ravni za vedno večje število kmetijskih proizvodov. Sprememba 6 Uvodna izjava 13 (13)  Zaščita z registracijo, ki jo dodeljuje ta uredba, je dostopna za geografske označbe tretjih držav, kadar so te označbe zaščitene v državi porekla. (13)  Zaščita z registracijo, ki jo dodeljuje ta uredba, mora biti dostopna za geografske označbe tretjih držav, kadar so te označbe zaščitene v državi porekla. Istočasno si mora Komisija prizadevati, da bi v tretjih državah dosegla priznavanje proizvodov Skupnosti z označbo porekla ali geografsko označbo. Informativne in promocijske dejavnosti, ki se izvajajo tako v Evropski uniji kot izven nje, so za informiranje potrošnikov nujne. Sprememba 7 Člen 2, odstavek 1, pododstavek (a), uvodni del (a) "označba porekla": pomeni ime regije, določenega kraja ali v izrednih primerih države, ki se uporablja za opis kmetijskega proizvoda ali živila: (a) "označba porekla" pomeni ime regije, določenega kraja ali v izrednih primerih države, ki se uporablja za opis in/ali za identifikacijo kmetijskega proizvoda ali živila: Sprememba 8 Člen 2, odstavek 1, pododstavek (a), tretja alinea - katerega proizvodnja, predelava in priprava potekajo na omejenem geografskem območju; - katerega proizvodnja, predelava, priprava in, po potrebi, pakiranje potekajo na omejenem geografskem območju; Sprememba 9 Člen 2, odstavek 1, pododstavek (b), uvodni del (b) "geografska označba": pomeni označbo, ki se uporablja za identifikacijo kmetijskega proizvoda ali živila: (b) "geografska označba" pomeni označbo ali ime regije, določenega kraja ali države, ki se uporablja za opis in/ali identifikacijo kmetijskega proizvoda ali živila: Sprememba 10 Člen 2, odstavek 1, pododstavek (b), prva alinea - s poreklom iz navedene regije, določenega kraja ali države, - s poreklom iz navedene regije, določenega kraja ali v izrednih primerih države, Sprememba 51 Člen 2, odstavek 1, točka b, pododstavek 1 a (novo) Po primernem prehodnem obdobju, najpozneje pa deset let po začetku veljavnosti te uredbe, je treba vse korake proizvodnje, priprave in predelave izvajati na omejenem geografskem območju. Če surovine prihajajo iz drugega geografskega območja ali območja, ki je večje od območja predelave, je to mogoče dovoliti po postopku iz člena 15(2), če so izpolnjeni naslednji pogoji: i) območje proizvodnje surovine je omejeno; ii) za proizvodnjo surovin obstajajo posebni pogoji; iii) obstaja sistem kontrol, ki zagotavlja upoštevanje pogojev iz točke ii). Sprememba 11 Člen 2, odstavek 2 2.  Tradicionalna geografska ali negeografska imena, ki označujejo kmetijski proizvod ali živilo s poreklom iz navedene regije ali določenega kraja, ki izpolnjuje pogoje iz druge in tretje alinee odstavka 1(a), se tudi štejejo kot označbe porekla. 2.  Tradicionalna geografska ali negeografska imena, ki označujejo kmetijski proizvod ali živilo s poreklom iz navedene regije ali določenega kraja, ki izpolnjuje pogoje iz druge in tretje alinee točke (a) odstavka 1 in točke (b), se tudi štejejo kot označbe porekla ali geografske označbe. Sprememba 12 Člen 2, odstavek 3, pododstavek 1, uvodni del 3.  Z odstopanjem od odstavka 1(a) se kot označbe porekla v skladu s podrobnimi pravili iz člena 16(a) uporabljajo določena geografska imena, če surovine zadevnih proizvodov izhajajo iz geografskega območja, ki je večje ali različno od območja predelave, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 3.  Z odstopanjem od odstavka 1(a) in (b) se kot označbe porekla ali geografske označbe v skladu s podrobnimi pravili iz člena 16(a) uporabljajo določena geografska imena, če surovine zadevnih proizvodov izhajajo iz geografskega območja, ki je večje ali različno od območja predelave, če so izpolnjeni naslednji pogoji: Sprememba 13 Člen 2, odstavek 3, pododstavek 1, točka (c a) (novo) (c a) upravičenec do odstopanja na etiketi ali embalaži označi poreklo surovin. Sprememba 14 Člen 2, odstavek 3, drugi pododstavek Zadevna imena so morala biti priznana kot označbe porekla v državi porekla pred 1. majem 2004. črtano Sprememba 16 Člen 4, odstavek 2, točka (h) (h) vsa posebna pravila o označevanju zadevnega kmetijskega proizvoda ali živila; (h) vsa posebna pravila o označevanju zadevnega kmetijskega proizvoda ali živila in po potrebi pogoji uporabe zaščitenih geografskih označb na etiketah končnih proizvodov, s čimer se označi proizvode, ki imajo zaščitno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo in ki so bili uporabljeni kot sestavine; Sprememba 17 Člen 4, odstavek 2, točka (h a) (novo) (h a) po potrebi sklep imetnika pravice za določeno pakiranje zgolj na območju pridelave, da bi zagotovili podatke, ki opravičujejo povezavo iz točke (f); Sprememba 18 Člen 5, odstavek 3, točka (c) (ii) (ii) celoten opis povezave proizvoda z geografskim območjem ali geografskim poreklom iz člena 2(1)(a) oziroma (b) in po potrebi posebne elemente opisa proizvoda ali metode pridobivanja, ki dokazujejo to povezavo. (ii) celoten opis povezave proizvoda z geografskim območjem ali geografskim poreklom iz člena 2(1)(a) ali (b), vključno z naravnimi in družbeno-kulturnimi dejavniki, ter po potrebi posebne elemente opisa proizvoda ali metode pridobivanja, ki opravičujejo to povezavo. Sprememba 48 in 19 Člen 5, odstavek 4, pododstavek 2 Država članica z ustreznimi sredstvi preuči zahtevek, da preveri, ali je utemeljen in ali izpolnjuje pogoje te uredbe. Država članica, po potrebi v sodelovanju z regionalnimi organi, z ustreznimi sredstvi nemudoma preuči zahtevek, da preveri, ali je utemeljen in ali izpolnjuje pogoje te uredbe. Sprememba 20 Člen 5, odstavek 5, pododstavek 1 5.  Država članica med preučitvijo iz drugega pododstavka odstavka 4 organizira postopek ugovora na nacionalni ravni, ki zagotavlja primerno objavo navedenega zahtevka in določa razumno obdobje, v katerem lahko vsaka oseba s pravnim interesom, ki ima sedež ali prebiva na njenem ozemlju, vloži ugovor zoper zahtevek. 5.  Država članica med preučitvijo iz drugega pododstavka odstavka 4 začne postopek ugovora na nacionalni ravni, ki zagotavlja primerno objavo navedenega zahtevka in določa obdobje treh mesecev, v katerem lahko vsaka oseba s pravnim interesom, ki ima sedež ali prebiva na njenem ozemlju, vloži ugovor zoper zahtevek. Sprememba 21 Člen 5, odstavek 7, točka (a a) (novo) (aa) specifikacijo proizvoda iz člena 4; Sprememba 22 Člen 5, odstavek 9, pododstavek 1 9.  Kadar zahtevek za registracijo zadeva geografsko območje, ki se nahaja v tretji državi, zahtevek vsebuje podatke iz odstavka 3 in dokazila, da je zadevno ime zaščiteno v državi porekla. 9.  Kadar zahtevek za registracijo zadeva geografsko območje, ki se nahaja v tretji državi, zahtevek vsebuje podatke iz odstavka 3 in dokazila, da je zadevno ime zaščiteno v državi porekla. Če se nekateri podatki izkažejo za nepopolne, ima Komisija pravico od vlagatelja iz tretje države zahtevati vse ustrezne dodatne informacije, vključno s kopijo specifikacije. Sprememba 23 Člen 6, odstavek 1, pododstavek 1 1.  Komisija z ustreznimi sredstvi preuči zahtevek, da preveri, ali je utemeljen in ali izpolnjuje pogoje te uredbe. 1.  Komisija v roku šestih mesecev z ustreznimi sredstvi preuči zahtevek, da preveri, ali je utemeljen in ali izpolnjuje pogoje te uredbe. Sprememba 24 Člen 6, odstavek 2, pododstavek 1 2.  Kadar so pogoji te uredbe izpolnjeni, Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi enoten dokument in referenco objave specifikacij iz petega pododstavka člena 5(5). 2.  Kadar so pogoji te uredbe izpolnjeni in najpozneje v šestih mesecih po datumu prejema zahtevka iz člena 5(7), Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi enoten dokument in referenco objave specifikacij iz petega pododstavka člena 5(5). Sprememba 49 Člen 7, odstavek 1 1.  Vsaka država članica ali tretja država lahko v štirih mesecih od datuma objave v Uradnem listu Evropske unije iz prvega pododstavka člena 6(2) ugovarja načrtovani registraciji, tako da pri Komisiji vloži ustrezno utemeljeno izjavo. 1.  Vsaka država članica ali tretja država lahko v šestih mesecih od datuma objave v Uradnem listu Evropske unije iz prvega pododstavka člena 6(2) ugovarja načrtovani registraciji, tako da pri Komisiji vloži ustrezno utemeljeno izjavo. Sprememba 25 Člen 7, odstavek 4, pododstavek 2 Registracija se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Registracija se objavi v Uradnem listu Evropske unije in na spletnih straneh, vključno z referenco objave specifikacije v iz člena 5(5). Če se zahtevek za registracijo nanaša na geografsko območje, ki se nahaja v tretji državi, Komisija objavi specifikacijo v skladu s členom 5(5). Sprememba 26 Člen 7, odstavek 6 6.  Komisija posodablja register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb. 6.  Komisija posodablja register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb ter ga objavlja na spletnih straneh. Sprememba 27 Člen 8, odstavek 2 a (novo) Znaki Skupnosti se razlikujejo po barvnih oznakah, ki so za vsak znak specifične. Sprememba 47 Člen 8, odstavek 3 Označbe iz drugega pododstavka in z njimi povezani znaki Skupnosti so lahko navedeni tudi na etiketah kmetijskih proizvodov in živil s poreklom iz tretjih držav, ki se tržijo pod imenom, registriranim v skladu s to uredbo. Označbe iz drugega pododstavka, vendar ne z njimi povezani znaki Skupnosti, so lahko navedeni tudi na etiketah kmetijskih proizvodov in živil s poreklom iz tretjih držav, ki se tržijo pod imenom, registriranim v skladu s to uredbo. Sprememba 28 Člen 8, odstavek 3 a (novo) Kraj porekla in predelave trženega kmetijskega proizvoda ali živila mora biti jasno in vidno označen na etiketi z imenom, registriranim v skladu s to uredbo. Sprememba 29 Člen 10, odstavek 3 3.  Države članice v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 882/2004 imenujejo pristojni centralni organ, ki je posebej zadolžen za izvajanje kontrolnega sistema iz te uredbe. 3.  Države članice v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 882/2004 imenujejo uradni organ, pristojen za spremljanje skladnosti s predpisi Skupnosti glede geografskih označb. Sprememba 30 Člen 10, odstavek 3 a (novo) 3a. Imetniki pravic lahko na pristojni nacionalni nadzorni organ naslovijo pritožbo in od njega zahtevajo, da zaščiti njihovo registrirano ime. Sprememba 31 Člen 10, odstavek 3 b (novo) 3 b. Seznam nadzornih organov se objavi v Uradnem listu Evropske unije in se redno posodablja. Sprememba 52 Člen 11, odstavek 4 4.  Vsaka država članica Komisiji sporoči ime in podatke pristojnega organa iz člena 10(3), morebitnih pristojnih uradnih nadzornih služb in odobrenih zasebnih kontrolnih organov iz prvega pododstavka odstavka 1, njihove pristojnosti in tudi kakršno koli spremembo podatkov. 4.  Vsaka država članica Komisiji sporoči ime in podatke pristojnega organa iz člena 10(3), morebitnih pristojnih uradnih nadzornih služb in odobrenih zasebnih kontrolnih organov iz prvega pododstavka odstavka 1, njihove pristojnosti in tudi kakršno koli spremembo podatkov. V primeru imen, katerih geografsko območje se nahaja v tretji državi, skupina bodisi neposredno bodisi prek organov zadevne tretje države Komisiji sporoči podatke iz prvega pododstavka. V primeru imen, katerih geografsko območje se nahaja v tretji državi, skupina bodisi neposredno bodisi prek organov zadevne tretje države Komisiji sporoči podatke iz prvega pododstavka. Komisija objavi podatke iz prvega in drugega pododstavka, ki se redno posodabljajo. Komisija objavi podatke iz prvega in drugega pododstavka, ki se redno posodabljajo, v Uradnem listu Evropske unije in na svetovnem spletu. Sprememba 32 Člen 11, odstavek 6 6.  Stroške, nastale pri opravljanju kontrol iz tega člena, nosijo gospodarski subjekti, pri katerih so bile navedene kontrole opravljene. 6.  Stroške, nastale pri opravljanju kontrol iz tega člena, lahko nosijo subjekti, pri katerih so bile navedene kontrole opravljene. Sprememba 33 Člen 12, odstavek 2, pododstavek 1 a (novo) O vlogi za preklic razpravljajo zainteresirane strani v zadevni državi članici. Sprememba 53 Člen 12, odstavek 2 a (novo) (2a) Pet let po objavi preklica v Uradnem listu Evropske unije se zaščiteno ime ne sme uporabljati za registracijo blagovne znamke v skladu z Uredbo (ES) št. 40/94 Sveta z dne 20. decembra 1993 o blagovni znamki Skupnosti1 ali primerljivimi nacionalnimi določbami. V skladu s postopkom iz člena 15(2) se lahko sprejmejo posebne določbe. _________ 1 UL L 11, 14.1.1994, str. 1. Sprememba 34 Člen 13, odstavek 1, pododstavek 1, točka (a) (a) neposredno ali posredno komercialno rabo registriranega imena za proizvode, ki jih registracija ne zajema, če so ti proizvodi primerljivi s proizvodi, registriranimi pod tem imenom, ali če ta raba izkorišča sloves zaščitenega imena; (a) vsako neposredno ali posredno komercialno rabo registriranega imena, zlasti pred vsemi vrstami označevanja in pakiranja proizvodov, v celoti ali delno, ne glede na obliko, za proizvode, ki jih registracija ne zajema, če so ti proizvodi primerljivi s proizvodi, registriranimi pod tem imenom, ali če ta raba izkorišča sloves zaščitenega imena; Sprememba 35 Člen 13, odstavek 1, pododstavek 1, točka (a a) (novo) (aa) komercialno rabo registriranega imena za živila brez predhodnega soglasja imetnika pravice; Sprememba 36 Člen 13, odstavek 1, pododstavek 1 a (novo) Če predelani proizvod vsebuje kmetijski proizvod ali živilo, ki je registrirano po tej uredbi, potem je za uporabo primerne označbe na oznaki predelanega proizvoda potrebno ustrezno dovoljenje združenja, ki je pridobilo priznanje. Sprememba 37 Člen 13, odstavek 1 a (novo) 1a. Ko zaščitena geografska označba ali zaščitena označba porekla obstaja za določene kmetijske proizvode ali živila, drugačni geografski izrazi, ki pa so vključeni v zaščiteno geografsko območje, ne morejo biti uporabljeni za podobne proizvode, ki niso zajeti z zaščiteno geografsko označbo ali zaščiteno označbo porekla. Sprememba 50 Člen 14, odstavek 1, točka b (b) datumu vložitve zahtevka za registracijo označbe porekla ali geografske označbe pri Komisiji za druge označbe porekla in geografske označbe, ki so registrirane v skladu s to uredbo. (b) datumu vložitve zahtevka za registracijo označbe porekla ali geografske označbe pri državi članici ali Komisiji, pri čemer se upošteva zgodnejši datum, za druge označbe porekla in geografske označbe, ki so registrirane v skladu s to uredbo. Sprememba 54 Člen 15, odstavek 3 (3)  V primeru sklicevanja na ta odstavek se uporabita člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES. Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES se določi na tri mesece. črtano Sprememba 38 Prilloga I, alinee 6 a do 6 f (novo) – vinski kis, – kis iz korintskega grozdja, – vino iz sadne pulpe ali fermentirane pijače iz sadne pulpe z dodatkom jabolčnega ali hruškovega mošta, – sol, tradicionalna morska sol in morska sol, obrana na površini ("solni cvet"), – začimbe, – mešanica dišavnic. Sprememba 39 Prilloga II, alinea 7 - vrbovina, - vrbovina in pletarski izdelki,

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL L 208, 24.7.1992, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta o strateškem dokumentu Komisije o širitvi za leto 2005 (2005/2206(INI))

P6_TA(2006)0096 A6-0025/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju strateškega dokumenta Komisije o širitvi za leto 2005 (KOM(2005)0561),

–   ob upoštevanju predloga Komisije za Sklep Sveta o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz Partnerstva za pristop s Hrvaško (KOM(2005)0556),

–   ob upoštevanju predloga Komisije za Sklep Sveta o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz Partnerstva za pristop s Turčijo (KOM(2005)0559),

–   ob upoštevanju mnenja Komisije o prošnji Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za članstvo v Evropski uniji (KOM(2005)0562) in z njim povezanega predloga za Sklep Sveta o načelih, prednostnih nalogah in pogojih Evropskega partnerstva z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (KOM(2005)0557),

–   ob upoštevanju poročila Komisije Svetu o napredku, ki ga je Bosna in Hercegovina dosegla pri izvajanju prednostnih nalog, opredeljenih v Študiji izvedljivosti o pripravljenosti Bosne in Hercegovine za pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu z Evropsko unijo (KOM(2005)0529),

–   ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Albanije (SEK(2005)1421), Kosova (SEK(2005)1423), Bosne in Hercegovine (SEK(2005)1422), Srbije in Črne gore (SEK(2005)1428), Turčije (SEK(2005)1426) in Hrvaške (SEK(2005)1424),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. januarja 2006 z naslovom "Zahodni Balkan na poti k EU: utrjevanje stabilnosti in povečevanje blaginje" (KOM(2006)0027),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. septembra 2005 o začetku pogajanj s Turčijo(1),

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 16. septembra 2004(2) in 29. septembra 2005(3) o položaju etničnih in narodnostnih manjšin v srbski regiji Vojvodini in poročila svoje misije za ugotavljanje dejstev, ki se je v regiji mudila januarja in februarja 2005,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6-0025/2006).

1.   pozdravlja dejstvo, da strateški dokument Komisije zagovarja navzven usmerjeno Unijo, ki še vedno predstavlja zanesljivega partnerja sosednjim državam, zavezanega spodbujanju stabilne demokracije in uspešnega gospodarstva;

2.   poziva države članice in Komisijo, da v tesnem sodelovanju pripravijo komunikacijsko strategijo in s tem pomirijo upravičene skrbi evropske javnosti glede evropske širitve in integracije;

3.   z zadovoljstvom ugotavlja, da je spodbuda širitvene strategije Evropske unije jasno prispevala k začetku izvajanja reform v Turčiji, na Hrvaškem in v vseh državah zahodnega Balkana;

4.   odobrava in podpira poudarek Komisije na pravičnem in strogem pogojevanju, pri čemer bo Komisija pripravila jasne in objektivne zahteve za vsako fazo v pristopnem procesu in bo dovolila nadaljevanje pogajanj le, če bo v celoti zadovoljna z izpolnitvijo vseh bistvenih pogojev; zato ponovno poudarja, da bo napredek vsake države kandidatke odvisen od lastnih zaslug te države;

5.   opozarja, da sposobnost absorpcije Unije ostaja eden od izvirnih pogojev, določenih v okviru Evropskega sveta v Kopenhagnu leta 1993, za pristop novih držav; meni, da je opredelitev narave Evropske unije, vključno z njenimi geografskimi mejami, ključnega pomena za razumevanje pojma absorpcijske sposobnosti; zahteva, da Komisija do 31. decembra 2006 predloži poročilo, v katerem določi načela, ki podpirajo to opredelitev; poziva Komisijo, naj ta element vključi kot dejavnik v časovni razpored celotnih pogajanj; naroči, naj se njegovemu Odboru za zunanje zadeve, skupaj z Odborom za ustavne zadeve, dodeli pristojnost za pripravo samoiniciativnega poročila o tej zadevi;

6.   meni, da zastoj pri ratifikaciji Pogodbe o Ustavi za Evropo Uniji preprečuje povečanje svoje absorpcijske sposobnosti;

7.   opozarja Svet, naj pred sprejetjem dokončne odločitve o katerikoli novi državi članici Evropske unije zagotovi razpoložljivost ustreznih proračunskih virov, s čimer se omogoči primerno financiranje politik Evropske unije;

8.   znova poziva k povečanju sredstev za 2,5 milijarde EUR in k prerazporeditvi 1,2 milijarde EUR pod razdelkom 4 (EU kot globalni partner) glede na predlog Komisije predvsem za predpristopni (IPA) ter sosedski in partnerski (ENPI) instrument;

9.   opozarja, da dolgoročna evropska perspektiva ostaja cilj, ki ga je treba zasledovati na osnovi že navedenih meril in pogojev, vključno z absorpcijsko sposobnostjo Unije, pa tudi na osnovi obvez, ki jih je Unija sprejela in morajo biti vse del morebitnega urnika pogajanj;

10.   zato poziva Komisijo in Svet, naj v primeru, ko bi ta perspektiva zahtevala širši nabor izvedbenih možnosti, pripravita predloge za tesne večstranske odnose z EU za vse evropske države, ki trenutno nimajo perspektive članstva; poudarja, da je odločitev o pristopu k temu večstranskemu okviru kot vmesnemu koraku na poti do polnega članstva v rokah vseh držav, ki imajo priznano možnost za članstvo;

11.   meni, da bi takšna možnost ponudila tudi evropsko perspektivo, ki je potrebna za pospeševanje številnih nujnih notranjih reform v zadevnih državah;

12.   ponovno potrjuje, da procesa integracije v EU ne morejo voditi zgolj tehnokratski kriteriji, temveč zahteva iskreno zavzemanje za temeljna načela svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države; spoštovanje teh vrednot bo upošteval kot odločilni dejavnik pri ocenjevanju pripravljenosti za pridružitev Evropski uniji;

13.   poziva države članice Evropske unije, naj spoštujejo svoje zaveze glede morebitnega pristopa zadevnih držav; poudarja, da je učinkovita raba političnega pogojevanja odvisna tudi od zaupanja Evropski uniji, da odločno spoštuje svoje odločitve glede evropske perspektive za te države;

14.   opozarja države kandidatke in morebitne države kandidatke, da je vendarle bistveno strogo izvajanje in uveljavljanje zakonodaje, ki je bila sprejeta z namenom uskladitve z zakonodajo ES; v tem kontekstu je prepričan, da sta ključna predpogoja za to resnično neodvisna in dobro delujoča javna uprava in pravosodni sistem, ki ju podpirajo nujni logistični in finančni viri; te države zato poziva, da ob pomoči Komisije sprejmejo konkretne ukrepe v tej smeri;

15.   meni, da morajo države kandidatke dokazati svojo sposobnost varovanja zunanje meje Unije, ko se enkrat pridružijo Schengenskemu sporazumu;

16.   ponovno poudarja potrebo po spodbujanju regionalnega sodelovanja na ključnih področjih za zahodni Balkan, kot so etnična in verska sprava, čezmejno sodelovanje in prosto gibanje oseb, boj proti organiziranemu kriminalu, omogočanje vračanja beguncev, vzpostavljanje območja proste trgovine, ki bo sposobno pritegniti tuje naložbe, skupno upravljanje z okoljskimi viri in razvoj integriranih čezmejnih omrežij; verjame, da bi si morala Komisija aktivno prizadevati za ta cilj z dejanskimi spodbudami, ki jih ima na voljo skozi različne pogajalske forume in preko različnih programov pomoči; opozarja na prispevek, ki ga je v tem pogledu imel Pakt stabilnosti, in podpira njegova prizadevanja za spodbujanje večje udeleženosti držav zahodnega Balkana v regionalnem integracijskem procesu;

17.   meni, da bi morali regionalni razvojni in investicijski programi, skupne izobraževalne in zaposlovalne pobude ter skupni prometni in turistični projekti pripeljati do vzpostavitve skupnih mehanizmov, kot je carinska unija zahodnega Balkana, preden zadevne države postanejo članice EU;

18.   nujno poziva države zahodnega Balkana, naj zagotovijo spoštovanje pravic manjšin in spoštovanje njihove pravice do vrnitve v kraje, od koder izvirajo;

19.   pozdravlja deklaracijo Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije in Črne gore o vračanju beguncev in odškodnini za premoženje, podpisano dne 31. januarja 2005 v Sarajevu, kot pomemben korak k rešitvi zapuščine približno treh milijonov beguncev in notranje razseljenih oseb; poziva Evropsko komisijo in države članice, naj ne zmanjšujejo svojih prispevkov za obnovo stanovanjskih zgradb in za projekte gospodarske trajnosti ter naj, kjer je to mogoče, pogojujejo donacije, posojila in investicije v zaposlitvene možnosti za povratnike;

20.   ugotavlja, da je brezposelnost na zahodnem Balkanu kljub gospodarski rasti še vedno nesprejemljivo visoka; zato poziva Komisijo, da vključi oblikovanje delovnih mest kot eno izmed prednostnih nalog v svojo skupno politiko, ki zadeva regijo;

Turčija

21.   verjame, da bi lahko demokratična in laična Turčija prevzela dejavno vlogo pri spodbujanju razumevanja med civilizacijami;

22.   opozarja, da se je tempo sprememb v letu 2005 upočasnil in da izvajanje reform ostaja neenakomerno, medtem ko je v teku proces politične tranzicije v Turčiji; izraža upanje, da bo začetek pogajanj deloval kot vzvod za nadaljnje nujne reforme, za katere si mora Turčija prizadevati, da bi popolnoma izpolnila vsa politična in gospodarska merila; pričakuje, da Komisija vodi strog in temeljit nadzor dogajanja na terenu v zvezi s tem, kako učinkovito Turčija izvaja pravne določbe, zlasti tiste, ki se nanašajo na človekove pravice in temeljne svoboščine, pravno državo in demokracijo;

23.   poziva Turčijo k odstranitvi vseh obstoječih zakonskih in praktičnih ovir, da bi lahko vsi turški državljani polno uživali temeljne pravice in svoboščine, zlasti svobodo izražanja, versko svobodo, kulturne pravice, pravice manjšin na splošno ter zlasti pravice ekumenskega patriarha in pravice grške manjšine v Istanbulu ter na otokih Imbros in Tenedos;

24.   pričakuje, da bo Turčija zagotovila popolno neodvisnost in ustrezno delovanje sodstva, da bo nemudoma izkoreninila mučenje in slabo ravnanje ter si prizadevala za učinkovito spodbujanje pravic žensk in za sodni pregon nasilja proti ženskam; poziva Turčijo, naj zagotovi zatočišča za ženske, ki jim grozi nasilje;

25.   pozdravlja pozitivne pripombe predsednika vlade Erdogana o tem, da je treba kurdsko vprašanje razrešiti z demokratičnimi sredstvi; obžaluje poslabšanje trenutnih varnostnih razmer na jugovzhodu, zlasti porast nasilja po ponovnem začetku terorističnih napadov; opominja vse udeležene strani, da nadaljevanje z izzivanjem ali stopnjevanje nasilja ne bo zgolj resno vplivalo na ljudi v tej regiji, temveč bo predstavljalo tudi oviro v pogajalskem procesu;

26.   pozdravlja odločitev turških pravosodnih organov, da ne nadaljujejo s pregonom Orhana Pamuka, vendar opozarja na nadaljnji pregon drugih zaradi nenasilnega izražanja mnenja; zato poziva turške oblasti, da ponovno preučijo zakonske določbe, ki jih včasih uporablja pravosodje, tudi na podlagi nedavno sprejetega kazenskega zakonika, za pregon in v nekaterih primerih obsodbo posameznikov, navkljub dejstvu, da so ti svoje mnenje izražali na nenasilen način;

27.   obžaluje enostransko izjavo Turčije ob podpisu Dodatnega protokola k Pridružitvenemu sporazumu med ES in Turčijo (Sporazum iz Ankare); opozarja Turčijo, da je priznanje s strani vseh držav članic nujen sestavni del pristopnega procesa;

28.   poziva turške oblasti, naj v celoti izvajajo določila Sporazuma iz Ankare in prednostne naloge v okviru Partnerstva za pristop ter nemudoma odpravijo vse omejitve prostega pretoka blaga, ki se med drugim nanašajo na plovila, ki plujejo pod zastavo Republike Ciper, na ladje, ki v turška pristanišča prihajajo iz pristanišč Republike Ciper, ali na ciprska letala; turško vlado poziva, naj se jasno opredeli, da izjava ni del procesa ratifikacije v Veliki narodni skupščini Turčije, in s tem Evropskemu parlamentu omogoči ratifikacijo zgoraj navedenega Dodatnega protokola;

29.   pozdravlja dogovor, ki je bil dosežen na Svetu za splošne zadeve 27. februarja 2006 o sprejetju Uredbe o vzpostavitvi instrumenta finančne podpore za spodbujanje gospodarskega razvoja turške ciprske skupnosti; poziva Svet, naj si na podlagi sklepov Sveta z dne 26. aprila 2004, ob upoštevanju posvetovanj iz časa luksemburškega predsedovanja in na podlagi Protokola št. 10 k Aktu o pristopu Republike Ciper ponovno prizadeva za dosego sporazuma o ureditvi za olajšanje trgovine v zvezi s severnim delom Cipra;

30.   ponovno opozarja na svoje stališče, da morajo biti v prvi fazi pogajanj izpolnjene tiste prednostne naloge v okviru Partnerstva za pristop, ki se nanašajo na politična merila; z zadovoljstvom ugotavlja, da ima to stališče sedaj tudi podporo Komisije, ki ugotavlja, da je treba ta merila izpolnjevati v letu ali dveh; poziva Turčijo, naj čim prej predloži načrt s časovnim razporedom in posebnimi ukrepi za spoštovanje teh rokov; poziva Komisijo in Svet, naj pravočasno izpolnjevanje teh prednostnih nalog postavita kot pogoj za napredovanje v pogajanjih;

31.   pričakuje, da se bo Turčija vzdržala ovirati izvajanje sporazuma med EU in Natom "Berlin plus";

Hrvaška

32.   pozdravlja odločitev EU, da začne pristopna pogajanja s Hrvaško v oktobru 2005, po oceni glavne tožilke Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY), da Hrvaška sedaj popolnoma sodeluje, in pozdravlja velik napredek, ki je bil dosežen doslej; poziva njene oblasti, da še naprej uresničujejo svoj program reform, da vzdržujejo polno sodelovanje z ICTY in da okrepijo celotne upravne in pravosodne zmogljivosti države;

33.   pozdravlja prijetje generala Gotovine, ki so ga izvedle španske oblasti; upa, da bo to predstavljalo dodaten pritisk na Srbijo in Republiko srbsko za njuno polno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo ter da bo sojenje generalu Gotovini prispevalo k odprti razpravi o vojnih dogodkih v nekdanji Jugoslaviji, v katerih je bil sam udeležen;

34.   z zadovoljstvom ugotavlja, da Hrvaška izpolnjuje nujna politična merila, vendar poudarja, da jo čakajo še številni pomembni izzivi na področju reforme pravosodja, zlasti glede na veliko število sodnih zaostankov in pristranske razsodbe pri pregonu vojnih zločinov, ki jih zaznamujejo etnični predsodki in so usmerjene proti obtožencem srbske narodnosti; hkrati poudarja, da je treba okrepiti prizadevanja za zmanjševanje korupcije in da so navkljub veljavnemu ustavnemu zakonu o narodnostnih manjšinah potrebni takojšnji ukrepi za nadaljnje izboljšanje položaja Romov;

35.   priznava, da je bil dosežen napredek na področju regionalnega sodelovanja tako glede odnosov Hrvaške s svojimi sosedami kot glede regionalnih pobud; meni, da je še vedno potrebno vlagati več truda v reševanje odprtih dvostranskih vprašanj, zlasti tistih, ki so povezana z vprašanji meje in lastnine; poziva Slovenijo in Hrvaško, da v vzdušju dobrih sosedskih odnosov in vzajemnega spoštovanja rešita svoje dvostranske težave; obžaluje, da kljub odločitvi hrvaške vlade, da pošlje parlamentu v ratifikacijo osnutek sporazuma o državni meji med Republiko Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, ta sporazum ni mogel biti ratificiran zaradi nasprotovanja Republike Srbske nekaterim njegovim vidikom; vzpodbuja vladi obeh držav, da se po diplomatski poti še naprej trudita doseči končno rešitev mejnega vprašanja;

36.   poudarja, da je treba storiti več za ustvarjanje pogojev, ki bodo v okviru zgoraj navedene sarajevske deklaracije o vrnitvi beguncev spodbujali trajno vračanje beguncev; s tem v zvezi pozdravlja skupno pobudo misije OVSE na Hrvaškem, hrvaške vlade, UNHCR in delegacije Evropske komisije na Hrvaškem, da začnejo s kampanjo za ozaveščanje javnosti o vračanju beguncev; verjame, da so pobude, ki imajo za cilj dejavno spodbujanje sprave med različnimi etničnimi skupinami, bistvenega pomena za prihodnjo stabilnost države in regije kot celote;

37.   pozdravlja dejstvo, da je Hrvaško mogoče obravnavati kot delujoče tržno gospodarstvo in da se bo sposobna soočiti s konkurenco, če bo še naprej izvajala svoje reforme; opozarja Hrvaško, naj posebno pozornost nameni preostalim slabostim, kot je pretirano vmešavanje države v gospodarstvo ter zapletena pravila in pomanjkljivosti v javni upravi, ki zavirajo razvoj v zasebnem sektorju in na področju tujih neposrednih investicij; hrvaške oblasti poziva, naj vsem državljanom EU, brez kakršne koli diskriminacije, omogoči dostop do trga stanovanjskih objektov;

38.   pozdravlja podpis Memoranduma o soglasju o ustanovitvi nacionalnega sklada, ki daje pravni temelj za uvedbo decentraliziranega sistema izvrševanja predpristopne pomoči EU;

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

39.   pozdravlja sklep Sveta, da Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji podeli status države kandidatke; meni, da je to zasluženo priznanje državi za njena prizadevanja za celovito izvajanje Ohridskega sporazuma in za ustvarjanje stabilne, demokratične, večnarodnostne države in družbe, za reformiranje svojih pravosodnih in policijskih struktur ter vzpostavljanje učinkovitega tržnega gospodarstva;

40.   meni, da je potrebno posvetiti posebno pozornost razvoju nadaljnjih strategij za okrepitev Ohridskega sporazuma in posledično za prihodnjo stabilnost države;

41.   z zadovoljstvom opaža napredek, ki ga je Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija dosegla pri usklajevanju s standardi in zakonodajo EU; izraža zaskrbljenost zaradi zaostankov na področjih, kot so prost pretok blaga, zakonodaja o intelektualni lastnini, politika konkurence in finančni nadzor; se pridružuje Komisiji pri pozivih oblastem Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, naj okrepijo prizadevanja za izvajanje zakonodaje na številnih ključnih področjih, vključno s pravosodjem in notranjimi zadevami, in naj pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami uresničijo priporočila OVSE/ODHIR; ob tem izpostavlja potrebo, da se zagotovi, da so volilna komisija in njeni organi popolnoma neodvisni od kakršnega koli političnega posredovanja ob hkratni skrbi za interese in stališča vseh političnih strank;

42.   je prepričan, da bi moral biti tempo sprejemanja pravnega reda Skupnosti usklajen z razvojem zahtevanih sposobnosti za njegovo izvajanje in uveljavljanje, sicer utegne biti ogrožena verodostojnost zakonodaje EU v očeh javnosti; v tem kontekstu pozdravlja rastoče sodelovanje med Republiko Hrvaško in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo z namenom izmenjave izkušenj in znanja;

43.   poziva Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, naj skupaj z Grčijo na tvoren in prožen način v kratkem poišče za obe strani sprejemljiv odgovor na nerešeno vprašanje o imenu države; meni, da vprašanje imena republike ne predstavlja ovire za njeno nadaljnjo integracijo v evropsko okolje;

Ostale države zahodnega Balkana

44.   je seznanjen s sklepi predsedstva Evropskega sveta v Solunu dne 19. in 20. junija 2003 in jih popolnoma podpira, kjer so predsedniki držav in vlad ponovno poudarili svojo odločenost, da polno in učinkovito podpirajo evropsko perspektivo držav zahodnega Balkana, ki bodo postale sestavni del EU, ko bodo izpolnjevale postavljena merila;

45.   verjame, da je strategija evropskega povezovanja, skupaj z njenimi obeti članstva v EU, osnovna spodbuda za uresničevanje reform, ki so nujne za dosego trajnega miru in stabilnost na zahodnem Balkanu, evropski regiji, ki bo kmalu popolnoma obkrožena z državami članicami EU;

46.   meni, da je treba pristop zahodnega Balkana v prihodnosti razumeti kot naslednjo stopnjo ponovnega združevanja Evrope po hladni vojni;

47.   ugotavlja, da predpristopni načrt za zahodni Balkan zahteva natančen in konkreten pristop kot tudi pristop, ki ga v večji meri vodi politika in temelji na vzpodbudah, je narejen po meri zadevnih držav, ki imajo šibke osrednje državne institucije, in bi bil sposoben vzdrževati zagon za reformo preko predvideno daljšega obdobja;

48.   spodbuja Komisijo, naj nadaljuje s preusmeritvijo pomoči Skupnosti v tej regiji in naj osredotoči podporo EU v razvoj učinkovite državne uprave in sodstva, vzpostavitev modernih izobraževalnih sistemov, ki ne bodo delovali segregacijsko, in navsezadnje v spodbujanje ukrepov družbenega in ekonomskega vključevanja za povratnike; meni, da bi bilo treba to pomoč uporabljati tudi za iskanje v prihodnost osredotočene vizumske politike do teh držav, ki je usmerjena v boj proti organiziranemu kriminalu, vendar ne zavira čezmejnih izmenjav med poslovnimi skupnostmi, socialnimi partnerji, akademskim osebjem in študenti;

49.   ugotavlja, da je Albanija blizu sklenitve pogajanj za stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, kar priča o prizadevanjih te države za izpolnjevanje evropskih standardov, vendar poziva politične oblasti, naj izvršujejo sprejete zakone in od njih pričakuje, da bodo pred koncem teh pogajanj dosegle oprijemljive rezultate v boju proti korupciji in pri spodbujanju svobodnih neodvisnih medijev; vlado in parlament nujno poziva, naj pred naslednjimi volitvami spremenita volilni zakon, da se v parlamentu zagotovi pošteno zastopstvo političnih sil, ki jih podpirajo albanski državljani, in prepreči uveljavljen običaj taktičnega glasovanja;

50.   poziva Komisijo, naj pomaga Albaniji pri odpravljanju krvnega maščevanja, ki se še pojavlja in ki med drugim ovira otroke pri obiskovanju šole in druge pri izvrševanju svoje volilne pravice;

51.   pozdravlja odločitev Svata za splošne zadeve in zunanje odnose za začetek pogajanj za stabilizacijsko-pridružitveni sporazum z Bosno in Hercegovino, vendar poziva oblasti Bosne in Hercegovine, s podporo Komisije in novega visokega predstavnika, naj ponovno preučijo ustavno ureditev, določeno z Daytonskim sporazumom, ter še naprej konsolidirajo institucije na ravni države in obenem zagotavljajo, da prenosu pristojnosti na področjih sodstva, obrambe in policije sledijo sorazmerne finančne prerazporeditve; poudarja, da morajo tovrstne ustavne reforme poskušati uskladiti demokracijo in učinkovitost z zastopanostjo in večnarodnostjo; z obžalovanjem opaža zastoj, do katerega je prišlo v medstrankarskih pogajanjih o ustavni reformi države, in poziva novega visokega predstavnika, da nudi vso svojo pomoč za ponovni zagon tega procesa; opozarja oblasti Bosne in Hercegovine, da polno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo ostaja temeljna zahteva za pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu z EU;

52.   želi spomniti na nedavne izjave nekdanjega visokega predstavnika, da Bosna in Hercegovina končno pušča Dayton za sabo in se vztrajno pomika v smeri Evrope; pozdravlja pokazano pripravljenost novega visokega predstavnika g. Christiana Schwarza Schillinga, da državi pomaga pri doseganju občutnega političnega, družbenega in gospodarskega napredka; verjame, da bi bilo treba v tej ključni fazi tesno usklajevati programe Skupnosti za pomoč in misije skupne zunanje in varnostne politike; zato poziva ustrezne akterje EU, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi se zagotovi, da Evropska unija zastopa enotno stališče;

53.   meni, da je treba v okviru pogajanj o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma dati prednost ukrepom, ki nadalje zmanjšujejo potrebo po mednarodnemu vplivu na vodenje Bosne in Hercegovine; poziva Svet in Komisijo, naj previdno začneta s pripravami za razpustitev Urada visokega predstavnika;

54.   spoštuje željo črnogorskih oblasti, da se o vprašanju statusa Črne gore v državni skupnosti odloča na referendumu, kar je v skladu z ustavnimi določili Srbije in Črne gore ter z evropskimi standardi; je prepričan, da bosta vlada in opozicija ob posredništvu Evropske unije uspešni pri doseganju skupne opredelitve pogojev in postopkov za izvedbo referenduma, tako da bodo njegovi izidi imeli nacionalno in mednarodno legitimnost; ne glede na končni izid poziva oblasti obeh republik, naj tesno in tvorno sodelujejo v kontekstu pogajanj za stabilizacijsko-pridružitveni sporazum in sprejmejo ukrepe, potrebne za polno gospodarsko integracijo svojih trgov;

55.   priznava pomemben napredek, ki so ga beograjske oblasti dosegle v sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY); podpira in ponavlja poziv generalne tožilke Carle Del Ponte, da se nekdanji vojaški poveljnik Republike srbske Ratko Mladić in nekdanji voditelj Republike srbske Radovan Karadžić takoj izročita ICTY; opozarja, da je polno in dejavno sodelovanje z ICTY ključni predpogoj za nadaljevanje pogajanj o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu; zato poziva srbske oblasti, da ne zamudijo priložnosti, ki sem jim ponuja, in odločno sledijo svoji politiki nadaljnje evropske integracije; opozarja jih, da je nujno potrebno zagotoviti polno podporo vladni politiki do tega sodišča na vseh ravneh uprave, policije, pravosodja in vojske;

56.   se zaveda strateškega pomena, ki ga ima ohranjanje trenutnega večnarodnostnega značaja Vojvodine;

57.   pozdravlja dejstvo, da so prva pogajanja potekala v vzdušju vzajemnega spoštovanja; vendar izraža zaskrbljenost spričo dejstva, navedenega v poročilu posebnega odposlanca generalnega sekretarja ZN, da odnosi med narodnostmi in pravice manjšin, predvsem v zvezi s srbsko in romsko manjšino, ostajajo "slabi"; začasne institucije samouprave poziva, da v okviru pogajanj o decentralizaciji podajo predloge za rešitev tega vprašanja;

58.   pridružuje se Komisiji pri poudarjanju napredka, ki ga je doseglo Kosovo, vendar tudi pri poudarjanju številnih pomanjkljivosti pri izvrševanju standardov OZN;

59.   opozarja, da zaključek pogajanj o statusu predpostavlja polno spoštovanje standardov OZN, in soglaša s Svetom, da je odgovor na vprašanje statusa lahko le večnarodnostno Kosovo, kjer vsi državljani svobodno živijo, delajo in potujejo, Kosovo, ki mu OZN in EU zagotavljata ozemeljsko celovitost poudarja, da mora biti končni dogovor sprejemljiv za prebivalce Kosova; meni, da bi bilo treba to vprašanje obravnavati v luči vključevanja Kosova v EU ter bi moralo prispevati h krepitvi miru, varnosti in stabilnosti v regiji;

60.   nadalje verjame, da bi odločitev o končnem statusu moral spremljati načrt za njeno izvršitev, s katerim se natančno določijo pogoji, ki so potrebni, da v regiji ne bi prišlo do destabilizacije;

61.   poziva Evropsko unijo in Komisijo, da v tesnem sodelovanju z OZN in vsemi člani kontaktne skupine (Francija, Nemčija, Rusija, Združeno kraljestvo, ZDA) odigrata vodilno vlogo pri pogajanjih o prihodnjem statusu Kosova; verjame, da so ta pogajanja izziv za celotno regijo in da morajo vse zadevne države ta proces podpirati in potrditi njegov končni rezultat;

o
o   o

62.   naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom in vladam držav članic, parlamentom in vladam Turčije, Hrvaške, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Albanije, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore, začasnim institucijam samouprave Kosova in Misiji Združenih narodov na Kosovu.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0350. (2) UL C 140 E, 9.6.2005, str. 163. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0369.

Resolucija Evropskega parlamenta o izidu pogajanj o Svetu za človekove pravice in 62. zasedanju UNCHR

P6_TA(2006)0097 RC-B6-0150/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Komisiji ZN za človekove pravice od leta 1996, kakor tudi resolucij z dne 29. januarja 2004 o odnosih med Evropsko unijo in Združenimi narodi(1), z dne 9. junija 2005 o reformi Združenih narodov(2) in z dne 29. septembra 2005(3) o izidu svetovnega vrha Združenih narodov, ki je potekal od 14. do 16. septembra 2005,

–   ob upoštevanju 62. zasedanja Komisije ZN za človekove pravice (UNCHR), ki naj bi potekalo od 13. marca do 21. aprila 2006,

–   ob upoštevanju poročila z naslovom "Varnejši svet – naša skupna odgovornost" visokega odbora generalnega sekretarja ZN o grožnjah, izzivih in spremembah z dne 1. decembra 2004,

–   ob upoštevanju poročila z naslovom "V večji svobodi: na poti k razvoju, varnosti in človekovim pravicam za vse" generalnega sekretarja ZN z dne 21. marca 2005,

–   ob upoštevanju končnega dokumenta svetovnega vrha ZN na visoki ravni iz leta 2005, sprejetega 16. septembra 2005 v New Yorku, kjer je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi Sveta za človekove pravice, ki bo nadomestil Komisijo ZN za človekove pravice, in kjer je bilo sklenjeno, da bodo pogajanja, ki jih bo vodil predsednik Generalne skupščine ZN, končana čim prej na 60. zasedanju, da bo mogoče določiti mandat in sestavo omenjenega sveta,

–   ob upoštevanju osnutka resolucije predsednika Generalne skupščine ZN o Svetu ZN za človekove pravice, predstavljenega 23. februarja 2006,

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ker je spoštovanje, spodbujanje in varovanje univerzalnosti človekovih pravic del etičnega in pravnega reda Evropske unije ter eden od temeljnih kamnov evropske enotnosti in integritete,

B.   ker so Združeni narodi ena najprimernejših organizacij, ki lahko celovito rešuje vprašanja človekovih pravic in se sooča s sodobnimi izzivi za človeštvo,

C.   ker je osnutek resolucije o Svetu za človekove pravice(HRC) plod večmesečnih prizadevanj za soglasje;

D.   ker bi bil lahko HRC, čeprav ne bi mogel rešiti vseh največjih težav, učinkovito sredstvo za boljšo zaščito in spodbujanje človekovih pravic v Združenih narodih, ki na tem področju žal niso bili vedno najuspešnejši,

E.   ker bo 62. zasedanje Komisije ZN za človekove pravice (UNCHR) zadnje pred ustanovitvijo Sveta ZN za človekove pravice,

F.   ker je Evropski parlament za letošnje zasedanje UNHCR sestavil ad hoc delegacijo, tako kot v zadnjih sedmih letih,

Svet za človekove pravice

1.   odobrava sprejetje resolucije o ustanovitvi Sveta ZN za človekove pravice; je seznanjen z vlogo EU v prizadevanjih za uspešen izid pogajanj;

2.   odobrava ustanovitev manjšega, stalnega organa ZN, ki ga neposredno voli Generalna skupščina ZN, kar je prvi korak k spoštovanju zaveze s svetovnega vrha leta 2005 o krepitvi mehanizmov ZN za človekove pravice;

3.   zlasti pozdravlja dejstvo, da se bo HRC sestajal redno, in sicer najmanj trikrat letno, ter skliceval tudi izredna zasedanja, kjer se bo posvečal trenutnim kritičnim razmeram na področju človekovih pravic;

4.   odobrava dejstvo, da bo sistem neodvisnih posebnih postopkov UNCHR ohranjen; je seznanjen s tem, da bodo ti posebni postopki preverjeni v roku enega leta, in poziva EU, naj budno spremlja, ali se bodo izvajali tudi v prihodnje;

5.   pozdravlja dejstvo, da bodo neodvisne nevladne organizacije za človekove pravice še naprej sodelovale v razpravah, in upa, da se bo to sodelovanje v prihodnosti še izboljšalo in okrepilo; znova poziva k reformi odbora ZN za nevladne organizacije, da bo mogoče zagotoviti njihovo učinkovito sodelovanje;

6.   pozdravlja ustanovitev mehanizma za splošne redne preglede oziroma medsebojno nadzorovanje, ki naj bi zagotovil vsesplošno spremljanje človekovih pravic povsod po svetu in enako obravnavo za vse države članice; je seznanjen z zahtevo, da s tem mehanizmom ne bi smeli podvajati dela, ki ga opravljajo že organi iz pogodbe o ZN; poziva HRC, naj za ta pregled predvidi sklic posebnega zasedanja, poleg najmanj treh rednih letnih zasedanj v skupnem trajanju največ deset tednov, kakor določa resolucija;

7.   obžaluje, da je bil predlog o izvolitvi članic HRC z dvotretjinsko večino opuščen; kljub temu meni, da lahko postopek, po katerem so članice voljene neposredno in posamično s tajnim glasovanjem in morajo zbrati absolutno večino glasov v Generalni skupščini ZN, vlade pa morajo upoštevati zavezanost kandidatk varstvu človekovih pravic in njihove dosežke na tem področju, prepreči, da bi bile v HRC izvoljene najhujše kršiteljice človekovih pravic; pozdravlja uvedbo mehanizma, ki bo z dvotretjinsko večino glasov v Generalni skupščini ZN omogočal zamrznitev pravic iz članstva v HRC za države, ki grobo in sistematično kršijo človekove pravice;

8.   poziva vse države članice ZN, naj volijo države kandidatke z najvišjim standardom človekovih pravic, ki so ratificirale ključne pogodbe o človekovih pravicah, spoštujejo obveznost poročanja, izdajajo odprta povabila strokovnjakom ZN s področja človekovih pravic in si prizadevajo za izvajanje njihovih priporočil; poziva EU, naj vztraja pri tem, da morajo biti kandidatke predstavljene najmanj trideset dni pred volitvami, kar bo omogočilo javni nadzor njihove zavezanosti k varstvu človekovih pravic in dosežkov na tem področju;

9.   znova izraža mnenje, da bo lahko HRC človekove pravice uspešno varoval le, če bodo vsi vpleteni izkazali politično voljo za to, da postane vpliven in učinkovit organ;

10.   zato poziva vse države članice ZN, naj izpolnijo zaveze, ki so jih sprejele, in uvedejo mehanizme, ki so jih oblikovale, da bo HRC lahko tvorno varoval in spodbujal človekove pravice;

11.   poziva EU, naj odigra ključno vlogo v HRC in naj bo zgled pri prizadevanju za okrepljen organ ZN za človekove pravice, ki se bo zmožen odzvati na kršitve človekovih pravic po vsem svetu in takšne zaplete tudi reševati;

12.   znova poudarja potrebo po okrepljenem posvetovanju, sodelovanju in usklajevanju med EU in ZN, še posebej pa z novim HRC;

13.   potrjuje, da mora EU poskrbeti za usklajen, enoten in dobro pripravljen pristop pred in med zasedanji HCR ter po njih, da bo lahko učinkovito in uspešno prispevala k njegovemu delovanju;

14.   meni, da je v skladu s prakso Parlamenta, ki sodeluje na letnih zasedanjih UNCHR, primerno, da še naprej pošilja delegacije na pomembna zasedanja HCR;

62. zasedanje UNCHR

15.   je seznanjen z odločitvijo, da bo 62. zasedanje UNCHR prehodno, proceduralno in skrajšano;

16.   kljub temu meni, da to UNCHR ne bi smelo preprečiti, da opravlja naloge varovanja ter redno sprejema in izvaja vse svoje običajne dejavnosti;

17.   zato poziva članice Komisije za človekove pravice, naj poskrbijo za predstavitev, potrditev in razpravo o rezultatih posebnih postopkov, določenih na zadnjem zasedanju, kot je na primer poročilo generalnega sekretarja o sodelovanju s predstavniki organov OZN za človekove pravice, ter obnovijo mandate, ki so se končali, na primer mandat posebnega predstavnika generalnega sekretarja ZN za zagovornike človekovih pravic; poudarja, da je treba zagovornikom človekovih pravic tudi v prihodnje omogočiti, da nagovorijo Komisijo in sodelujejo v razpravah;

o
o   o

18.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic,Varnostnemu svetu ZN, generalnemu sekretarju ZN, predsedniku 60. generalne skupščine in visoki komisarki ZN za človekove pravice.

(1) UL C 96 E, 21.4.2004, str. 79. (2) P6_TA(2005)0237. (3) P6_TA(2005)0362.

Resolucija Evropskega parlamenta o pripravah na COP-MOP srečanja o biološki raznovrstnosti in varnosti (Curitiba, Brazilija)

P6_TA(2006)0098 B6-0170/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju osme konference pogodbenic (COP8) Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti, ki bo potekala od 20. do 31. marca 2006 v Curitibi (Brazilija),

–   ob upoštevanju tretjega srečanja pogodbenic (MOP3) Kartagenskega protokola o biološki varnosti, ki bo potekalo od 13. do 17. marca 2006 v Curitibi (Brazilija),

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta v Göteborgu dne 15. in 16. junija 2001,

–   ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

A.   ker je Konvencija ZN o biološki raznovrstnosti najobširnejši svetovni sporazum o zaščiti biološke raznovrstnosti in se zavzema za njeno ohranjanje in trajnostno uporabo ter za pošteno in pravično delitev koristi, ki izhajajo iz uporabe genskih virov, in ker jo je podpisalo 188 držav, vključno s 25 državami članicami EU ter Evropsko skupnostjo,

B.   ker je Kartagenski protokol o biološki varnosti določil skupne minimalne standarde za čezmejne prenose spremenjenih živih organizmov in ga je ratificiralo 131 držav,

C.   ker biološka raznovrstnost, vključno z gensko raznovrstnostjo, raznovrstnostjo vrst ter ekosistemov, predstavlja strukturo življenja ter je vir zdravja ljudi, kakovostnega življenja in blaginje ter je sama po sebi vrednota,

D.   ker obstaja neposredna vez med ohranjanjem biološke raznovrstnosti in zagotavljanjem storitev, ki temeljijo na ekosistemih, kot so proizvodnja hrane, čiščenje vode, pretok hranilnih snovi in uravnavanje podnebja; ker se človeška potrošnja naravnih virov, uničevanje naravnega okolja, podnebne spremembe, prekomerno izkoriščanje prosto živečih vrst in netrajnostna ter nezakonita trgovina z divjimi živalskimi in rastlinskimi vrstami samo še povečuje, kar povzroča, da se storitve, ki temeljijo na ekosistemih, nahajajo v krizi,

E.   ker so se podpisnice Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti s sklepom CBD VI/26 in udeleženke svetovnega vrha o trajnostnem razvoju (WSSD) v Johannesburgu leta 2002 dogovorile o znatnem zmanjšanju stopnje izgube biološke raznovrstnosti do leta 2010,

F.   ker se je Evropska skupnost zavezala k zaustavljanju izgube biološke raznovrstnosti do leta 2010,

G.   ker resolucija generalne skupščine Združenih narodov A/RES 59/25 z dne 17. novembra 2004 poziva k nujnemu posredovanju in k preučitvi od primera do primera in na znanstveni osnovi, ki bo vključevala uporabo previdnostnega pristopa, začasne prepovedi škodljivih ribolovnih dejavnosti, vključno z ribolovom z vlečnimi mrežami, ki ima negativen vpliv na občutljive morske ekosisteme, vključno s podvodnimi grebeni, hidrotermalnimi vrelci ter hladnovodnimi koralami izven državne jurisdikcije, dokler ne bodo sprejeti primerni ukrepi za ohranjanje in upravljanje v skladu z mednarodnim pravom,

H.   ker je nedavna ocena gozdnih virov, ki jo je podala Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FRA 2005), poudarila dramatično izginjanje zadnjih svetovnih prvobitnih gozdov, ter opozorila, da vsako leto na svetovni ravni izgine več kot 13 milijonov hektarjev gozdov,

I.   ker se od sodelujočih na COP8 pričakuje ocena obveznosti, ki so bile zadane v delovnem programu o biološki raznovrstnosti gozdov, sklepih Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti VI/22 in VII/28 glede trajnostne uporabe in potrošnje bioloških virov ter trgovanja z njimi kakor tudi z zakonodajo na področju gozdov in upravljanja z gozdovi ter ukrepov proti nezakoniti sečnji,

J.   ker sklep V/5, oddelek III, Konvencije o biološki raznovrstnosti, sprejet na COP5 leta 2000, določa moratorij na testiranje na terenu in trženje tehnologije za omejevanje uporabe genskih zvrsti (V-GURT), usmerjene k preprečevanju kaljenja semen, ki izhajajo iz letine in so pridelane s pomočjo genskih snovi, ki povzročajo sterilnost,

K.   ker bi uporaba genskega inženiringa za proizvajanje sterilnih semen prisilila kmetovalce k nakupu novih semen vsako sezono in bi to lahko ogrozilo varno preskrbo s hrano, zlasti v državah v razvoju; in ker bi takšni geni lahko okužili negensko spremenjene kulture kot rezultat navzkrižne oploditve in naključnega mešanja,

1.   je zelo zaskrbljen nad upadanjem biološke raznovrstnosti in naraščajočo ekološko sledjo Evropske unije, ki vpliva na biološko raznovrstnost izven meja Evropske unije;

2.   poziva Komisijo in države članice, da prevzamejo pobudo in pokažejo zavzetost, da s strinjanjem in uresničevanjem konkretnih ukrepov zavarujejo biološko raznovrstnost tako v svojih državah kot tudi na mednarodni ravni;

3.   meni, da zahteve globalnega moratorija za testiranje na terenu in trženje tehnologije V-GURT med drugim zaradi ekoloških in socioekonomskih vplivov kot tudi škodljivih vplivov na biološko raznovrstnost, varno preskrbo s hrano in zdravje ljudi še niso bile izpolnjene;

4.   poziva Komisijo in države članice, da:

5.   obenem poziva Komisijo in države članice, da pospešijo napredek pri uresničevanju cilja Skupnosti o zaustavljanju izgube biološke raznovrstnosti, tudi z vključevanjem ciljev Konvencije o biološki raznovrstnosti v razvojno politiko EU in politiko pomoči, zlasti v prihodnjih državnih in regionalnih strateških dokumentih EUE, in odločno izboljšajo izvajanje direktiv EU o habitatih(2) in pticah(3) ter z njima povezano omrežje Natura 2000;

6.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter pogodbenicam Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti in Kartagenskega protokola o biološki varnosti.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0300. (2) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7). (3) Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 103, 25.4.1979, str. 1).

Resolucija Evropskega parlamenta o spoštovanju človekovih pravic v Moldaviji in zlasti v Pridnestrju

P6_TA(2006)0099 RC-B6-0168/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Moldaviji, zlasti tistih z dne 18. decembra 2003(1), z dne 24. februarja 2005(2) o parlamentarnih volitvah v Moldaviji in z dne 28. aprila 2005 o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu (2004) in zadevnih politikah Evropske unije(3),

–   ob upoštevanju sklepne izjave in priporočil parlamentarnega odbora za sodelovanje med EU in Moldavijo z dne 6. in 7. oktobra 2005,

–   ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Moldavijo in Evropsko unijo (EU), ki je bil podpisan 28. novembra 1994 in ki je začel veljati 1. julija 1998,

–   ob upoštevanju izjav vrha Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) leta 1999 v Istanbulu in zasedanja ministrskega sveta OVSE leta 2002 v Oportu,

–   ob upoštevanju akcijskega načrta za Moldavijo, sprejetega na 7. seji sveta za sodelovanje med EU in Moldavijo 22. februarja 2005,

–   ob upoštevanju končnega poročila misije OVSE/ODIHR za opazovanje volitev z dne 6. marca 2005, ko je bila v splošnem izpolnjena večina obveznosti OVSE in so ustrezale standardom Sveta Evrope in drugim mednarodnim standardom za demokratične volitve kljub pomanjkljivostim pri pogojih volilne kampanje in dostopnosti medijev,

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/96/SZVP o izvajanju Skupnega stališča 2004/179/SZVP o omejevalnih ukrepih proti vodstvu pridnestrske regije Moldavije(4) in Skupnega stališča Sveta 2006/95/SZVP o obnovitvi teh omejevalnih ukrepov za nadaljnjih 12 mesecev(5),

–   ob upoštevanju vmesne resolucije, ki jo je 1. marca 2006 sprejel Odbor ministrov Sveta Evrope o sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) z dne 8. julija 2004 v zadevi Ilascu in drugi proti Moldaviji in Ruski federaciji,

–   ob upoštevanju člena 115 svojega Poslovnika,

A.   ker so v okviru Evropske sosedske politike priznane evropske težnje Moldavije in pomembnost Moldavije kot države z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in gospodarskimi vezmi z državami članicami,

B.   ker je bil v okviru evropske sosedske politike pripravljen akcijski načrt, ki vključuje tudi predloge za spodbujanje političnih in institucionalnih reform, ki bodo Moldaviji omogočile postopno vključevanje v politike in programe EU,

C.   ker je Evropska unija pred nedavnim naredila pomembne korake, da bi okrepila svoje delovanje v Republiki Moldaviji in pospešila iskanje rešitve spora v Pridnestrju, in sicer z odprtjem stalne delegacije Komisije v Chisinauju, z imenovanjem posebnega predstavnika EU za Moldavijo, ki naj prispeva k trajni rešitvi spora v Pridnestrju, in z ustanovitvijo misije EU za pomoč na mejah Moldaviji in Ukrajini (EUBAM),

D.   ker je leta 1992 Pridnestrje razglasilo neodvisnost po oboroženem sporu z rusko vojaško podporo, kar je povzročilo destabilizacijo celotno državo,

E.   ker obstaja zaskrbljenost, zlasti glede Pridnestrja, zaradi visoke stopnje kaznivih dejanj, prepredenosti družbe s korupcijo, globoko zakoreninjene sive ekonomije in nespoštovanja temeljnih svoboščin in človekovih pravic,

F.   ker samooklicane pridnestrske oblasti še naprej nadlegujejo neodvisne medije in nevladne organizacije ter diskriminirajo in preganjajo romunsko govoreče prebivalstvo,

G.   ker samooklicane pridnestrske oblasti še naprej zavračajo spoštovanje sodbe ESČP o končanju nezakonitega in samovoljnega pridržanja Andreia Ivantoca in Tudorja Petrova - Pope,

H.   ker po poročilih Andrei Ivantoc od 27. februarja 2006 gladovno stavka v znamenje protesta proti nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju osebja zapora v Tiraspolu,

1.   ostro obsoja, da pridnestrski režim zatira, nadleguje in zastrašuje predstavnike neodvisnih medijev, državljane, ki kritizirajo samooklicane oblasti, ter člane nevladnih organizacij in opozicije; obsoja prepoved financiranja nevladnih organizacij za tuje donatorje; obžaluje nepripravljenost režima, da bi se polno vključil v prizadevanja za mirno in celovito rešitev spora v Pridnestrju; zato pozdravlja podaljšanje prepovedi EU za izdajo vizumov članom pridnestrskega režima;

2.   globoko obžaluje dejstvo, da pridnestrske oblasti po več kot letu in pol, odkar je bila razglašena sodba ESČP v zadevi Ilascu in drugi, oba tožnika še naprej zadržujejo v zaporu; ugotavlja, da je ESČP v svoji sodbi posebej zavezalo toženi državi, naj ukreneta vse potrebno za končanje samovoljnega pridržanja tožnikov v zaporu in zagotovita takojšnjo izpustitev;

3.   poziva moldavske oblasti, naj si še naprej prizadevajo za prenehanje nezakonitega in samovoljnega pridržanja Andreia Ivantoca in Tudorja Petrova - Pope ter zagotovijo njuno takojšnjo izpustitev; odločno poziva ruske oblasti, naj aktivno spodbujajo vse učinkovite možnosti za prenehanje nezakonitega in samovoljnega pridržanja obeh zapornikov in za zagotovitev njune takojšnje izpustitve; poziva Svet, Komisijo in države članice, naj prosijo za takojšnjo izpustitev teh zapornikov;

4.   glede na odmevno in sporno obsodbo nekdanjega ministra za obrambo Valeriuja Pasata poziva moldavske oblasti, naj zagotovijo, da se bo lahko pritožbeni postopek nadaljeval pregledno in v skladu z mednarodno zakonodajo;

5.   izraža svojo odločno in trajno podporo prizadevanjem moldavskih oblasti za uspešno izvajanje akcijskega načrta v okviru sosedske politike EU; poziva Komisijo in Svet, naj podpreta moldavske oblasti pri njihovem procesu demokratizacije in uporabijo vsa diplomatska sredstva, da bi zmanjšali moč avtoritarnega in nezakonitega režima v Pridnestrju;

6.   poziva moldavsko vlado, naj še naprej izvaja reforme za izboljšanje pravne države in odpravo korupcije v institucijah, ob upoštevanju obveznosti, ki izhajajo iz akcijskega načrta, ter poveča prizadevanja v boju proti vsem oblikam trgovine z ljudmi;

7.   upošteva zakon o preprečevanju trgovine z ljudmi in boj proti njej, sprejet 20. oktobra 2005, ki žrtvam trgovine z ljudmi zagotavlja brezplačne socialne storitve; poziva moldavske oblasti, naj dodatno pojasnijo, kako bo izvajanje slednjega financirano; poudarja, da je pomembno zagotoviti dodatna sredstva in osebje za posvetovalne organe na področju trgovine z ženskami in boljšega sodelovanja nevladnih organizacij, ki delujejo na tem področju;

8.   pozdravlja konstruktivno sodelovanje med različnimi političnimi strankami moldavskega parlamenta; priznava pomen reform, ki zadevajo neodvisnost sodstva, obveščevalnih služb, volilne zakonodaje in računskega sodišča; poziva k okrepitvi pravosodne zmogljivosti države; poudarja pomen takojšnjega izvajanja teh in drugih reform;

9.   je prepričan, da bodo reforme v Moldaviji uspešne le, če bodo izvajane ob upoštevanju pravne države in temeljnih svoboščin; poziva, naj vse zainteresirane strani, vključno s civilno družbo, z združenimi močmi spodbujajo nadaljnji razvoj demokracije v državi;

10.   pozdravlja izvajanje skupne deklaracije ukrajinskega in moldavskega predsednika vlade o carinah z dne 30. decembra 2005; poziva gospodarske subjekte pridnestrske regije v Moldaviji, naj se vpišejo v register pri pristojnih oblasteh v Chisinauju, da bi spodbudili pretok blaga prek meje; poziva samooklicane pridnestrske oblasti, naj ne preprečijo te registracije;

11.   pozdravlja misijo EU za pomoč na mejah v Moldaviji in Ukrajini, ki bi lahko prispevala k širšim prizadevanjem, da bi našli uspešno in trajno rešitev spora v Pridnestrju; poudarja, da je boljši nadzor meja bistven za rešitev spora, vključno z omejitvijo trgovine z orožjem;

12.   poziva Komisijo, Svet in posebnega predstavnika za Moldavijo, naj si na vse možne načine prizadevata, da preprečita stopnjevanje sporov na meji;

13.   upošteva pozitivno, čeprav v nekaterih točkah kritično izjavo moldavskega parlamenta o ukrajinski pobudi za rešitev spora v Pridnestrju; poziva vpletene strani, naj se popolnoma vključujejo v pogajanja 5+2, v katerih Moldavija in njena pridnestrska regija, Rusija, Ukrajina in OVSE sodelujejo z EU in Združenimi državami Amerike v vlogi opazovalcev, in naj dosežejo politično rešitev spora v Pridnestrju;

14.   poziva Rusijo, naj nemudoma ustavi svojo podporo pridnestrskemu režimu in s tem potrdi svojo zavezanost ozemeljski celovitosti Moldavije, opredeljeni v ustavi Republike Moldavije, in naj brezpogojno umakne svoje enote, vključno s težkim orožjem in strelivom; poudarja, da bi morali v okviru sklepa, sprejetega na vrhu OVSE leta 1999 v Istanbulu, enote umakniti do konca leta 2002; poziva Svet, naj vključi to točko na dnevni red naslednjega vrha EU-Rusija;

15.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladi in parlamentu Moldavije, vladi Romunije, vladi Ukrajine, vladi Ruske federacije, vladi Združenih držav Amerike, generalnemu sekretarju OVSE in generalnemu sekretarju Sveta Evrope.

(1) UL C 91 E, 15.4.2004, str. 692. (2) UL C 304 E, 1.12.2005, str. 398. (3) UL C 45 E, 23.2.2006, str. 107. (4) UL L 44, 15.2.2006, str. 32. (5) UL L 44, 15.2.2006, str. 31.

Resolucija Evropskega parlamenta o Kazahstanu

P6_TA(2006)0100 RC-B6-0167/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o Kazahstanu,

–   ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju s Kazahstanom, ki je bil podpisan 23. januarja 1995, veljati pa je začel 1. julija 1999,

–   ob upoštevanju izjave EU z dne 16. februarja 2006 ob smrti Altinbeka Sarsenbajeva v Kazahstanu,

–   ob upoštevanju strateškega dokumenta Komisije o Srednji Aziji 2002–2006,

–   ob upoštevanju sklepov četrtega srečanja sveta za sodelovanje med EU in Kazahstanom,

–   ob upoštevanju uradnih izidov predsedniških volitev, ki so potekale 4. decembra 2005,

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   ker je bil 13. februarja 2006 brutalno umorjen ugledni politik in sopredsednik opozicijske stranke Pravi Ak žol Altinbek Sarsenbajev, pri čemer sta umrla tudi telesni stražar Sarsenbajeva in voznik avtomobila,

B.   ker je bil 12. novembra 2005 v nepojasnjenih okoliščinah bil v streljanju ubit še en opozicijski voditelj, Nurkadilov Zamanbek, potem ko je vlado obtožil korupcije; ker naj bi po ugotovitvah uradne preiskave Nurkadilov naredil samomor,

C.   ker je bilo dvanajst opozicijskih aktivistov in nekaj novinarjev obsojenih na pet do petnajst dni dolgo zaporno kazen oziroma na plačilo globe, ker so 26. februarja 2006 pripravili shod v spomin na umorjenega opozicijskega voditelja Altinbeka Sarsenbajeva,

D.   ker so zaradi umora Sarsenbajeva aretirali generalnega sekretarja senata s še petimi člani službe državne varnosti, obtoženimi ugrabitve in uboja, zaradi česar je moral odstopiti vodja službe državne varnosti,

E.   ker je Kazahstan ključni zaveznik v boju proti mednarodnemu terorizmu in verskemu fundamentalizmu in ker je država izrazila željo, da bi od leta 2009 predsedovala OVSE,

F.   ker želi poudariti, da je spoštovanje človekovih pravic, demokracije in načel pravne države temeljno načelo Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Kazahstanom, na katerem bodo temeljili vsakršni prihodnji odnosi,

1.   obsoja umor Altinbeka Sarsenbajeva ter izreka sožalje družinam žrtev;

2.   izraža veliko zaskrbljenost nad dejstvom, da sta bila v komaj treh mesecih umorjena dva opozicijska politika;

3.   poziva kazahstanske oblasti, naj izvedejo celovito, neodvisno in pregledno preiskavo okoliščin, v katerih so umrli Altinbek Sarsenbajev in osebi, ki sta ga spremljali;

4.   pozdravlja izjavo predsednika Nazarbajeva z dne 21. februarja 2006, v kateri je umor obsodil in obljubil strogo kazen za vse vpletene;

5.   pozdravlja preklic notranjega eksila zoper Galimžana Žakianova;

6.   obsoja dejstvo, da so bili od pet do petnajst dni zaprti opozicijski aktivisti in novinarji samo zato, ker so sodelovali v mirovnem shodu ob smrti Altinbeka Sarsenbajeva;

7.   poziva kazahstansko vlado, naj spoštuje obveze, ki jih je sprejela s Sporazumom o partnerstvu in sodelovanju, zlasti kar zadeva spoštovanje demokracije, načel mednarodnega prava in človekovih pravic, pospeši naj demokratizacijo, državljanom pa zagotovi večjo svobodo in liberalizacijo; ponovno izpostavlja pomen, ki ga pripisuje sodelovanju med Kazahstanom in Evropsko unijo tako na gospodarskem kot na političnem in kulturnem področju;

8.   poziva Svet in Komisijo, naj na naslednjem srečanju sveta za sodelovanje kot osrednjo točko zastavita vprašanje spoštovanja človekovih pravic kot pogoj za nadaljnje izvajanje Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju; Svet in Komisijo poziva še, naj za Kazahstan okrepita program za demokracijo TACIS, s posebno pozornostjo usmerjeno v krepitev in razvoj demokratičnih institucij, neodvisnih medijev in boj proti korupciji; zato poziva, da se ta vprašanja vključijo na dnevni red naslednjega srečanja parlamentarnega odbora za sodelovanje med EU in Kazahstanom, predvidenega za 29. in 30. maj 2006;

9.   poudarja, da je spoštovanje načel demokracije, pravne države in človekovih pravic, jasno opredeljenih v Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, poglavitni pogoj za to, da bi Kazahstan po letu 2009 lahko predsedoval OVSE;

10.   naroči predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju Združenih narodov, posebnemu predstavniku EU za Srednjo Azijo, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Svetu Evrope ter vladi in predsedniku Kazahstana.

Resolucija Evropskega parlamenta o nekaznovanju v Afriki in zlasti o primeru Hissèneja Habréja

P6_TA(2006)0101 RC-B6-0171/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju pogodbe o Mednarodnem kazenskem sodišču,

–   ob upoštevanju resolucije št. 1638 Varnostnega sveta Združenih narodov, ki v primeru vrnitve nekdanjega predsednika Taylorja v Liberijo, od misije OZN v Liberiji zahteva njegovo prijetje in pridržanje ter premestitev ali olajšanje njegove premestitve v Sierro Leone za pregon pred posebnim sodiščem za Sierro Leone,

–   ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o Čadu in Liberiji, zlasti resolucije z dne 24. februarja 2005 o izročitvi Charlesa Taylorja(1),

–   ob upoštevanju 38. rednega zasedanja afriškega Odbora za človekove pravice v Banjulu v Gambiji od 21. novembra do 5. decembra 2005,

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   opozarja na Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in poudarja, da so Združeni narodi že pred 50 leti prvič prepoznali potrebo po ustanovitvi mednarodnega kazenskega sodišča za preganjanje osumljencev za zločine, kot je genocid,

B.   ker je generalni sekretar ZN Kofi Annan izjavil, da za ZN amnestija za hujše kršitve človekovih pravic ostaja nesprejemljiva in je ne morejo priznati, razen če se iz nje izključijo genocid, zločini proti človeštvu in vojni zločini,

C.   z zaskrbljenostjo opaža številne kršitve človekovih pravic v nekaterih delih afriške celine in da se storilcem teh zločinov le redko sodi, medtem ko žrtve pogosto nimajo dostopa do učinkovitega pravnega sredstva,

D.   ker mednarodno pravo jasno določa, da je vojnim zločincem treba vedno soditi in da je izročanje osumljencev za vojne zločine obveznost držav,

E.   ugotavlja, da Ustanovna listina Afriške unije v členu 4(o) izrecno obsoja in zavrača nekaznovanje,

F.   pozdravlja izjave Afriške unije proti nekaznovanju in meni, da bo okrepila svojo verodostojnost, če bo svojo odločenost dokazala s sprejetjem praktičnih ukrepov proti nekaznovanju za kršitve človekovih pravic,

G.   ker številni zločini, vključno z zločini proti človeštvu, ki so jih storili afriški diktatorji in njihovi sokrivci, ostajajo nepojasnjeni ter se s tem dela dodatna krivica sorodnikom žrtev in spodbuja nove zločine,

H.   nadalje ugotavlja, da je 27 afriških držav ratificiralo Rimski statut in so si nekatere med njimi prizadevale, da bi njegovi uporabi podelile pravno veljavnost na državni ravni,

I.   ker mnogi nekdanji afriški diktatorji, zlasti Charles Taylor, Mengistu Haile Mariam in Hissène Habré ter njihovi sokrivci, ki so zagrešili hude zločine, sedaj živijo spokojno življenje in uživajo popolno nekaznovanost,

J.   ker je bil izdan mednarodni zaporni nalog, ki Hissèneja Habréja, nekdanjega predsednika Čada v izgnanstvu, obtožuje zločinov proti človekovim pravicam, storjenih med njegovo vladavino v letih 1982–1990,

K.   ker so žrtve uporabile primer Habré, da bi dosegle bolj široke pravice ter odprle nova obzorja za pravičnost v Čadu in drugje,

L.   ker se je Afriška unija 24. januarja 2006 odločila za ustanovitev skupine pravnih strokovnjakov, da bi priporočila, kje in kako bi bilo treba soditi Hissèneju Habréju, pri čemer ima prednost 'afriški mehanizem',

M.   ker bi moral nigerijski predsednik Obasandžo – ki ima tako možnost izkazati zavezanost Nigerije načelu pravne države v zahodni Afriki – v bližnji prihodnosti najaviti predajo Charlesa Taylorja, da bi mu sodili za zločine, ki jih je obtožen,

N.   ker je bilo posebno sodišče za Sierro Leone ustanovljeno leta 2002, da bi sodilo najbolj odgovornim za zločine, storjene med oboroženimi spopadi v Sierri Leone; Charles Taylor je pred posebnim sodiščem v 17 točkah obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu,

O.   ker nekdanji okrutni etiopski diktator polkovnik Mengistu še vedno uživa azil v Zimbabveju,

1.   opozarja, da bi genocidna dejanja in nezaslišane kršitve človekovih pravic pogosto ostali nekaznovani brez mednarodnega kazenskega sodišča, ki kot mehanizem kazenskega pregona ugotavlja odgovornost posameznikov;

2.   poudarja, da je postalo del mednarodnega običajnega prava, da se krivcem za kršitve človekovih pravic, ne glede na njihov status, ne podeli amnestija ali imuniteta, in se močno zavzema za to, da se sodi odgovornim za zločine in grozodejstva;

3.   ponovno opozarja, da je boj proti nekaznovanju eden od temeljev politike Unije na področju človekovih pravic, in poziva Komisijo, Svet in države članice Afriške unije, naj temu vprašanju še naprej posvečajo ustrezno pozornost;

4.   meni, da z dogovori, namenjenimi zaščiti tistih, ki so odgovorni za sistematične kršitve človekovih pravic, ni mogoče doseči trajnega miru;

5.   nujno poziva države članice Afriške unije, ki tega doslej še niso storile, naj ratificirajo Rimski statut in sprejmejo nacionalni akcijski načrt za njegovo učinkovito izvajanje na državni ravni;

6.   spodbuja Skupščino voditeljev držav in vlad Afriške unije, naj svoje države članice pozove, da obsodijo in zavrnejo nekaznovanje;

7.   poziva Afriško unijo, naj sprejme praktične ukrepe, ki bodo prispevali k regionalnim prizadevanjem v boju proti nekaznovanju;

8.   spodbuja Afriško unijo, naj razvije svoje kazenskopravne institucije in bolje organizira sodelovanje na področju pravosodja pri kazenskih zadevah med svojimi članicami in z oblastmi na drugih celinah, da bi zmanjšali nekaznovanost za zločine proti človeštvu, ki so jih zagrešili afriške oblasti in državljani z drugih celin ali so zanje sokrivi;

9.   ponovno opozarja, da je mednarodna skupnost z začasnimi sodišči za storilce zločinov in grozodejstev, na primer v Ruandi in Sierri Leone, vzpostavila mehanizem za ugotavljanje odgovornosti, ter poudarja, da mora mednarodna skupnost zavzeti skupno stališče in tako spodbudi učinkovito ugotavljanje odgovornosti;

10.   opozarja na obravnave pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za Ruando v Arushi in izjemne težave, ki so jih imeli tuji preiskovalci, da so pred sodišče pripeljali odgovorne za genocid v Ruandi leta 1994;

11.   obravnava kot posebej pretresljivo, da še vedno uživajo nekaznovanost storilci kršitev človekovih pravic pri pokolu civilnega prebivalstva v Demokratični republiki Kongo, kjer je v šestih letih spopadov umrlo vsaj tri milijone ljudi, kakor tudi na območju Velikih jezer;

12.   poziva Senegal, naj Hissèneju Habréju zagotovi pravično sojenje v skladu s Konvencijo ZN proti mučenju in drugim oblikam krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, tudi z njegovo izročitvijo Belgiji, če ni možnosti za sojenje v Afriki;

13.   poziva Afriško unijo, naj v okviru sojenja Hissèneju Habréju zagotovi, da Senegal spoštuje svoje mednarodne obveznosti kot država podpisnica Konvencije proti mučenju;

14.   potezo afriških voditeljev držav glede vprašanja Habré razume kot pomemben korak, saj so afriški voditelji jasno potrdili, da se je treba boriti proti nekaznovanju;

15.   poziva nigerijsko vlado, naj s takojšnjo izročitvijo Charlesa Ghankaya Taylorja sodnim oblastem posebnega sodišča za Sierro Leone deluje v interesu nadaljevanja mirovnega procesa v Liberiji in v podporo načelu pravne države;

16.   pozdravlja dejstvo, da je novoizvoljena liberijska predsednica Ellen Johnson-Sirleaf pred kratkim zaprosila Nigerijo za izročitev Charlesa Taylorja, in ji čestita za izpolnjevanje svoje obljube, da se bo med svojim mandatom zavzemala za odgovornost in pravno državo;

17.   države članice poziva, naj storijo, kar je v njihovi moči, da zagotovijo, da se kazensko preganja tudi državljane evropskih držav, ki so zagrešili zločine ali bili sokrivi za zločine v Afriki in v drugje v državah v razvoju, ter da žrtve tovrstnih zločinov prejmejo odškodnino;

18.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetu ministrov AKP-EU, vladam Čada, Liberije, Nigerije in Senegala ter Afriški uniji in generalnemu sekretarju Združenih narodov.

(1) UL C 304 E, 1.12.2005, str. 408.