Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah na Bližnjem vzhodu, zlasti svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o humanitarni krizi na palestinskih ozemljih in vlogi EU(1),

–   ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta ZN 1701(2006), 1559(2004), 520(1982), 426(1978), 338(1973) in 242(1967),

–   ob upoštevanju izjave, ki jo je podala Konferenca predsednikov Evropskega parlamenta dne 20. julija 2006,

–   ob upoštevanju izjave sopredsednika Rimske mednarodne konference o Libanonu z dne 26. julija 2006,

–   ob upoštevanju sklepov izrednega zasedanja Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 25. avgusta 2006,

–   ob upoštevanju izjave urada predsedstva Evro-sredozemske parlamentarne skupščine z dne 24. avgusta 2006,

–   ob upoštevanju sklepov Stockholmske konference o hitri obnovitvi Libanona z dne 31. avgusta 2006,

–   ob upoštevanju Ženevske konvencije o mednarodnem humanitarnem pravu,

–   ob upoštevanju izjave posebnega poročevalca o dogajanju na področju človekovih pravic na zasedenih palestinskih ozemljih na posebnem zasedanju Sveta ZN o človekovih pravicah v Ženevi dne 5. julija 2006,

–   ob upoštevanju členov 15, 16 in 19 Pogodbe EU,

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ker je libanonski spor povzročil humanitarno katastrofo, ki je zahtevala na stotine mrtvih in ranjenih na obeh straneh, ogromno škodo na civilni infrastrukturi ter na tisoče notranje razseljenih oseb, in se s premirjem še ni končal,

B.   ker je močno pretresen nad izbruhom sovražnosti v južnem Libanonu, napadi Hezbolaha in pretirane uporabe sile izraelske vojske, kar resno ogroža mednarodni mir in varnost,

C.   ker je seznanjen s pozivom visoke komisarke ZN za človekove pravice, naj se prouči, če je v sporu prišlo do kršenja mednarodnega prava,

D.   ob upoštevanju močnega izraelskega bombardiranja in raketiranja civilnega prebivalstva, ki ga izvajajo Hezbolah in palestinske milice,

E.   ker resolucija 1701 Varnostnega sveta ZN (VSZN) poziva libanonsko vlado naj z zakonitimi oboroženimi silami uveljavi oblast nad državnim ozemljem, in je sklenila okrepiti začasne sile ZN v Libanonu (UNIFIL) ter podaljšati njihov mandat,

F.   ker resolucija 1701 VSZN poziva izraelsko vlado, naj umakne vse svoje sile iz južnega Libanona, da se bo lahko začelo nameščanje sil UNIFIL, in naj odpravi zaporo libanonskih letališč in pristanišč,

G.   s poudarjanjem vloge, ki jo lahko ima popolnoma demokratičen in suveren Libanon pri reševanju krize na Bližnjem vzhodu in razvoju močnega evro-sredozemskega partnerstva,

H.   poudarjajoč, da se humanitarna kriza na zasedenih ozemljih zaostruje kljub začasnemu mednarodnemu mehanizmu, ki ga je oblikovala mednarodna skupnost, da bi še naprej nudila pomoč palestinskemu ljudstvu,

I.   ker je bližnjevzhodni mirovni proces politično in diplomatsko obstal na mrtvi točki, čeprav je potrebna pravična in trajna rešitev izraelsko-palestinskega spora, da bosta vzpostavljena mir in varnost na celotnem območju,

J.   ker je Evropska unija posebej odgovorna za mir in varnost na Bližnjem vzhodu, ki meji z Evropo, in ker je treba zato mehanizme in metode za usklajevanje skupne zunanje in varnostne politike (SZVP)izboljšati, vključno s sprejetjem skupnega stališča v okviru SZVP ter na podlagi členov 15 in 16 Pogodbe EU,

1.   izraža globoko zaskrbljenost nad razsežnostjo in močjo vojaškega spora v južnem Libanonu in globoko obžaluje žrtve med civilisti v Libanonu in Izraelu, vojaki in opazovalci ZN v Libanonu in/ali v Izraelu ter množično uničenje infrastrukture; ponovno zatrjuje, da spora na Bližnjem vzhodu ni mogoče rešiti z vojaškimi sredstvi;

2.   s tem v zvezi poudarja, da nobeno premirje ne more biti trajno, ne da bi posredno ali neposredno vključene strani pokazale politično voljo za odpravo ključnih vzrokov nedavne krize;

3.   ponovno poziva k takojšnji izpustitvi ugrabljenih izraelskih vojakov in članov palestinske vlade ter članov palestinskega zakonodajnega sveta, ki so zaprti v Izraelu;

4.   pozdravlja soglasno sprejetje resolucije 1701 VSZN, ki določa pogoje za končanje vojaških operacij in podeljuje silam UNIFIL močan mandat, da bodo lahko lažje preprečile vsakršno kršenje premirja, pomagale libanonski vladi pri izvajanju popolne suverenosti in učinkovitega nadzora nad državnim ozemljem, vključno s teritorialnimi vodami, podpirale celovito izvajanje resolucije 1559 VSZN ter prispevale k zaščiti civilnega prebivalstva in sil UNIFIL;

5.   pozdravlja odločitev libanonske vlade, da namesti svoje sile v južnem Libanonu, in dogovor izraelske vojske, da se umakne za modro črto, kot to določa resolucija 1701 VSZN; pozdravlja podporo libanonske vlade okrepljeni vlogi sil UNIFIL;

6.   meni, da bi moral biti mandat sil UNIFIL resna obveza za zagotavljanje ustrezne pomoči libanonski vladi pri vzpostavljanju učinkovitega nadzora in varnostnih ukrepov, kakor določata resoluciji 1559 in 1701 VSZN;

7.   pozdravlja izid izrednega zasedanja zgoraj navedenega Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose, zlasti njegovo popolno podporo izvajanju resolucije 1701 VSZN, ter obvezo držav članic, da prispevajo 7 000 vojakov od skupno največ 15 000 vojakov sil UNIFIL;

8.   poudarja dejavno vlogo Francije in Italije; v celoti podpira odločitev, da bo Francija poveljevala silam UNIFIL vse do februarja 2007 in da bo takrat Italija prevzela nadzor na zemlji; kljub temu poudarja, da je treba preprečiti vsakršno podvojevanje struktur poveljevanja;

9.   kljub temu poudarja, da je pomembno jasno in ustrezno določiti mandat, pravila udeležbe, strukturo in pristojnosti sil UNIFIL, če je potrebno s sprejetjem nove resolucije VSZN, ki bi morala upoštevati izkušnje iz prejšnjih mirovnih poslanstev ZN, zlasti v Bosni in Hercegovini;

10.   meni, da je nujno, da vse orožje, ki se uvozi v Libanon, dobi samo uradna libanonska vojska, in poziva libanonsko vlado, naj v sodelovanju s silami UNIFIL zagotovi celovito izvajanje resolucije 1559 VSZN; poudarja tudi, da je pomembno, da vse države članice EU delujejo v skladu z zahtevami resolucije 1701 o oskrbi z orožjem; hkrati poudarja, da bi to vodilo do razorožitve vseh milic, vključno Hezbolahovih, in vzpostavitve ukrepov, ki bi preprečili pošiljanje orožja v Libanon;

11.   poziva države članice, naj dosledno spoštujejo pravila o ravnanju pri izvozu orožja v zvezi z dobavo orožja na to območje;

12.   poziva Evropsko unijo, naj začne sodelovati z vsemi vpletenimi stranmi, ki jih poziva, naj dosledno spoštujejo svoje obveze in v celoti izvajajo resolucijo 1701 VSZN ter tako zagotovijo dostop nujni humanitarni pomoči in vrnitev razseljenih oseb v najvarnejših možnih razmerah; v zvezi s tem poziva k odpravi zračnih in morskih zapor Libanona in v luči ustreznih določb resolucije 1701 opozarja, da je vzpostavitev učinkovitih ukrepov na področju orožja, z njim povezanimi snovmi, usposabljanja ali pomoči prednostna naloga;

13.   poudarja, da so potrebna odločna, hitra in učinkovita prizadevanja za obnovo Libanona; s tem v zvezi pozdravlja sklepe konference v Stockholmu za hitro obnovo Libanona, na kateri so se države donatorke odločile, da bodo občutno pripomogle k obnovi države, Komisija in države članice pa so obljubile 120 milijonov EUR humanitarne pomoči;

14.   poziva Svet in Komisijo, naj si še naprej prizadevata za vzpostavitev aktivnega partnerstva z demokratičnimi političnimi silami in s civilno družbo, da bi podprla nadaljnjo demokratizacijo v Libanonu po dogodkih marca 2005;

15.   resno poziva Iran in Sirijo, naj prevzameta dejavno vlogo, zlasti kar zadeva izvajanje resolucij 1559 in 1701 VSZN; posebej poziva Sirijo, naj poveča nadzor na svoji strani libanonsko-sirske meje v skladu z resolucijo 1701, ki zahteva, da sosednje države preprečijo oskrbo nedržavnih subjektov z orožjem;

16.   poziva Svet in Komisijo, naj ponovno vzpostavita pristen dialog s Sirijo, da bi jo vključila v mirovna prizadevanja za celovito rešitev spora; pričakuje, da bo poročilo generalnega sekretarja ZN o določitvi mednarodnih meja v Libanonu, predvideno v resoluciji 1701 VSZN, vključno s sporom glede območja kmetij v Šebi, pripomoglo k napredku pri reševanju tega vprašanja;

17.   poziva, naj se z vso pomočjo generalnega sekretarja ZN v Libanonu in Izraelu izvede celovita mednarodna preiskava na visoki ravni, v kateri naj bi raziskali poročila o hudih kršitvah človekovih pravic, položaju žrtev in kršitvah humanitarnega prava;

18.   v zvezi s tem meni, da bi morali Evropska unija kot glavna donatorka in mednarodna skupnost preučiti, kako bi lahko ustvarili razmere za prevzem odgovornosti;

19.   pozdravlja hitro ukrepanje nadzornega in informacijskega centra Komisije, ki namerava odpraviti oljni madež, ki je onesnažil več kot 50 km libanonske obale; poudarja potrebo po ukrepih za boj proti onesnaženju na določenih območjih in zlasti proti katastrofalnemu učinku oljnega madeža ob libanonskem obrežju; poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo pomoč in odziv v okviru Protokola za preprečevanje onesnaževanja in odziva nanj h Barcelonski konvenciji in prek Regionalnega pomorskega centra za ukrepanje ob izrednih dogodkih onesnaženja Sredozemskega morja, ki deluje v okviru sredozemskega akcijskega načrta;

20.   globoko obžaluje poslabšanje razmer, kar zadeva prebivalce in civilno infrastrukturo v Gazi in na Zahodnem bregu; poziva obe strani, naj prekineta začarani krog napadov in protinapadov, ki so za seboj pustili na stotine mrtvih in ranjenih ter ogromno škodo na civilni infrastrukturi;

21.   poudarja, da je treba bližnjevzhodni mirovni proces ponovno postaviti na vrh mednarodne politične agende; poziva četverico (ZN, EU, ZDA in Rusijo), naj pred zasedanjem Generalne skupščine ZN septembra 2006 ponovno oživi izvajanje mirovnega načrta; ponovno potrjuje, da je rešitev, ki predvideva obstoj obeh držav, Izraela in Palestine, ki bosta sobivali v miru in varnosti, ključni pogoj za mirno in trajno rešitev spora na Bližnjem vzhodu;

22.   poziva Svet in Komisijo, naj skupaj z mednarodno skupnostjo še naprej zagotavljata nujno humanitarno pomoč palestinskemu ljudstvu; zahteva, da se začasni mednarodni mehanizem okrepi in razširi v smislu trajanja in virov; nujno poziva izraelsko vlado, naj ponovno vzpostavi prenos zadržanih palestinskih davčnih in carinskih prihodkov; poziva Izrael, naj dovoli pretok ljudi, ob spoštovanju Sporazuma o gibanju in dostopu v Rafi in na drugih mejnih prehodih v Gazi;

23.   ponovno izraža podporo predsedniku palestinskih oblasti Mahmudu Abasu v njegovih prizadevanjih za spodbujanje nacionalnega dialoga med različnimi udeleženci v Palestini, s ciljem oblikovati novo palestinsko vlado;

24.   meni, da bi lahko navzočnost večnacionalnih sil v Libanonu služila kot vzorčni model, po katerem bi se ravnali v pogajalskem procesu za rešitev izraelsko-palestinskega spora;

25.   poziva Svet, naj si po najboljših močeh prizadeva, da bi sklical mednarodno mirovno konferenco, kot je bila konferenca v Madridu leta 1991 – da bi našli celovito, trajno in primerno rešitev za težave na tem območju, na podlagi ustreznih resolucij VSZN, ki vključuje pravico Izraela, da živi znotraj varnih in priznanih meja, in pravico Palestincev do države na zasedenih ozemljih, ki bo sposobna obstoja, ter v celoti obravnavali vprašanja varnosti in razorožitve; meni, da morajo vsi udeleženci zavrniti vsakršen enostranski pristop;

26.   meni, da je v tem okviru sodelovanje Arabske lige ključno; meni, da sta "Bejrutski načrt" iz leta 2002, o katerem so se dogovorile države članice Arabske lige, in Ženevska pobuda pomembna prispevka k pogajanjem, ki ju je treba ustrezno upoštevati;

27.   meni, da mora Evro-sredozemska parlamentarna skupščina kot edina parlamentarna institucija voljenih predstavnikov držav južnega Sredozemlja in Evropske unije v Barcelonskem procesu prevzeti odgovornost za olajšanje ponovne vzpostavitve dialoga in sodelovanja med udeleženci v situaciji na Bližnjem vzhodu; podpira prošnjo predsedstva te skupščine, da se čim prej skliče izredno srečanje sveta zunanjih ministrov Barcelonskega procesa v okviru Euromeda;

28.   meni, da bo srednje- in dolgoročno gradnja institucij, ki združujejo države sredozemskega bazena, kot je Evro-sredozemska banka za razvoj, najboljše zagotovilo za trajni mir in človeški razvoj; poziva države članice EU, naj si raje prizadevajo za take institucije, kot iščejo dvostranske sporazume;

29.   odobrava pošiljanje delegacije za ugotavljanje dejstev v Libanon, Palestino in Izrael, da bi spremljal situacijo, s posebnim poudarkom na humanitarnih in političnih razmerah;

30.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju ZN, predsedniku generalne skupščine ZN, vladam in parlamentom Izraela, Libanona in palestinskim oblastem, Siriji in Iranu, ZDA in Rusiji ter generalnemu sekretarju držav Arabske lige.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0237.