Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 13. oktobra 2005 o urbani razsežnosti v okviru širitve(1) in z dne 18. januarja 2006 o okoljskih vidikih trajnostnega razvoja(2),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o tematski strategiji za urbano okolje (KOM(2005)0718),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom "Na poti k tematski strategiji za urbano okolje" (KOM(2004)0060),

–   ob upoštevanju Sklepa št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti(3),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenj Odbora za promet in turizem in Odbora za regionalni razvoj (A6-0233/2006),

A.   ker okrog 80 % evropskega prebivalstva živi v mestih, njihove potrebe in interesi pa so v skladih, projektih, pobudah in strategijah Evropske unije zelo slabo zastopani,

B.   ker je cilj tematske strategije za urbano okolje prispevati k splošni okoljski učinkovitosti evropskih mest z zmanjšanjem birokracije in povečanjem učinkovitosti izvajanja okoljske politike ter spodbujanjem dolgoročnega okoljskega planiranja na lokalni ravni,

C.   ker je treba, glede na to, da je delež javnega prevoza v novih državah članicah kljub upadanju še vedno večji kot v starih državah članicah, razmisliti o ukrepih, s katerimi bo možno zaustaviti nadaljnje upadanje uporabe javnega prevoza,

D.   ker je šesti okoljski akcijski program Skupnosti spodbujal zlasti potrebo po spoprijemu z naraščajočo količino prometa in po doseganju dejanske ločitve naraščanja prometa in rasti BDP,

E.   ker bi bilo treba odvisnost Evropske unije od energije obravnavati tudi na ravni mest, pri čemer je poraba energije največja v prometnem sektorju, in ker se o politiki v drugih sektorjih, kot so stanovanja in izbira virov energije za ogrevanje, v glavnem odloča na lokalni ravni,

1.   pozdravlja sporočilo Komisije o tematski strategiji za urbano okolje; vendar meni, da ni dovolj doseči cilje, zastavljene v šestem okoljskem akcijskem programu;

2.   še posebej podpira dejstvo, da sporočilo prepoznava tudi pomembno vlogo mest kot gonilne gospodarske sile;

3.   se strinja z analizo Komisije, ki pravi, da so okoljski problemi v mestih še posebej zapleteni, saj so njihovi vzroki med seboj povezani, in se pridružuje opozorilu Komisije, da lahko lokalne pobude za rešitev enega problema vodijo k novim problemom drugje;

4.   obžaluje, da Komisija v nasprotju z nameni šestega okoljskega akcijskega programa ni predlagala nobenih pravno zavezujočih ukrepov in rokov za obravnavo katerega koli izmed ciljev, zastavljenih v šestem okoljskem akcijskem programu;

5.   hkrati obžaluje, da tematska strategija za urbano okolje v evropski politiki ne poskuša najti ravnotežja med urbanimi območji in podeželjem ali med mesti v središču države in tistimi v odročnih regijah;

6.   poziva Komisijo, naj izda smernice za uporabo prihajajoče direktive o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo ter zagotovi ustrezno izvrševanje tega pravnega akta;

7.   poudarja, da bi morala Komisija v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi vsako strnjeno naselje z več kot 100.000 prebivalci spodbujati k izdelavi načrta trajnostnega urbanega upravljanja in načrta trajnostnega mestnega prometa;

8.   zahteva, da pisne smernice Komisije vključujejo osnovne skupne kazalce v skladu z obveznostmi in cilji iz obstoječe zadevne okoljske politike EU (npr. direktive o zraku, hrupu, vodi in odpadkih, energetski učinkovitosti in podnebni politiki) z namenom primerjave in ocenjevanja med evropskimi mesti;

9.   meni, da bi moral načrt trajnostnega urbanega upravljanja med drugim upoštevati naslednje dokumente:

10.   meni, da bi moral načrt trajnostnega urbanega upravljanja obsegati:

11.   poudarja, da bi morale biti nevladne organizacije, podjetja in druge zainteresirane strani vključene v pripravo načrtov trajnostnega urbanega upravljanja in ti bi morali biti dostopni javnosti; nadalje meni, da sta pomembna tudi redno ocenjevanje napredka in razširjanje rezultatov takšnega ocenjevanja;

12.   spodbuja Komisijo, naj v okviru posvetovanja v letu 2009 izvede vmesni pregled izvajanja tehničnih smernic in podpre delo Komisije v zvezi z oblikovanjem tematskega spletnega portala za lokalne oblasti;

13.   poziva Komisijo, naj predlaga cilj za zelene površine na prebivalca za nov urbani razvoj, in meni, da bi bilo treba ta cilj vključiti v načrte trajnostnega urbanega upravljanja, s čimer bi preprečili kakršno koli krčenje zelenih površin na urbanih območjih, katera ne bi dosegala tega cilja;

Trajnostno urbano upravljanje

14.   poziva države članice, naj dajo v svojih nacionalnih strateških referenčnih okvirih in operativnih programih prednost projektom, ki uvajajo trajnostno upravljanje mest in načrtov prevoza, pa tudi projektom, ki omejujejo gradnjo na zelenih površinah in spodbujajo gradnjo na industrijskih območjih, ter da naj spodbujajo sajenje mestnih dreves in določitev večjega števila zelenih površin;

15.   poziva države članice, naj lokalne oblasti spodbujajo k uporabi programa okoljskega upravljanja in presoje;

16.   poziva mestne oblasti, da se v javnih naročilih sistematično sklicujejo na trajnostna merila in da v ta namen v načrte trajnostnega urbanega upravljanja vgradijo obveznosti;

17.   podpira spodbujanje kompostiranja namesto sežiganja odvečne vegetacije v izogib lokalnemu onesnaževanju;

18.   meni, da je pomembno pridobiti tudi večje sodelovanje državljanov pri sprejemanju lokalnih odločitev, in to s političnimi in tehničnimi sredstvi;

19.   meni, da je treba več pozornosti nameniti preprečevanju in odstranjevanju umazanije, odpadkov, grafitov, živalskih iztrebkov in prekomernega hrupa iz stanovanjskih in avtomobilskih glasbenih naprav;

Trajnostni mestni promet

20.   podpira zamisel o načrtih trajnostnega mestnega prometa kot instrumentu za izboljšanje urbanega okolja, poudarja pa, da je treba ta instrument uporabljati prožno, da bi lahko v zadostni meri upoštevali specifične potrebe vsake države članice in njihovih urbanih območij ter tudi regij, za katere veljajo posebne omejitve;

21.   poudarja, da bi načrti trajnostnega mestnega prometa morali vsebovati konkretne in merljive cilje, ki jih je mogoče predstaviti in spremljati v pregledu stanja, kar bi povečalo širjenje najboljših praks med državami članicami; poudarja, da bi morali biti načrti trajnostnega mestnega prometa dovolj prožni, da bi lahko zaobjeli nadaljnji razvoj;

22.   meni, da je uporaba okolju prijaznih načinov prevoza in tehnologij ključni dejavnik za doseganje čistejšega urbanega okolja; v zvezi s tem navaja zlasti uporabo biogoriv, hibridnih avtomobilskih tehnologij, koles ter tovornjakov in avtobusov, ki so v skladu s standardom EU za do okolja bolj prijazna vozila (EEV)(8); v skladu s tem namerava z zanimanjem in pozorno preučiti predlog Komisije o uvedbi čistih vozil javnega prevoza in predlaga, da se lokalnim agencijam za energetsko učinkovitost določi mestni promet kot posebno delovno področje;

23.   podpira razvoj javnega prevoza, ki uporablja trajnostne energetske vire, in poziva, naj se med individualnim in skupnim javnim prevozom v mestnih območjih vzpostavi večje ravnovesje;

24.   poudarja potrebo po spodbujanju večje uporabe javnega in skupnega prevoza na urbanih območjih; meni tudi, da morajo biti storitve mestnega prometa usklajene z zahtevami prostorskega načrtovanja (stara mestna jedra, predmestja, povezave z letališči, postaje, industrijske cone, nakupovalni centri itd.) in s potrebami, ki jih narekujejo obče in demografske spremembe (starejši ljudje, ljudje s posebnimi potrebami itd.);

25.   poziva države članice, da si v sodelovanju z lokalnimi oblastmi za obdobje 2002–2012 prizadevajo za najmanj 5 % premik obsega prometa v mestnih središčih od osebnih vozil k trajnostnim oblikam prometa, kot sta javni prevoz in kolesarjenje;

26.   poudarja, da je dostop do mobilnosti za vse (tudi za tiste, ki nimajo dostopa do osebnega avtomobila) socialni dejavnik, ki ga je treba upoštevati;

27.   ker je dostopnost ključnega pomena za trajnostni razvoj in zahteva celosten pristop urbane politike, poziva institucije EU, naj pospešijo izmenjave dobre prakse med lokalnimi in nacionalnimi organi, ter poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje obstoječe evropske zakonodaje, da bi s tem spodbujala dostopnost za ljudi s posebnimi potrebami, še posebej pa izvajanje pravil, ki urejajo posebne postopke javnih naročil Skupnosti, ki morajo biti izrecno oblikovani na način, primeren za vse uporabnike;

28.   meni, da bi morali načrti trajnostnega mestnega prevoza vključevati sredstva, s katerimi lokalne oblasti nameravajo:

29.   opozarja države članice na odgovornost, da pri načrtovanju mest upoštevajo najbolj ranljive uporabnike prevoza, na primer z znižanjem omejitev hitrosti ali vzpostavitvijo območij brez avtomobilov v mestnih središčih ali stanovanjskih naseljih, s ciljem 50 % zmanjšanja smrti na cestah do leta 2010, kot je to navedeno v Beli knjigi o evropski prometni politiki;

30.   predlaga izdelavo mestnih logističnih načrtov za zmanjšanje in izboljšanje prevoza blaga v mestih, vključno z usklajevanjem distribucije blaga v mestih na lokalni ravni;

31.   opozarja, da je onesnaženost zraka pomemben vir zdravstvenih težav v EU; zato poudarja, da bi morala mesta z veliko onesnaženostjo zraka uvesti območja z malo emisijami;

32.   podpira boj proti emisijam pri samem izvoru ter izvajanje inovativnih ukrepov s ciljem, da se rešijo okoljski problemi v mestih; poudarja, da so študije pokazale, da dobro tekoč promet ustvari za do 38 % manj emisij delcev, kadar je v gibanju, kot kadar zastane, in da so zato potrebni inovativni ukrepi, ki bodo pripomogli k prometni pretočnosti;

33.   poziva k nujnemu boljšemu usklajevanju med lokalnimi oblastmi, da bi zagotovili določeno raven skladnosti; slabo usklajevanje med lokalnimi oblastmi vodi k višjim stroškom dostav, gostejšemu prometu in večjemu onesnaženju;

Trajnostno urbanistično načrtovanje

34.   ugotavlja, da je Komisija ustrezno prepoznala probleme in trenutne razmere na tem področju, vendar ni predlagala nobenih ukrepov za njihovo odpravo;

35.   poudarja velik pomen, ki ga ima pri preprečevanju kriminala načrtovanje in oblikovanje naselij in blokov ter tudi javnih površin, kot so parkirišča in poti do železniških postaj;

36.   poudarja tudi družbeno razsežnost trajnostnega urbanističnega načrtovanja in priporoča splošno izboljšanje kakovosti življenja v mestnih središčih s pomočjo celostnega (še zlasti družbenega, kulturnega in okoljskega) pristopa;

37.   poziva k poskusu, da se pri novih posegih in širitvi mestnih območij spoštujejo topografija in naravne strukture krajine, da bi se na ta način lahko ohranila videz in identiteta posameznega območja;

38.   meni, da mora urbanistično načrtovanje vključevati določbo o večjem številu zelenih površin in da mora pri širitvi in nadaljnjem razvoju vseeno ostati dovolj naravnega okolja, da bo javnost lahko ohranjala stik z naravo;

39.   kot previdnostni ukrep za zaščito zgodovinsko pomembnih območij, naravnih območij, rek, jezer in mokrišč predlaga, da se okoli takšnih naravnih okolij vzpostavijo zaščitne cone, znotraj katerih mora biti, da bi lahko kljubovali razvojnim pritiskom, malo možnosti za gradnjo;

40.   poziva Komisijo in države članice, naj spodbudijo raziskovanje odnosa med različnimi modeli ureditve mest in vedenjem družbe, kot tudi pogoje, ki prispevajo k njeni harmoniji in zdravju;

41.   poudarja, da so nekatere zgodovinske četrti – dragoceni deli naše skupne dediščine – v mestih že desetletja zapuščene; priporoča oblikovanje nacionalnih, regionalnih in lokalnih podpornih programov, da bi spodbudili ustrezno sanacijo teh območij, vključno z arhitekturo, odprtimi prostori in trgi, kot tudi obrežji rek, mostovi in drugimi javnimi zgradbami;

42.   meni, da bi bilo treba za obravnavo problema sprememb podnebja v mestih, kot je pomanjkanje naravnega prezračevanja, zaradi katerega prihaja do obdobij z zelo visokimi temperaturami in močne onesnaženosti zraka, v urbanistično načrtovanje vključiti raziskave podnebja v mestih, da bi se izognili učinku vetrovnika, ki ga povzročajo visoke zgradbe; poudarja, da izguba zelenih površin zmanjšuje naravno prezračevanje;

43.   poziva države članice, naj spodbujajo projekte, ki jih sofinancira EU in so povezani s razvojem in modernizacijo daljinskih ogrevalnih sistemov in podpirajo povečanje izgradnje in uporabe daljinskih ogrevalnih sistemov; v zvezi s tem poudarja, da je v primeru energetske krize lažje zamenjati vir energije, če je na voljo daljinski ogrevalni sistem;

44.   poudarja, da bi bilo treba razviti nove metode upravljanja voda v mestih, da bi lahko med vročimi in suhimi poletji v mestih za dalj časa shranjevali deževnico, preprečevali poplave in se izognili pozidavi in drugim dejavnostim na območjih, kjer prihaja do poplav;

45.   predlaga uvedbo smernic Skupnosti za spodbujanje in izvajanje trajnostnega upravljanja z vodnimi viri v mestih, s ciljem prilagoditve učinkom podnebnih sprememb, vključno z zahtevami po učinkoviti porabi vode v novih zgradbah, shranjevanjem vode v deževnih obdobjih za sušna in vroča obdobja, vzdrževanjem vodnih teles v vročih obdobjih kot sistemov hlajenja in trajnostnim mestnim odvajanjem vode, da bi s tem zmanjšali odtekanje površinskih voda in tveganje poplav ter povečali prepustnost prsti in shranjevanje vode;

46.   meni, da je treba biti pri izvajanju tematske strategije pozoren ne le na količino, temveč tudi na kakovost vode; zato poziva Komisijo, da podpre razširjanje dobrih praks na tem področju, ko gre za prizadevanja za priključitev na omrežja, ki so že bila vzpostavljena med izvajanjem direktive o vodah;

47.   poudarja pomen obnove starih vodnih napeljav in kanalizacije v mestih;

Trajnostna gradnja v mestih

48.   obžaluje, da predlagana strategija kljub temu, da je bila trajnostna gradnja v mestih v sporočilu, imenovanem "Na poti k tematski strategiji za urbano okolje", določena za eno izmed štirih osrednjih področij, ne vsebuje nobenih posebnih ukrepov za to področje;

49.   poudarja pomen povečevanja okoljske učinkovitosti energetsko učinkovito zasnovanih zgradb (izolacija, uporaba obnovljivih virov energije, zelene strehe, pasivno/aktivno zasnovani sončni sistemi, nizkoenergetske hiše itd.); podpira uporabo obnovljivih in, če je mogoče, lokalno razpoložljivih virov energije v mestnem okolju, kot tudi načrtovanje hiš, ki omogoča učinkovito rabo vode (ohranjanje in ponovna uporaba deževnice, racionalno izplakovanje stranišč, pralni in pomivalni stroji z učinkovito rabo vode); nadalje priporoča, da se izvedejo primerjalne analize in da se na ravni EU izmenjajo najboljše prakse za izboljšanje energetske učinkovitosti; priporoča uvedbo obnovljivih energij in splošni napredek na področju trajnostne mestne gradnje;

Financiranje, raziskave in izmenjava najboljših praks

50.   poudarja, da je treba podpreti uvajanje tovrstnih pobud z ustreznim financiranjem EU, zlasti iz posebnih programov in skladov, kot je na primer CIVITAS(9) podpira stališče Komisije o možnostih za pridobitev finančne pomoči za namene okoljskih prednostnih nalog na urbanih območjih v predlagani Uredbi Life+, Kohezijskem skladu, strukturnih skladih in okvirnem raziskovalnem programu, in posledično nasprotuje vsakršnemu znižanju njim namenjenih proračunskih sredstev; vendar poudarja potrebo po iskanju virov dodatnega posebnega financiranja, da bi se lahko soočili z novimi izzivi, ki izhajajo iz strategije za urbano okolje;

51.   podpira priporočilo Komisije, da je treba k upravljanju urbanega okolja pristopiti celostno, in meni, da bi tak pristop, če bi se uporabljal na lokalni ravni s podporo držav članic, moral biti eno od meril za dodeljevanje sredstev in posojil iz strukturnih skladov Evropske investicijske banke;

52.   poziva Evropsko investicijsko banko, naj izboljša instrumente posojil, da bi učinkovito podprla trajnostni mestni razvoj, in v obstoječih programih nameni prednost tistim mestnim projektom, ki izvajajo načrte trajnostnega urbanega upravljanja, še posebej na področju energetske učinkovitosti, obnovljivih energij in infrastrukture trajnostnega mestnega prevoza; nadalje poziva Evropsko investicijsko banko, naj zagotovi, da njene naložbe ne bodo v nasprotju s cilji trajnostnega upravljanja mest;

53.   izrecno opozarja na pomen raziskovalne dejavnosti v zvezi z urbanih upravljanjem, vključno z vprašanji v zvezi z dobavo elektrike in plina, ogrevanjem in klimatskimi napravami ter ravnanjem z odpadki, in poziva Komisijo, naj v sedmem okvirni program za raziskave ponovno vključi specifične določbe o tem vprašanju;

54.   meni, da je izjemno pomembna podpora mreži nacionalnih kontaktnih točk o urbanističnih vprašanjih, kot je evropska mreža urbanističnega znanja ("European Urban Knowledge Network"), in pozdravlja nadaljevanje pomoči programu URBACT v okviru predlagane kohezijske politike za obdobje 2007-2013;

55.   poziva, da se mestne oblasti spodbuja k izmenjavi najboljše prakse v izvajanju strategije in načrtov trajnostnega urbanega upravljanja na ravni EU; poleg tega predlaga v izogib napakam v urbanem razvoju v prihodnosti, da bi spodbujali tudi pošteno in odkrito izmenjavo slabih izkušenj s kampanjami, namenjenimi tako javnim uslužbencem kot izvoljenim predstavnikom, in ki jih lahko vodijo združenja mest;

56.   poziva Komisijo, naj se poglobi v pomen, ki ga ima odnos med mestom in okolico za trajnostni urbani razvoj, ki prispeva k splošni koheziji EU in tozadevno poziva Komisijo in države članice, naj vzpodbujajo trajnostni urbani razvoj;

57.   predlaga, da se državam članicam dodelijo finančna sredstva EU in da jih te uporabljajo za obnovo zgradb in sosesk;

Sprejemanje boljše zakonodaje

58.   poziva Komisijo in Svet, da skleneta medinstitucionalni sporazum s Parlamentom, v katerem tri institucije izrazijo predanost izvajanju celotne obstoječe zakonodaje Skupnosti, kot je omenjena v tej resoluciji; je prepričan, da bi takšen sporazum prispeval k povečanju odgovornosti in tako k "sprejemanju boljše zakonodaje";

o
o   o

59.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji , Evropski investicijski banki ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0387. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0020. (3) UL L 242, 10.9.2002, str. 1. (4) UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1). (5) UL L 189, 18.7.2002, str. 12. (6) UL L 296, 21.11.1996, str. 55. (7) UL L 197, 21.7.2001, str. 30. (8) Direktiva 2005/55/ES o emisijah plinastih in trdnih onesnaževal (UL L 275, 20.10.2005, str. 1). (9) CIVITAS: CIty–VITAlity–Sustainability (Mesto-vitalnost-trajnostnost), CIVITAS I (2002-2006) in CIVITAS II (2005-2009) imata skupen proračun več kot 300 milijonov EUR.