Evropski parlament,

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije z naslovom "Oblikovanje evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje" (SEK(2005)0957),

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o celostnem programu dejavnosti na področju vseživljenjskega učenja, ki ga je predložila Komisija (KOM(2004)0474),

–   ob upoštevanju predloga Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih sposobnostih za vseživljenjsko učenje, ki ga je predložila Komisija (KOM(2005)0548),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Posodobitev izobraževanja in usposabljanja: bistven prispevek k blaginji in socialni koheziji v Evropi – Osnutek skupnega poročila Sveta in Komisije o napredku 2006 v izvajanju delovnega programa 'Izobraževanje in usposabljanje 2010'" (KOM(2005)0549),

–   ob upoštevanju Odločbe št. 2241/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o enotnem okviru Skupnosti za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass)(1),

–   ob upoštevanju Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij(2),

–   ob upoštevanju skupne deklaracije evropskih ministrov za izobraževanje, sprejete na srečanju v Bologni 19. junija 1999, katere cilj je oblikovanje evropskega visokošolskega prostora do leta 2010, da se spodbujajo zaposlovanje in mobilnost evropskih državljanov ter mednarodna konkurenčnosti evropskega sistema visokošolskega izobraževanja,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z zasedanja v Lizboni z dne 23. in 24. marca 2000, katerih strateški cilj je, da postane Evropska unija najbolj dinamično gospodarstvo na svetu, ki temelji na znanju, in zlasti ob sklicevanju na "izobraževanje in usposabljanje za življenje in delo v družbi znanja",

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Oblikovanje evropskega prostora za vseživljenjsko učenje" (KOM(2001)0678),

–   ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 27. junija 2002 o vseživljenjskem učenju(3),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z zasedanja v Barceloni z dne 15. in 16. marca 2002, zlasti sprejetega cilja, da do leta 2010 postane sistem izobraževanja in usposabljanja v Evropi svetovna referenca kakovosti, ter pobude za nadaljnje ukrepe za uvedbo instrumentov, ki bodo zagotavljali preglednost diplom in kvalifikacij, vključno s spodbujanjem ukrepov na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, podobnih bolonjskemu procesu,

–   ob upoštevanju deklaracije evropskih ministrov za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter Komisije s skupnega zasedanja v Kopenhagnu z dne 29. in 30. novembra 2002 o izboljšanem evropskem sodelovanju na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja – "Kopenhagenska deklaracija" – katere cilj je boljše prostovoljno sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da se spodbujajo medsebojno zaupanje, preglednost ter priznavanje usposobljenosti in kvalifikacij, s čimer se ustvari podlaga za večjo mobilnost in olajša dostop do vseživljenjskega učenja,

–   ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 19. decembra 2002 o spodbujanju izboljšanega evropskega sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja(4),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Akcijski načrt Komisije za usposobljenost in mobilnost" (KOM(2002)0072),

–   ob upoštevanju skupnega vmesnega poročila Sveta in Komisije z dne 26. februarja 2004 o izvajanju Lizbonske strategije z naslovom "Izobraževanje in usposabljanje 2010: uspeh Lizbonske strategije je odvisen od nujnih reform", ki je pozvalo k razvoju evropskega okvira kot bistvenega prispevka v smeri Lizbonske strategije, ki bo služil kot skupna referenca ter bo omogočal in spodbujal preglednost, prenos ter priznavanje kvalifikacij in usposobljenosti,

–   ob upoštevanju Maastrichtskega sporočila z dne 14. decembra 2004 o prihodnjih prednostnih nalogah izboljšanega evropskega sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, v katerem so se ministri iz 32 evropskih držav, ki so odgovorni za poklicno izobraževanje in usposabljanje, evropski socialni partnerji in Komisija strinjali, da bodo dali prednost razvoju odprtega in prilagodljivega evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij, ki bo temeljil na preglednosti in medsebojnemu zaupanju ter bo zagotavljal skupno referenco za lažje prepoznavanje in prenos kvalifikacij, ki bodo zajemala poklicno izobraževanje in usposabljanje ter splošno (srednješolsko in visokošolsko) izobraževanje,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, s skupnega zasedanja v Bruslju z dne 27. in 28. maja 2004 o skupnih evropskih načelih za ugotavljanje in potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja,

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije z naslovom "Napredovanje in uresničevanje lizbonske strategije na področju izobraževanja in usposabljanja – poročilo za leto 2005" (SEK(2005)0419),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 22. in 23. marca 2005, ki poudarjajo pomen sprejetja evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij v letu 2006,

–   ob upoštevanju konference o "evropskem okviru za priznavanje kvalifikacij: konferenca od posvetovanja do priporočila", ki je potekala dne 27. in 28. februarja 2006 v Budimpešti in sta jo organizirala Komisija in madžarsko ministrstvo za izobraževanje,

–   ob upoštevanju končnega sporočila o sklepih razprave s konference evropskih ministrov za šolstvo z naslovom "Krepitev izobraževanja v Evropi", ki je potekala na Dunaju dne 16. in 17. marca 2006 in na kateri so ministri ponovno potrdili, da lahko evropski okvir za priznavanje kvalifikacij pomembno prispeva k preglednosti, prenosu in priznavanju kvalifikacij na evropski ravni ter deluje kot pobudnik reform za podporo vseživljenjskemu učenju v širšem evropskem prostoru izobraževanja,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju 23. in 24. marca 2006, ki potrjujejo, da sta izobrazba in usposabljanje ključna dejavnika za razvoj dolgoročnega potenciala Evropske unije za konkurenčnost in za socialno in ozemeljsko kohezijo ter da je treba za večjo mobilnost in učinkovit trg dela doseči napredek tudi na področju evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij,

–   ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o transnacionalni mobilnosti v Skupnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja: Evropska listina kakovosti za mobilnost(5),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A6-0248/2006),

A.   ker sta enotno učno okolje in enotni evropski trg dela ključna faktorja za doseganje ciljev Lizbonske strategije,

B.   ker je treba izoblikovati evropski sistem priznavanja poklicnih kvalifikacij, znanja in spretnosti, pri tem pa spoštovati bogato raznolikost in posebne prednosti posameznih evropskih regij,

C.   ker je treba ustanovitev evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij, ki je med drugim oblikovan na podlagi obstoječih struktur kvalifikacij bolonjskega in kopenhagenskega procesa, pozdraviti kot ustrezen instrument za podporo preglednosti, prenosu, priznavanju in uporabi ustreznih kvalifikacij in usposobljenosti med različnimi državami članicami na različnih ravneh ter kot sredstvo za lažji dostop do možnosti vseživljenjskega učenja za vse državljane,

D.   ker bo lahko evropski okvir za priznavanje kvalifikacij, osnovan na pridobljenemu znanju in spretnostih, doseženi stopnji in učnih rezultatih, spodbujal sprejetje instrumentov za opredelitev potreb po znanju in spretnostih,

E.   ker moramo besedo "kvalifikacija" razumeti kot vse nazive, poklicne kvalifikacije, spričevala in poklicne izkušnje, ki so priznani v Evropski uniji,

F.   ker bi bil razvoj evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij, ob upoštevanju novih izzivov v družbi znanja in demografskih sprememb, ključen, ne le v smislu podpore zaposlovanju in geografske mobilnosti delovne sile v EU, ampak tudi v smislu spodbujanja konkurenčnosti in socialne kohezije, v skladu z Lizbonsko strategijo,

G.   ker je za poklicno mobilnost znotraj Skupnosti, ki se razvija v Evropski uniji (mobilnost delojemalcev in mobilnost podjetij) nujno, da se lahko spričevala, pridobljena v eni državi članici, priznajo v drugi državi članici in uporabijo na ustrezni ravni,

H.   ker stalno posodabljanje in širjenje znanja, spretnosti in osebnih in poklicnih usposobljenosti ter evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij prispeva k posodobitvi vzgojnega in izobraževalnega sistema, kar povečuje možnosti zaposlitve in mobilnosti v evropskem prostoru ter okrepi varnost delovnega mesta, pri čemer evropski okvir za priznavanje kvalifikacij prispeva k večji preglednosti pri priznavanju pridobljenih kvalifikacij in enakem obravnavanju kvalifikacij, ki jih je še treba pridobiti, in ker bo slednje zagotovilo spodbude za izboljšanje sistemov splošnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki lahko pripomorejo tudi k večji zaposljivosti udeležencev usposabljanja,

I.   ker pomanjkanje ustreznih mehanizmov, mrež in sodelovanja med ponudniki usposabljanja in izobraževanja ter nacionalnimi organi, nezadostnost obstoječe pravne ureditve ter pogoste omejitve proračunskih sredstev v državah članicah v te namene ovirajo učinkovito vseživljenjsko učenje, povezavo med univerzitetno izobrazbo in zaposlitvijo ter hitrejše razširjanje najnovejšega znanstvenega in tehničnega znanja pri delojemalcih,

J.   ker je področje kvalifikacij premalo pregledno in so tuje kvalifikacije premalo priznane,

K.   ker je skupni cilj 32 držav, ki sodelujejo v evropskem okviru za priznavanje kvalifikacij, učencem in učiteljem pokazati, kako pridobiti ustrezne kvalifikacije; in ker jim je treba pokazati, kako so referenčne ravni medsebojno urejene, v kakšnem obsegu se lahko izvajajo prenosi in na kakšni podlagi se sprejemajo odločitve v zvezi s priznavanjem kvalifikacij,

L.   ker se evropski okvir za priznavanje kvalifikacij na začetku v prvi vrsti izvaja na prostovoljni podlagi in ne vsebuje nobenih zakonskih obveznosti, a je kljub temu zaradi podpore reformam na zadevni ravni gonilna sila sprememb, vendar mora spodbujati preglednost in enakovrednost spričeval, izdanih na nacionalni in sektorski ravni,

M.   ker evropski okvir za priznavanje kvalifikacij ne nadomesti nacionalnih okvirov kvalifikacij, ampak jih dopolni, in ker mora evropski okvir za priznavanje kvalifikacij zagotoviti širši okvir, ki bo olajšal sodelovanje na mednarodni ravni med državami članicami, socialnimi partnerji in drugimi udeleženci,

N.   ker je prepričan, da je lahko uporaba evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij uspešna le, če temelji sodelovanje pri razvrščanju nacionalnih kvalifikacij na referenčno raven evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij na medsebojnem zaupanju ter če so posebnosti in potrebe posameznih držav članic ustrezno ocenjene, kot tudi, če bo evropski okvir za priznavanje kvalifikacij zastavljen kot orodje za uporabnike in udeležence, ki jim bo koristil tako, da bo prikazoval obstoječe kvalifikacije in tiste, ki jih je treba pridobiti, hkrati pa bosta ohranjeni samoodgovornost in samostojnost pri učenju,

1.   pozdravlja pobudo Komisije za posodobitev, nenehno izboljševanje in krepitev evropskih sistemov izobraževanja in usposabljanja in za začetek posvetovanj glede oblikovanja skupnega okvira za evropske sisteme certificiranja;

2.   pozdravlja dejstvo, da evropski okvir za priznavanje kvalifikacij temelji na rezultatih učenja, zrcali kompleksnost vseživljenjskega učenja in spodbuja postopke reform na nacionalni in sektorski ravni;

3.   meni, da je evropski okvir za priznavanje kvalifikacij koristen instrument, ki izboljša in poveča medsebojno zaupanje v posamezne sisteme in v celoti podpira njegove cilje, tj. zagotovitev preglednosti poklicnih kvalifikacij na evropski ravni, mobilnost kvalificiranih delavcev in vseživljenjsko učenje;

4.   se strinja z uvedbo sistema, ki sestoji iz skupnih stopenj, instrumentov in načel, je prožen in istočasno organsko vezan na načelo vseživljenjskega učenja, vendar poziva Komisijo, naj pojasni odnos med stopnjami poklicnih kvalifikacij, Direktivo 2005/36/ES in določbami za potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja, ki na nacionalni in regionalni ravni že obstajajo ali se vzpostavljajo;

5.   poudarja, da je ena od glavnih nalog evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij poenostavitev in spodbujanje prenosa kvalifikacij med različnimi sistemi izobraževanja in usposabljanja, da se omogoči transnacionalna poklicna mobilnost ter bolje uskladijo zahteve po ponudbi in povpraševanju na evropskem trgu dela; prav tako poudarja, da vzpostavlja evropski okvir za priznavanje kvalifikacij ustrezen širši okvir, ki lahko zagotavlja primeren instrument prevajanja in sporazumevanja za oblikovanje skupnega okvira kvalifikacij v Evropi;

6.   zato ugotavlja, da je predlog Komisije pravilen in nujen pristop, čeprav s tem zahteva po preglednem okviru kvalifikacij ni zagotovljena popolnoma; poziva, da se osem predlaganih referenčnih ravni evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij prilagodi in izboljša; meni, da morajo biti njihovi deskriptorji izraženi bolj jedrnato in razumljivo ter da je treba jasno razlikovati med različnimi referenčnimi ravnmi, tako da se zagotovi jasna hierarhija kvalifikacij;

7.   poudarja, da bi morale sposobnosti, določene v okviru osemstopenjskih deskriptorjev, poleg socialnih in etičnih vprašanj vsebovati tudi vprašanja s področja kulture;

8.   meni, da sta organizacija in potrjevanje vseživljenjskega učenja v pristojnosti držav članic in da evropski okvir za priznavanje kvalifikacij težko posega na to področje;

9.   meni, da je treba tri horizontalna področja ("znanje", "spretnosti" ter "osebna in strokovna usposobljenost") prilagoditi, da bodo jasnejša in razumljivejša;

10.   nadalje poudarja, da so različne oblike učnih uspehov kot celota del strukture izobraževanja, ki je ne moremo meriti le s pomočjo ravni, dosežene na posameznih področjih;

11.   kritično obravnava tretje horizontalno področje "osebna in strokovna usposobljenost" " kot zanimiv pristop, s katerim bi najnovejša spoznanja na področju sodobnega raziskovanja učenja neposredno vključili v evropski okvir za priznavanje kvalifikacij; vendar bi pozdravil revizijo, ki bi pokazala, kako bi lahko metodološko obravnavali "socialne spretnosti" in "osebno usposobljenost";

12.   opozarja, da je bistvena naloga evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij razvrščanje certifikacijskih postopkov na podlagi učnih izidov poklicnega usposabljanja, in zato podpira uporabo preprostih in uporabnih deskriptorjev ter zmanjšanje števila referenčnih ravni; ugotavlja, da dosedanje primerjalne izkušnje kažejo, da bolj kot so ravni razdeljene in več kot je kriterijev, težje jih je povezati med seboj;

13.   meni, da je evropski okvir za priznavanje kvalifikacij kot metaokvir za vse oblike izobraževanja pomemben tudi za trg dela; pozdravlja dejstvo, da je zaradi Lizbonske strategije večja pozornost namenjena vseživljenskemu učenju na delovnem mestu ter s tem tudi priznavanju kvalifikacij, pridobljenih na delovnem mestu; poudarja, da mora vsaka od osmih stopenj poudariti sposobnosti, ki se lahko dosežejo z različnimi učnimi potmi in ki upoštevajo tako sposobnost opravljanja poklica in izkušnje kot uporabnost slednjih pri poklicnem napredovanju; zato zahteva, da se deskriptorji spremenijo, pri čemer se upoštevajo in ohranjajo bolonjske smernice, ki so povezane z akademsko izobrazbo, ter se te še dopolnijo, in sicer tako, da bolj upoštevajo poklicne sisteme izobraževanja in usposabljanja;

14.   ponovno zahteva spremembo dosedanjih samodejnih opredelitev referenčnih ravni 6, 7 in 8 v tri akademske naslove, opredeljene v okviru kvalifikacij bolonjskega procesa (diplomant, magister in doktor), tako da se posameznikovo dejansko znanje, spretnosti ter osebno in strokovno usposobljenost razvrsti neodvisno od kraja, kjer so bili pridobljeni;

15.   poziva, da se izboljša tabela 2, s katero bi se moralo povečati razumevanje referenčnih ravni; meni, da bi se morala tabela jasno ravnati po pristopu čim večje učinkovitosti, ker daje prednost formalnemu izobraževanju; zato pozdravlja priporočilo, da je treba tabelo 2 obravnavati previdno; meni, da mora evropski okvir za priznavanje kvalifikacij kot splošni okvir takšna podrobna vprašanja, npr. glede oblikovanja tabele 2, prepustiti akterjem na lokalni oz. nacionalni ravni;

16.   zahteva, da se okrepijo in spodbujajo skupna evropska načela za zagotavljanje in potrjevanje neformalnih in priložnostnih procesov učenja o vseživljenjskem učenju, zlasti na področju razširjanja tehničnega in znanstvenega znanja in spretnosti ter ob upoštevanju posebnosti posameznih poklicnih panog, regij in držav članic; meni, da je treba posebno pozornost nameniti metodam in sistemom za ocenjevanje učnih uspehov, ki so bili pridobljeni na neformalen ali priložnosten način, ker se usposobljenosti v okviru vseživljenjskega učenja razvijajo v številnih različnih vsakdanjih delovnih razmerah;

17.   poudarja, da so bili z razvojem evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij uvedeni skupni referenčni kazalniki, ki delojemalcem, ki se nadalje izobražujejo, olajšajo izgradnjo poklicne kariere v okviru vseživljenjskega učenja;

18.   zato se zavzema, da vsaka država v sodelovanju s pristojnimi organi in zavodi pripravi svoj nacionalni okvir za priznavanje kvalifikacij in zagotovi njihovo združljivost z evropskim okvirom za priznavanje kvalifikacij; meni, da je smiselno uvesti evropski okvir za priznavanje kvalifikacij v državah, v katerih nacionalnega okvira za priznavanje kvalifikacij ni, in v tistih državah, ki zanemarjajo neformalne in priložnostne kvalifikacije;

19.   poziva Komisijo, naj vzpostavi proces usklajevanja rabljenih pojmov in izrazov;

20.   poziva Komisijo, naj pojasni povezavo med okvirom za priznavanje kvalifikacij iz bolonjskega procesa in evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij ter navede, ali so predlagani kazalniki iz evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij edina referenčna točka za skupni evropski prostor vseživljenjskega učenja;

21.   zavrača določanje preskriptivnih meril za poti učenja ali trajanje in lokacije programov izobraževanja in usposabljanja;

22.   meni, da je treba spodbuditi nastanek več instrumentov za podporo evropskemu okviru za priznavanje kvalifikacij, da se državljanom omogoči dostop do slednjega in, da je treba hkrati postaviti v ospredje sklepe iz Kopenhagna in Bologne, na podlagi katerih se oblikuje skladen pristop; meni, da je treba veliko pozornost nameniti delu, ki so ga mednarodne organizacije in evropski centri, kot sta Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja, opravile na področju izobraževanja in pridobivanja kvalifikacij in spretnosti; poziva Komisijo, da pospeši razvoj sistema Evropski prenosni kreditni sitem v poklicnem in strokovnem izobraževanju (ECVET), še naprej razvija in spodbuja instrument Europass ter razširi zbirko podatkov "Ploteus" ter še naprej podpira inovativne pristope k priznavanju neformalnega in priložnostnega učenja;

23.   poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo vlogo in strukturo nacionalnih centrov Europass (NEC) ter jim olajšajo opravljanje njihovih temeljnih nalog in izpolnjevanje ciljev, ki jih je zastavila Evropska unija, pri čemer si je treba posebej prizadevati za razširjanje uporabe instrumentov, za katere neposredno skrbijo NEC (evropski življenjepis in Europass mobilnost), in postopno sprejetje sistema Europass;

24.   poudarja, da je za izvajanje evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij na prostovoljni podlagi potrebna podpora in zavezanost zainteresiranih strani na nacionalni in sektorski ravni;

25.   priznava, da zahteva evropski okvir za priznavanje kvalifikacij, kot orodje za približevanje med posameznimi sistemi kvalifikacij, usklajenost in medsebojno zaupanje; priporoča, da se za mehanizme zagotavljanja kakovosti pripravijo načela preglednosti in zanesljivosti, zato da se zagotovi možnost primerjave in s tem medsebojnega priznavanja kvalifikacij državljanov EU;

26.   poudarja, da lahko evropski okvir za priznavanje kvalifikacij najbolj prispeva k mobilnosti na evropskem trgu dela, če odločitev ene države članice o priznavanju posameznih nacionalnih kvalifikacij na ustrezne ravni evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij, sprejmejo tudi druge; meni, da so obveznosti držav članic, ki jih je v okviru zagotavljanja kakovosti predlagala Komisija, do upoštevanja več skupnih načel pomemben element uspešnega sodelovanja udeležencev na različnih ravneh; vendar opozarja, da bo tako le, če ne bo prišlo do prekrivanja z obstoječimi sistemi zagotavljanja kakovosti, npr. s standardi in smernicami za zagotavljanje kakovosti;

27.   meni, da mora biti medsebojno zaupanje rezultat okrepljenega sodelovanja med državami članicami v evropskem okviru za priznavanje kvalifikacij in temeljni pogoj za učinkovito delovanje evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij, saj so primerno poskusno obdobje, presoja vplivov ter ocenjevanje nujno potrebni za nenehno izboljševanje in prilagajanje evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij; poziva Komisijo, da v ta namen razvije in predlaga skupne metode in strategije;

28.   poudarja nadaljnji razvoj evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij, ki bo zrcalil zahteve zainteresiranih strani za pojasnitev, ki so jih izrazile v postopku posvetovanja;

29.   poziva Komisijo, naj svoj predlog spremeni na podlagi ugotovitev Parlamenta;

30.   poudarja pomen široke in dobro strukturirane strategije komunikacije in razširjanja za večjo ozaveščenost o koristih evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij in zanimanje zanje;

31.   meni, da je treba za uspešen evropski okvir za priznavanje kvalifikacij nujno natančno opredeliti koristi za končne uporabnike, tj. za državljane, delojemalce, delodajalce in izobraževalne zavode;

32.   poziva Komisijo, naj obvesti Evropski parlament o izidu nacionalnih posvetovanj ter pred pripravo končnega predloga nadaljuje z izmenjavo mnenj;

33.   naroči predsedniku, naj to resolucijo predloži Svetu in Komisiji.

(1) UL L 390, 31.12.2004, str. 6. (2) UL L 255, 30.9.2005, str. 22. (3) UL C 163, 9.7.2002, str. 1. (4) UL C 13, 18.1.2003, str. 2. (5) Še ni objavljeno v Uradnem listu.