Evropski parlament,

–   ob upoštevanju revizije skupne ribiške politike (SRP) iz decembra 2002 in še posebej svoje resolucije z dne 17. januarja 2002 o zeleni knjigi Komisije o prihodnosti skupne ribiške politike(1),

–   ob upoštevanju stališča z dne 6. julija 2005 o predlogu Uredbe Sveta o Evropskem skladu za ribištvo(2),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo(3)

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 9. marca 2006, o izboljšanju gospodarskih razmer v ribiški industriji (KOM(2006)0103),

–   ob upoštevanju javne predstavitve, ki jo je dne 3. maja 2006 organiziral Odbor za ribištvo, o posledicah zvišanja cen goriv za evropsko ribiško industrijo,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A6-0266/2006),

A.   ker je ribiški sektor strateškega pomena za socialno-ekonomski položaj, za javno preskrbo z ribiškimi proizvodi in za ravnovesje v prehrambeni bilanci različnih držav članic in same Evropske unije in ker daje velik prispevek k socialni in ekonomski blaginji obalnih skupnosti, lokalnemu razvoju, zaposlovanju, ohranjanju/ustvarjanju gospodarskih dejavnosti in delovnih mest, povezanih z ribiškim sektorjem, k preskrbi s svežimi ribami in ohranjanju lokalnih kulturnih tradicij,

B.   ker obstaja SRP, ki bo morala nositi odgovornost za financiranje svojih stroškov, zlasti sklepov in ukrepov, sprejetih na njenem področju,

C.   ker je treba spoštovati zgornje meje finančnega okvira 2007-2013, čeprav bi bilo zaželeno, da bi bila ribiškemu sektorju namenjena zadostna finančna sredstva,

D.   ker so imele različne flote držav članic v letu 2004 skoraj 90 000 plovil in so neposredno zaposlovale okoli 190 000 ribičev,

E.   ker mora SRP upoštevati opazne razlike med flotami, segmenti flote, ciljnimi vrstami rib, ribolovnim orodjem, produktivnostjo, željami potrošnikov in količinami zaužitih rib na prebivalca v različnih državah članicah, pa tudi specifične lastnosti dejavnosti ribištva, ki izhajajo iz njene socialne strukture in iz strukturnih in naravnih neenakosti med različnimi ribolovnimi regijami,

F.   ker je trajnost ribolovnih virov bistvenega pomena za dolgoročno zagotovitev ribolovne dejavnosti in sposobnosti preživetja ribiškega sektorja,

G.   ker dejavnost ribiškega sektorja v glavnem poteka v gospodarsko šibkih regijah, ki večinoma spadajo med regije Cilja 1, in ker ima kriza, v kateri se nahaja sektor, velik vpliv na raven gospodarske in socialne kohezije teh regij,

H.   ker bo morala SRP podpirati trajnostni razvoj ribiške industrije,

I.   ker je v nekaterih ribištvih raven prihodkov prebivalstva, ki živi od ribolova, občutno nižja od ravni prihodkov drugih plasti prebivalstva, in ker se je neenakost še poslabšala z negotovim položajem ribištva, spremenljivimi cenami rib in s stroški določenih proizvodnih dejavnikov; ker morajo zato politike Skupnosti prebivalstvu, ki živi od ribištva, zagotoviti pravično življenjsko raven, še posebej z izboljšanjem ravnovesja med prihodki in izdatki podjetij,

J.   ker je so prihodki in plače zaposlenih v sektorju negotove zaradi načina trženja rib, načina oblikovanja cen prve prodaje in neenakomernega ritma dejavnosti, kar kaže na potrebo po ohranitvi določenih oblik javne pomoči, tako nacionalne kot na ravni Skupnosti,

K.   ker ima zvišanje cen goriva zaradi povezave med plačami in prihodki od prve prodaje ulova neposredne in negativne posledice za prihodke posadk, kar pomeni do 25 % znižanje,

L.   ker se je gospodarski položaj velikega števila ribiških podjetij v zadnjih letih poslabšal celo do te mere, da jih je veliko med njimi zaradi upada dohodka propadlo, kar je za seboj pustilo negativne socialno-ekonomske posledice,

M.   ker je do upada dohodka prišlo delno zaradi omejitev, naloženih ribolovni dejavnosti (zmanjšanje zmogljivosti, celoletni dovoljeni ulovi, kvote, neribolovna območja, načrti za obnovo staležev in zmanjšanje števila ribolovnih dni), delno pa zaradi ohranjanja nizkih cen prve prodaje, vezanih na strukturo sektorja (nizka koncentracija ponudbe, naraščajoča koncentracija povpraševanja, neustrezna porazdelitev dodane vrednosti, postopno večanje uvoza ribiških proizvodov, povečana proizvodnja v ribogojstvu),

N.   ker gospodarska in socialna kriza, s katero se sooča ribiški sektor, prizadeva vse ribolovne flote, vendar se stopnje njihove prizadetosti razlikujejo,

O.   ker se je moral ribiški sektor samo v zadnjem desetletju soočiti s 35 % zmanjšanjem števila delovnih mest, 20 % zmanjšanjem števila plovil in 28 % zmanjšanjem ulova, kljub poskusom med revizijo skupne ribiške politike leta 2002, da bi ta trend obrnili,

P.   ker so za zagotovitev sposobnosti gospodarskega preživetja ribiškega sektorja poleg njene prilagoditve potrebni tudi socialno-ekonomski ukrepi, namenjeni zlasti doseganju najvišje stopnje varnosti s posodobitvijo flote, zagotavljanju visoke ravni usposabljanja zaposlenih v sektorju in izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev za ljudi, ki se preživljajo z morjem,

Q.   ker se primanjkljaj na področju ribiških proizvodov v trgovinski bilanci s tretjimi državami že nekaj let nenehno povečuje, in ker EU že uvozi več kot 40 % ribiških proizvodov, ki jih porabi,

R.   ker dinamika prodaje preprečuje, da bi se nihanja stroškovnih dejavnikov odrazila na cenah rib, in ker povprečne cene prve prodaje od leta 2000 stagnirajo ali upadajo, ne da bi se to odražalo v znižanju cene svežih rib za končnega porabnika,

S.   ker v nekaterih primerih sedanji skupni ureditvi trga za ribiške proizvode ni uspelo dovolj prispevati k izboljšanju cen prve prodaje, pa tudi ne k boljši razdelitvi dodane vrednosti v verigi ustvarjanja vrednosti v tem sektorju,

T.   ker je spodbujanje nepremišljenega razreza plovil – brez upoštevanja posebnosti zadevnih flot, ribolovnih virov in potreb potrošnikov rib v posamezni državi – gonilna sila prilagajanja velikosti flote obstoječim ribolovnim virom, kar je imelo hude gospodarske in socialne posledice,

U.   ker je zmanjšanje ribolovnega napora nekatere države članice prizadelo bolj kot druge in so flote nekaterih držav članic izvedle splošno zmanjšanje nad povprečjem Skupnosti, druge pa so namesto tega povečale ribolovni napor,

V.   ker bo ukinitev določenih ribolovnih tehnik marsikje avtomatično pomenila izginotje več vrst priobalnega ribolova, s hudimi gospodarskimi in socialnimi posledicami,

W.   ker je imelo zvišanje cen goriva v zadnjih treh letih za ribiški sektor še posebej hude posledice in je precej zaostrilo že obstoječo krizo, vplivalo na operativnost sektorja in njegovo sposobnost preživetja ter občutno znižalo prihodke ribičev,

X.   ker so se med letoma 2004 in 2006 cene goriva povišale za skoraj 100 % in ker te sedaj v nekaterih segmentih sektorja predstavljajo skoraj 50 % celotnih operativnih stroškov ribiških podjetij,

Y.   ker bi lahko po oceni nekaterih študij zvišanje cen goriva povzročilo izginotje več tisoč ribiških podjetij in izgubo več tisoč delovnih mest,

Z.   ker so različne države članice uporabile posebne ukrepe, namenjene izplačilu nadomestil svojim flotam zaradi zvišanja cen goriva, zlasti z ustanovitvijo jamstvenih skladov in ugodnejših kreditnih linij,

AA.   ker je trend dvigovanja cen goriva strukturnega značaja,

AB.   ker Komisija v zvezi z oprostitvami od prijave državne pomoči predlaga, da se pravilo "de minimis" za ribiški sektor v obdobju treh let poveča na 30 000 EUR na prejemnika, za druge sektorje pa nato velja manjša vsota,

AC.   ker je Evropski svet, ki je od 15. do 16. decembra 2005 potekal v Bruslju, v primerjavi s predlogom Komisije zmanjšal Evropski sklad za ribištvo (ESR)za obdobje 2007-2013 s približno 4 900 000 000 EUR na približno 3 800 000 000 EUR in s tem še poslabšal pomanjkanje finančnih virov Skupnosti za ribiški sektor,

AD.   ker politični sporazum o ESR, ki je bil sklenjen na zasedanju Sveta "kmetijstov in ribištvo" dne 19. junija 2006 v Luxembourgu, ne upošteva pomembnih vidikov iz zgoraj navedenega stališča Parlamenta z dne 6. julija 2005 in vključuje predloge Komisije iz zgoraj navedenega sporočila Komisije,

Sporočilo Komisije

1.   obžaluje zamudo v sporočilu Komisije, kot tudi premajhno izkazano vnemo; glede na to, da so vloženi predlogi v bistvu nezadostni in nekateri od njih celo neustrezni, če upoštevamo obseg in resnost krize, v kateri se trenutno nahaja sektor, kar Komisija sama ugotavlja in opisuje;

2.   obžaluje politiko, ki izrablja socialno-ekonomsko slabljenje sektorja zaradi vrtoglave rasti cen goriva za to, da bi spodbudila razrez in dokončno prenehanje dejavnosti plovil;

3.   obžaluje, da predlagani ukrepi nimajo prave socialno-ekonomske razsežnosti in da gre namesto tega za ukrepe, ki ne upoštevajo posledic, ki jih bo njihovo izvajanje imelo za posadke plovil;

4.   opozarja na dejstvo, da sporočilo Komisije ne vsebuje sistematične analize trenutnega stanja v ribiški industriji, zlasti ribolovnega napora;

5.   poudarja, da bo imelo veliko število vloženih predlogov kvečjemu srednjeročni in dolgoročni vpliv na gospodarski položaj ribiškega sektorja;

Takojšnji ukrepi

6.   obžaluje, da Komisija v okviru pomoči za reševanje in prestrukturiranje vztrajno nasprotuje možnosti odobravanja nadomestnih plačil in pomoči za tekoče poslovanje, in zato ponovno poudarja potrebo po sprejetju takojšnjih konkretnih ukrepov za zmanjšanje velike nestabilnosti cen goriva za ribiški sektor, zlasti z uvedbo podpornih ukrepov, povezanih z njihovimi stroški; v tem smislu poziva k vzpostavitvitvi jamstvenega sklada, sofinanciranega na ravni Skupnosti, ki bo zagotovil stabilnost cen goriva in dodeljevanje začasnih nadomestnih plačil prizadetim ribiškim podjetjem;

7.   meni, da je trebno izkoristiti vse možnosti in finančna sredstva, ki so na voljo v okviru proračuna Skupnosti za leto 2006, za financiranje posebnih ukrepov za pomoč temu sektorju in da bi bil ta sposoben premostiti težave, povezane s povišanjem cen goriva, v kolikor se ne uporabijo drugi ukrepi;

8.   poziva Komisijo, naj za zagotavljanje konkurenčnosti flote EU, ki deluje izven voda Skupnosti in ki mora na istih trgih konkurirati flotam iz tretjih držav, katerih stroški so lahko tudi za več kot 300 % nižji kot so stroški plovila Skupnosti, preuči predloge ribiškega sektorja za oblikovanje okvira, ki bi lahko dodeljeval davčne olajšave;

9.   poziva Komisijo, naj sedanjo krizo, povezano s cenami goriva, obravnava kot nepredvidljiv dogodek v skladu s členom 16 Uredbe Sveta (ES) št. 2792/1999 z dne 17. decembra 1999, o določitvi podrobnih pravil in sporazumov glede strukturne pomoči Skupnosti v ribiškem sektorju(4), ki ga ureja Finančni instrument za usmerjanje ribištva (FIUR), na način, da bo lahko dodelila isto kratkoročno pomoč kot v primeru začasne zaustavitve dejavnosti, brez meril za zmanjšanje zmogljivosti ali bioloških meril; opozarja na številne obveznosti, ki so bile že precej časa nazaj sprejete v tem smislu;

10.   poziva Komisijo, da trajanje veljavnosti nujne pomoči podaljša na dvanajst mesecev;

11.   poudarja, da bi morala biti javna pomoč prav tako usmerjena k zaščiti interesov posadk plovil, zadovoljevati njihove potrebe in reševati probleme, ki jih pestijo;

12.   izraža razočaranje nad pravili, ki jih je pred kratkim napovedala Komisija, po katerih se zgornja meja pomoči "de minimis" za ribiški sektor v treh letih poveča na zgolj 30 000 EUR; opozarja na vztrajne zahteve ribiškega sektorja in uprav številnih držav članic, naj se znesek teh pomoči zviša na 100 000 EUR in ta znesek primerja z zgornjo mejo, ki je bila pred kratkim dogovorjena za druge proizvodne sektorje in ki znaša do 200 000 EUR; poudarja obveznosti, ki so bile sprejete v ribiškem sektorju v prid povišanja zneska po pravilu "de minimis", in poziva Komisijo, naj nujno preuči pred kratkim sprejet sporazum o povišanju;

13.   poziva Komisijo, naj omogoči vnaprejšnje dodeljevanje pomoči FIUR ali ESR, da bi ustvarili načine financiranja, s katerimi bi kar najbolj omilili povečevanje obratovalnih stroškov;

Ukrepi s srednjeročnimi in dolgoročnimi učinki
Obnova in posodobitev flote

14.   se je seznanil s predlogom Komisije, da naj se v okviru prihodnjih programov za prestrukturiranje predvidijo naložbe v zvezi s spremembo ribolovnega orodja, nakup opreme in zamenjavo strojev, kar bo prispevalo k preusmeritvi, energetski učinkovitosti in prihranku energije;

15.   meni, da bi morali načrti za prestrukturiranje v posameznih državah članicah predstavljati bistveni del prestrukturiranja ribolovnega sektorja;

16.   meni, da bi morale Komisija in države članice sprejeti obširen načrt za zmanjšanje porabe energije s strani flot, vključno z razvojem energijsko manj intenzivnih ribolovnih orodij in čistejših motorjev, dolgoročno pa tudi z zmanjšanjem odvisnosti od fosilnih goriv;

17.   obžaluje pomanjkanje vizije v pristopu ESR k pomoči za zamenjavo motorjev; meni, da bodo zaradi takih ukrepov, kot je pogojevanje pomoči za zamenjavo motorja pri plovilih, daljših od 12 metrov, z 20 % manjšo močjo, določeni ribolovni postopki praktično neizvedljivi in da bodo ukrepi morda vplivali na varnost, ker bodo morda spodbujali goljufije s prijavljanjem nižje moči motorja;

18.   vztraja, da mora ESR nadaljevati z dodeljevanjem pomoči za obnovo in posodobitev ribiških flot – še posebej za zamenjavo motorjev zaradi varnosti, zaščite okolja ali prihranka goriva – od česar bosta imela koristi predvsem obalni ribolov in priobalni ribolov, pa tudi za zamenjavo več kot dvajset let starih plovil, pri katerih varnostnim pogojem ni več mogoče zadostiti;

Obalni ribolov

19.   poziva Komisijo, naj v okviru SRP prizna posebnosti obalnega ribolova malega obsega in priobalnega ribolova in preuči, v kolikšni meri sedanji instrumenti ustrezajo potrebam sektorja, in jih po potrebi prilagodi;

20.   poziva Komisijo, naj poda predlog za oblikovanje programa Skupnosti v podporo obalnemu ribolovu malega obsega in priobalnemu ribolovu, ki bi prispeval k usklajevanju dejavnosti in usmerjanju finančnih sredstev iz drugih obstoječih instrumentov, da bi odpravili posebne probleme, s katerimi se sooča ta segment sektorja;

Trženje

21.   pozdravlja namero Komisije, da celovito ovrednoti sedanjo skupno tržno ureditev ribiških proizvodov; poudarja potrebo po izboljšanju trženja rib in ribiških proizvodov ter za okrepitev dodane vrednosti opraviti ambiciozno revizijo te skupne tržne ureditve;

22.   meni, da je za ribiče pomembno, da so bolj neposredno vključeni v predelavo in trženje, da bi razširili osnovo za njihove prihodke in izboljšali njihov življenjski standard; poziva Komisijo, da zato poda predloge za revizijo skupne tržne ureditve za ribiške proizvode, in sicer predvsem z uvedbo mehanizmov, ki bodo omogočili oblikovanje boljših cen prve prodaje in spodbudili pravično in ustrezno delitev dodane vrednosti v vrednostni verigi;

23.   izraža razočaranje nad dejstvom, da sektor v številnih primerih ni dovolj izkoristil možnosti za izboljšanje konkurenčnosti, ki jih ponuja sedanja skupna ureditev trga, in poziva Komisijo, naj ob sodelovanju nacionalnih uprav in različnih organizacij, ki zastopajo proizvajalce, kar najbolje predstavi javnosti obstoječe možnosti in druge možnosti, ki bodo morda vključene v prihodnjo revizijo skupne ureditve trga;

24.   meni, da je pomembno, da se preuči uvedba drugih oblik intervencije, podobnih zajamčenim cenam ali maksimalnemu davku na prihodke, da bi z zmanjšanjem posredniških deležev zagotovili boljšo porazdelitev dodane vrednosti;

25.   poudarja, da bi morali strukturni skladi prispevati k posodobitvi in vzpostavljanju tržnih infrastruktur za ribiški sektor;

26.   podpira pobudo za uvedbo kodeksa ravnanja za trgovino z ribiškimi proizvodi v Skupnosti;

27.   podpira stališče, da bi lahko ekološke označbe spodbujale razlikovanje med proizvodi in delovale kot spodbuda trajnostni trgovini z ribiškimi proizvodi;

28.   poziva Komisijo, naj preuči mehanizme - pomoč potrošnikom, na primer - za spodbujanje trženja predelanih ribiških proizvodov z večjo dodano vrednostjo (še posebej konzerve) po vzoru določenih kmetijskih proizvodov;

29.   poziva Komisijo, naj zagotovi zunanjo promocijo ribiških proizvodov Skupnosti, kot so npr. konzerv, zlasti s financiranjem njihove predstavitve na razstavah in mednarodnih sejmih;

30.   meni, da mora Komisija predložiti študijo o vplivu ribogojne poizvodnje Skupnosti ter tiste iz uvoza na cene rib, zlasti na cene prve prodaje;

31.   poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, na podlagi katerih morajo za uvožene ribiške proizvode, ki so v prodaji na notranjem trgu, veljati enake obveznosti kot za ribiške proizvode Skupnosti;

32.   meni, da bi lahko vlaganja v izboljšanje ravnanja z ribami na krovu, zlasti podpora za vlaganja v zamrzovalne sisteme, pripomogla k izboljšanju cen prve prodaje;

Finančna vprašanja

33.   izraža zaskrbljenost zaradi nezadostnih finančnih sredstev, ki jih ribiškemu sektorju namenja finančni okvir 2007-2013, še posebej ESR, in meni, da bi jih bilo treba nujno povečati, če naj bi se ustrezno odzvali na sedanjo krizo v sektorju;

Trajnost virov

34.   ponovno zahteva od Komisije, naj pri ukrepih za zaščito morskega okolja in obnovo osiromašenih staležev rib izbere širši pristop, zlasti z upoštevanjem in preučitvijo drugih dejavnikov, ki pomembno vplivajo na morsko okolje in stanje ribolovnih virov, kot na primer onesnaževanje na obalah in na odprtem morju, industrijske in kmetijske odpadne vode, poglabljanje morskega dna ali morski promet, za dopolnitev obstoječih metod upravljanja; poziva Komisijo, da na tem področju sproži pobudo Skupnosti;

35.   poudarja, da je bistvenega pomena doseči ravnotežje med socialno-ekonomskim položajem in okoljsko trajnostjo, hkrati pa poudarja potrebo po izvajanju mehanizma za subvencioniranje ali izplačevanje finančnih nadomestil ribičem, ki jih prizadenejo gospodarske in socialne posledice načrtov za obnovitev staleža ali drugi ukrepi za zagotavljanje večje zaščite ekosistemov, zlasti v regijah omejenimi možnostmi;

36.   poudarja potrebo po regulativnem okviru za delovanje, s katerim se bo ribolovni napor prilagodil razpoložljivim virom, zlasti za problem velikih plovil z velikimi ribolovnimi orodji, ki lovijo v majhnih vodnih telesih;

37.   poudarja, da je za dolgoročno ohranitev industrije potrebno zmanjšanje obsega ribolovnega napora in zmogljivosti;

38.   je prepričan, da socialnih in gospodarskih problemov, s katerimi se sooča evropska ribiška industrija, ni mogoče rešiti brez boljšega upravljanja ribolovnih dejavnosti, ki bi privedlo do obnovitve staležev rib, saj brez rib tudi ribolov ni mogoč;

39.   poudarja, da mora prilagoditev nacionalnih flot obstoječim virom upoštevati že do sedaj zmanjšan obseg ribolova;

40.   opozarja, da bo potrebno vse ukrepe za obnovo ribolovnih virov sprejeti po posvetovanju z ribiči, temeljiti pa bodo morali na znanstvenih raziskavah s področja ribolova;

41.   poziva Komisijo, naj razločuje med ribolovnimi tehnikami in načini od njihove uporabe; poudarja, da je uporaba nekaterih ribolovnih tehnik, za katere velja, da so v industrijskem obsegu škodljive, lahko skladna s trajnostnim ribolovom, če se uporablja v dejavnostih priobalnega ribolova, in tako omogoči ohranjanje ribiških skupnosti, ki so trenutno obsojene na izginotje;

42.   poziva Komisijo, naj upošteva dejstvo, da ribolovne dejavnosti niso samozadostne, ampak so del skupnega sistema izkoriščanja virov na ravni določene geografske regije; poudarja, da omejevalni ukrepi (prepoved ali omejitev) za katero koli od teh dejavnosti, ustvarijo neravnovesje ter prenos ribolovnega napora na druge vrste, kar ima hude socialne in gospodarske posledice za ribiške skupnosti ter povzroči prelov določenih vrst, ki so že celotno izkoriščene;

Nezakonit ribolov

43.   meni, da je bistvenega pomena, da se sprejmejo ukrepi za okrepitev boja proti nezakonitemu, nedokumentiranemu in neurejenemu ribolovu; poziva države članice, da takoj okrepijo nadzorne mehanizme na tem področju; meni, da je na mejah EU za preprečevanje vstopa nezakonito ulovljenih rib v EU potreben boljši nadzor;

44.   poziva Komisijo, naj ponovno pregleda določbe sedanje ribiške politike o nezakonitem, neprijavljenem in neurejenem ulovu; meni, da so posebej nujni pravilniki za preprečevanje zavržkov večjih odstotkov ulova;

Raziskave

45.   poudarja, da je treba prek ESR in Sedmega okvirnega programa Skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti spodbujati vlaganja, ki bodo pripomogla k zmanjšanju energetske intenzivnosti ribiškega sektorja in k povečanju njegove energetske učinkovitosti;

46.   meni, da je pomembno oceniti možnosti za spremembo vrst goriva, kot tudi sinergije, ki bi jih bilo na energetskem področju možno vzpostaviti s kmetijskim sektorjem;

47.   poudarja, da je treba v Sedmem okvirnem programu Skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti dati jasno prednost morskim virom in ribištvu, skupaj z zadostnimi finančnimi sredstvi;

Upravljanje SRP

48.   se je seznanil s predlogi Komisije o gospodarskem upravljanju ribolova, vendar ponovno opozarja, da so za delitev kvot in za pravice na področju ribolova izključno pristojne države članice;

Udeležba pri upravljanju SRP

49.   poudarja, da lahko regionalni svetovalni sveti igrajo pomembno vlogo pri sodelovanju ribičev v postopku sprejemanja odločitev znotraj SRP; poudarja pomen prejemanja pomoči Skupnosti za njihovo delovanje, ki jo je treba po petih letih ponovno ovrednotiti;

50.   poudarja potrebo po podpori skupin ribičev in strokovnih organizacij, ki so pripravljene deliti odgovornost za izvajanje SRP (soupravljanje);

51.   poziva k večji decentralizaciji SRP, s čimer bi zagotovili večje sodelovanje ribičev, njihovih reprezentativnih organizacij, ter ribiških skupnosti pri SRP in boljšem upravljanju ribištva;

52.   ugotavlja, da je potrebna ustrezna organizacija ribiških trgov, ki vključuje učinkovit nadzorni sistem, sistem okoljskega označevanja in uvedbo pravnega kodeksa za ribiški sektor;

o
o   o

53.   naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 271 E, 7.11.2002, str. 401. (2) UL C 157 E, 6.7.2006, str. 324. (3) UL L 223, 15.8.2006, str. 1. (4) UL L 337, 30.12.1999, str.10.