Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. junija 2005 z naslovom "Nanoznanosti in nanotehnologije: Akcijski načrt za Evropo 2005–2009" (KOM(2005)0243),

–   ob upoštevanju skupnega poročila britanske Kraljeve družbe in Kraljeve akademije za inženirstvo z dne 29. julija 2004 z naslovom "Nanoznanosti in nanotehnologije: možnosti in negotovosti",

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Sveta za konkurenco z dne 24. septembra 2004,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije: K evropski strategiji za nanotehnologijo(1) in mnenja o zgoraj navedenem sporočilu Komisije z dne 7. junija 2005(2),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za pravne zadeve (A6-0216/2006),

A.   ker je Komisija sprejela akcijski načrt za takojšnje izvajanje varne, integrirane in odgovorne strategije za nanoznanosti in nanotehnologije,

B.   ker imajo nanoznanosti in nanotehnologije potencial, da kot multidisciplinarni sektorji izjemno koristijo družbi prek razvoja novih proizvodov, materialov, aplikacij in storitev, s čimer se dvigne produktivnost in kakovost življenja v EU kot celoti,

C.   ker Svet priznava pomembno vlogo, ki jo imajo nanotehnologije na številnih področjih, ter poudarja pomembnost nadaljevanja pridobivanja znanstvenega in tehnološkega znanja na tem področju in spodbujanja njegove uporabe v industriji,

D.   ker Evropski ekonomsko-socialni odbor meni, da bi lahko nanotehnologije veliko pripomogle EU pri doseganju ciljev, kot so določeni v Lizbonski strategiji,

1.   pozdravlja zgoraj navedeni akcijski načrt Komisije, v katerem je določena vrsta konkretnih in med seboj povezanih ukrepov za takojšnje uveljavljanje nanoznanosti in nanotehnologij, ki temelji na prednostnih področjih, opredeljenih v skladu s potrebami v prihodnosti;

2.   prepoznava pomembno vlogo, ki jo lahko nanoznanosti in nanotehnologije odigrajo kot revolucionarne tehnologije pri spodbujanju doseganja gospodarskih, socialnih in okoljskih ciljev EU; priznava, da nanotehnologije lahko naslovijo potrebe državljanov (javno zdravje, energijo, promet, trajnostni razvoj itd.) ter prispevajo k ciljem EU v zvezi s konkurenčnostjo in trajnostnim razvojem;

3.   ugotavlja, da so tehnološke platforme, strokovne svetovalne skupine in akcijski načrti uporabni instrumenti za pomoč pri razvoju dogovorjenih vsebin raziskav in razvojnih strategij na področju nanotehnologij in nanoznanosti ter s tem pri ustvarjanju novih delovnih mest in povečevanju gospodarske rasti;

4.   podpira cilje in pobude iz zgoraj omenjenega sporočila Komisije z dne 7. junija 2005; pozdravlja jasno osredotočenost v sporočilu in v akcijskem načrtu;

5.   istočasno poudarja potrebo, da se povečajo naložbe v raziskave in razvoj, ki se financirajo iz javnih sredstev; ugotavlja, da razpršenost na področju raziskav v Evropi odraža lahko dostopnost in razmeroma nizke stroške raziskav v okviru nanoznanosti, vendar se tudi zaveda, da je treba rezervirati sredstva za ustanavljanje in vzdrževanje nujnih velikih obratov, med katere sodijo zlasti bele sobe, litografski postopki in zelo dragi analitični postopki; s tem v zvezi izraža svojo zaskrbljenost glede trenutne ravni evropskih naložb iz javnih sredstev v nanoznanosti in nanotehnologije, priporoča, da se ambicijam iz akcijskega načrta zagotovijo ustrezni finančni pogoji, ter podpira pripravljenost Komisije, da znatno poveča sredstva, namenjena raziskovanju na tem področju, ki je bistvenega pomena za prihodnji razvoj Evrope;

6.   meni, da Evropa potrebuje skladen sistem infrastrukture svetovnih razsežnosti za raziskave in razvoj, da bi EU ostala konkurenčna na področju nanoznanosti in nanotehnologij; opozarja na dejstvo, da infrastruktura za raziskave in razvoj na področju nanotehnologij za doseganje morebitnih ekonomij obsega ter zaradi njene interdisciplinarne in kompleksne narave zahteva kritično maso virov, ki presegajo sredstva lokalnih vlad in industrije; po drugi strani priznava, da so lahko ožje zastavljene nacionalne politike za raziskave in razvoj pogosto bolje pripravljene za hitro odzivanje na spreminjajoče se priložnosti in nove okoliščine na trgu; zato nujno poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo in uskladijo svoja raziskovalna in razvojna prizadevanja na tem področju; za ta namen priporoča, da se v vsaki državi članici in na osnovi značilnosti vsake države oblikuje minimalna kritična masa infrastrukture in znanstvenikov s posebnim strokovnim znanjem na področju nanoznanosti in nanotehnologij, kar bi končno pripeljalo do vzpostavitve specializiranih centrov odličnosti v nekaterih državah, ki bi se usklajevali na ravni EU;

7.   posebej opozarja na nanomedicino kot obetavno interdisciplinarno področje z revolucionarnimi tehnologijami, kot sta molekularno upodabljanje in diagnostika, ki lahko izjemno koristijo pri zgodnjem diagnosticiranju ter pri majhnem in stroškovno učinkovitem zdravljenju obolenj, kot so rakasta obolenja, problemi srca in ožilja, sladkorna bolezen ter Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen; nujno poziva Komisijo ter nacionalne in regionalne oblasti, naj povečajo svoje naložbe v raziskave in razvoj na tem področju in naj svoja prizadevanja usklajujejo preko evropske tehnološke platforme za nanomedicino, ki je predlagana v sedmem okvirnem programu za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (sedmi okvirni program) ter z drugimi instrumenti, vključno s predlaganimi regijami znanja iz sedmega okvirnega programa, da se na tem področju doseže kritična masa;

8.   poudarja pomembno vlogo, ki jo bodo nanoznanosti in nanotehnologije odigrale pri razvoju molekularne biologije;

9.   je prepričan, da bi morale biti multidisciplinarne nanoznanosti in nanotehnologije usmerjene v razvoj vodikove energije, kamor sodi tudi razvoj novih in učinkovitih sredstev za shranjevanje vodika in učinkovitih gorivnih celic, pa tudi v razvoj tehnologij za prenos podatkov z bistveno večjo zmogljivostjo kot so obstoječe;

10.   poudarja precejšen napredek, ki je bil na področju nanotehnologij dosežen v Evropi in temelji na pristopu "od zgoraj navzdol", zlasti na področjih, kot so nano lepila, prevleke in premazi, ki so odporni na obrabo in korozijo, pa tudi pri proizvodnji katalizatorjev in fotodiod, vključno s tako imenovanim modrim laserjem, ter na področjih nanomedicine, nanokozmetike in nanodiagnostike bolezni;

11.   je prepričan, da lahko raven temeljnih raziskav v Evropi omogoča razvoj tehnoloških orodij, ki bodo omogočala uporabo pristopa "od spodaj navzgor", zlasti v nanoelektroniki;

12.   meni, da morajo ukrepe za pospeševanje razvoja tehnologije dopolnjevati ukrepi na področju politik, da se obstoječim tehnologijam zagotovi tržna uveljavitev; ugotavlja, da lahko standardi zagotavljajo enake pogoje za trge in mednarodno trgovino ter so predpogoj za pošteno konkurenco, primerjalno oceno tveganja in regulativne ukrepe; zato poziva Komisijo in Svet, naj odstranita vse ovire v obliki pomanjkanja standardov in nejasne zakonodaje, ki po nepotrebnem zadržujejo prevzem nanotehnologij in nanoznanosti v Evropi, to pa naj storita brez uveljavljanja morebitnih novih birokratskih ovir;

13.   poudarja pomen ustvarjanja "trikotnika znanja" (tj. izobraževanje, raziskav in inovacij), ki je potreben za Evropski raziskovalni prostor; meni, da sta za doseganje nujne sinergije med raziskavami, izobraževanjem in inovacijami potrebna celovit pristop prenosa znanja, pa tudi razvoj medsektorskih človeških virov; zato poziva države članice, naj razvijejo strategije za izboljšanje prenosa znanja in naj se na pomanjkanje strokovnega znanja odzovejo s povečanim poudarkom na usposabljanju za naravoslovne znanosti in s privabljanjem večjega števila študentov k nanoznanosti in multidisciplinarnim predmetom, ki so povezani z znanostjo; pozdravlja prizadevanje Komisije, da podpre omrežja za raziskovalno usposabljanje na področju nanotehnologij, in poziva države članice, naj tako same kot v tesnem medsebojnem sodelovanju oblikujejo multidisciplinarna omrežja za združevanje nanotehnologij z velikim številom raziskovalnih področij z namenom razvijanja novih hibridnih tehnologij;

14.   meni, da bi morali industrija, raziskovalni inštituti in finančne institucije sodelovati, da bi zagotovili, da se izjemni dosežki raziskav in razvoja na področju nanoznanosti in nanotehnologij prevedejo v nove proizvode in postopke; poudarja, da bi morale države članice pospeševati in spodbujati ta proces z osredotočanjem na izboljšanje poslovne klime za podjetja v sektorju nanotehnologij v svojih državah, zlasti za novoustanovljena podjetja, mala in srednje velika podjetja ter inovativne družbe; s tem v zvezi meni, da je varstvo pravic intelektualne lastnine ključnega pomena za inovacije, tako glede pridobivanja začetnih naložb, kot za zagotavljanje bodočih prihodkov; poziva Komisijo k razvijanju standardov za varstvo pravic intelektualne lastnine in vzorcev licenčnih sporazumov;

15.   obžaluje, da se patentiranje izumov s področja nanoznanosti in nanotehnologije v Evropi razvija počasi; poziva EU, naj ustanovi nadzorni sistem za patente s področja nanoznanosti in nanotehnologij, ki ga bo vodil Evropski patentni urad;

16.   spodbuja splošne reforme na področju evropskega patentnega sistema, da se zmanjšajo stroški patentiranja in se izboljša dostopnost patentov za mala in srednje velika podjetja (MSP); poudarja potrebo po večji preglednosti in jasnih omejitvah področja učinkovanja patentne zaščite;

17.   je prepričan, da so možnosti Evrope, da je na tem področju v ospredju in se tam obdrži, odvisne od njenih sposobnosti usklajevanja; ponovno poudarja potrebo po enotni središčni točki Skupnosti za usklajevanje in pomen tega, da EU na mednarodnem prizorišču zagovarja enotno stališče, zlasti v luči izzivov, ki jih predstavlja patentno varstvo na Kitajskem; zato poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo mehanizme za učinkovito usklajevanje ukrepov na tem področju; Komisijo nujno poziva, naj pri oblikovanju svojih politik upošteva vse aktivnosti v okviru OECD (npr. definicije, nomenklatura, upravljanje tveganja) in Unesca (etika);

18.   priznava, da je bistvena sestavina odgovorne strategije vključitev socialnih, zdravstvenih in varnostnih vidikov v tehnološki razvoj nanoznanosti in nanotehnologij; s tem v zvezi poziva Komisijo, države članice in evropsko industrijo, naj začnejo učinkovit dialog z vsemi interesnimi skupinami, da bi razvoj usmerili trajnostno;

19.   vztraja, da ocena tehnološkega tveganja (od zasnove do odstranjevanja ali recikliranja) za zdravje ljudi, potrošnikov, delavcev in okolja zajame celoten življenjski cikel proizvodov nanoznanosti in nanotehnologije;

20.   priporoča, da se na seznamih sestavin v potrošniških izdelkih navedejo dodatki snovi iz proizvedenih nanodelcev;

21.   poudarja potrebo po spoštovanju visokih etičnih načel in pozdravlja načrtovane revizije vprašanj, kot so posegi na ljudeh v neterapevtske namene ter povezava med nanoznanostmi in nanotehnologijo ter posameznikovo zasebnostjo; pričakuje, da bodo revizije objavljene in da bodo vključevale podrobno analizo nanomedicine;

22.   podpira ustanovitev etičnih odborov, ki bodo z zagotavljanjem neodvisnih znanstvenih mnenj prispevali k dobremu informiranju javnosti in ustvarjanju vzdušja zaupanja ob morebitnih razpravah o tveganjih in prednostih, ki so povezane z izkoriščanjem odkritij na področju nanotehnologij;

23.   pozdravlja posvetovanje o tem predlogu in spodbuja Komisijo, naj nadaljuje z izboljšavami svojega dela, da bo zadostila naraščajoči potrebi po boljši ureditvi;

24.   pozdravlja namero Komisije, da pripravi ustrezno večjezično informacijsko gradivo, namenjeno različnim starostnim skupinam, za povečanje osveščenosti o napredku in pričakovanih koristih nanoznanosti in nanotehnologij; spodbuja Komisijo, naj k temu pristopi v tesnem sodelovanju z državami članicami; poziva Komisijo, naj pripravi komunikacijsko strategijo za večjo osveščenost javnosti o izjemnih možnostih, ki jih ponuja nanotehnologija, in za pomirjanje njenih strahov; meni, da bi morala Komisija kot del te komunikacijske strategije uporabiti tudi zamisli, kot sta "potujoča kampanja" (v kateri bi nastopal predstavitveni "nano-tovornjak") ali nagrada za nanotehnologijo;

25.   poziva industrijo, naj prispeva k skupnim prizadevanjem, in jo nujno poziva, naj sodeluje pri razvoju nanotehnologij in pri tem upošteva njihove širše gospodarske, družbene, zdravstvene, varnostne in okoljske vplive ter deluje v skladu z načeli družbene odgovornosti gospodarskih družb; s tega vidika poudarja, da bi morala podjetja prispevati k objektivnemu informiranju o znanstvenih odkritjih na področju nanoznanosti in nanotehnologije, njihovi nameravani uporabi ter tveganjih in koristih za družbo;

26.   opozarja, da mora kakršna koli uporaba nanoznanosti in nanotehnologije upoštevati visoko raven zaščite človekovega zdravja, potrošnikov, delavcev ter okolja, kot je predpisala EU, in vztraja na potrebi po kodifikaciji nanomaterialov, kar bo privedlo do oblikovanja standardov, ki bodo okrepili napore za odkrivanje morebitnih tveganj; poziva Komisijo, da v ta namen sproži potrebne pobude;

27.   poudarja pomen miniaturizacije proizvodov za prispevek k zmanjševanju odpadkov in boljši porabi energije;

28.   poudarja, da je razumevanje morebitne škodljivosti novih sintetičnih nanodelcev za zdravje in okolje še omejeno, zato je treba, v skladu z načelom o previdnosti, preučiti učinke nanodelcev, ki so slabo topljivi in težko razgradljivi, preden se jih začne proizvajati ali z njimi trgovati;

29.   poziva Komisijo, naj posebno pozornost posveti razvoju nanoznanosti in nanotehnologij v novih državah članicah, tako da jim zagotovi sredstva za opredelitev svojih raziskovalnih profilov, istočasno pa naj dodatno okrepi vodilni položaj poglavitnih lokacij v Evropi, z namenom oblikovanja globalne vodilne vloge za Evropo;

30.   poudarja pomen mednarodnega sodelovanja na področju nanoznanosti in nanotehnologij; poziva Komisijo, naj zlasti dodatno poglobi že tako izjemne odnose z ruskimi znanstveniki in naj preuči možnosti in omejitve za sodelovanje na tem področju z ZDA, Japonsko, Kitajsko in Indijo; poziva Komisijo, da izboljša mednarodno sodelovanje, da se med EU, ZDA in Japonsko harmonizira obravnavanje predlogov za patentiranje s področja nanoznanosti in nanotehnologij; poudarja, da bi moralo stopnjevanje dialoga potekati v skladu z obveznostmi Svetovne trgovinske organizacije (STO);

31.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 157, 28.6.2005, str. 22. (2) INT/277 - CESE 1237/2005.