Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o pobudi Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sprejetje Sklepa Sveta o spremembah Sklepa 2003/170/PNZ o skupni uporabi uradnikov za zvezo, napotenih s strani organov pregona držav članic (10706/2005 – C6-0255/2005 – 2005/0808(CNS))

P6_TA(2006)0126 A6-0064/2006

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju pobude Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske (10706/2005),

–   ob upoštevanju člena 34(2)(c) Pogodbe EU,

–   ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0255/2005),

–   ob upoštevanju členov 93 in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0064/2006),

1.   odobri pobudo Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, kakor je bila spremenjena;

2.   poziva Svet, naj ustrezno spremeni besedilo;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti pobudo Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter Vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Besedilo, ki ga predlaga Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske   Spremembe Parlamenta Sprememba 1 UVODNA IZJAVA 1 A (novo) (1a) Kar zadeva Islandijo in Norveško, predstavlja ta sklep, z izjemo prvega in drugega odstavka člena 1 Sklepa, razvoj schengenskega pravnega reda v luči Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi teh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, kar sodi v področje iz člena 1(H) Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 19992 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo tega sporazuma. __________________ UL L 176, 10.7.1999, str. 36. 2 UL L 176, 10.7.1999, str. 31. Sprememba 2 ČLEN 1, ODSTAVEK 1 Člen 1, odstavek 1, pododstavek 1 a (Sklep 2003/170/PNZ) V tem sklepu "častnik za zvezo Europola" pomeni uslužbenca Europola, napotenega v eno ali več tretjih držav ali mednarodnih organizacij za podporo in usklajevanje sodelovanja med organi v teh državah ali organizacijami in Europolom tako, da olajša izmenjavo informacij med njimi. V tem sklepu "častnik za zvezo Europola" pomeni uslužbenca Europola, napotenega v eno ali več tretjih držav ali mednarodnih organizacij za podporo in usklajevanje sodelovanja, na eni strani med organi v teh državah ali organizacijami in Europolom, ter na drugi strani med častniki za zvezo, napotenimi s strani organov pregona držav članic v tretjo državo ali mednarodno organizacijo, v katero je uslužbenec napoten, tako da olajša izmenjavo informacij med njimi." Sprememba 3 ČLEN 1, ODSTAVEK 2 Člen 1, odstavek 2, pododstavek 1 a (Sklep 2003/170/PNZ) Ta sklep ne posega v naloge častnikov za zvezo Europola v okviru Konvencije o Europolu, njenih izvedbenih določb in dogovorov o sodelovanju, sklenjenih med Europolom in zadevnimi tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami. Ta sklep ne posega v naloge častnikov za zvezo Europola v okviru Konvencije o Europolu, določb, sprejetih za njeno izvajanje, in dogovorov o sodelovanju, sklenjenih med Europolom in zadevnimi tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami. Sprememba 4 ČLEN 1, ODSTAVEK 2 A (novo) Člen 2, odstavek 1 (Sklep 2003/170/PNZ) (2a) V členu 2 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom: "1. Vsaka država članica ustrezno zagotovi, da častniki za zvezo vzpostavijo in ohranijo neposredne stike s pristojnimi organi države gostiteljice ali mednarodne organizacije, da se olajša in pospeši zbiranje in izmenjava informacij in da se zbrane informacije nemudoma posredujejo Europolu." Sprememba 5 ČLEN 1, ODSTAVEK 2 B (novo) Člen 2, odstavek 3 (Sklep 2003/170/PNZ) (2b) V členu 2 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim besedilom: "3. Častniki za zvezo opravljajo svoje naloge v okviru svojih pooblastil in v skladu z določbami, vključno s tistimi o zaščiti osebnih podatkov, določenimi v njihovi nacionalni zakonodaji, Konvenciji o Europolu in katerem koli sporazumu, sklenjenem z državami gostiteljicami ali mednarodnimi organizacijami." Sprememba 6 ČLEN 1, ODSTAVEK 2 C (novo) Člen 2, odstavek 3 a (novo) (Sklep 2003/170/PNZ) (2c) Členu 2 se doda naslednji odstavek: "3a. Če je v eni tretji državi ali mednarodni organizaciji več častnikov za zvezo, ki so napoteni iz različnih držav članic, le-ti usklajujejo svoje ukrepe in delovanje tako, da se podvajanje nalog čim bolj zmanjša. V ta namen se organizirajo za opravljanje dela v skupini in pri tem vzpostavljajo stike s častniki za zvezo, napotenimi v druge države, s katerimi je potrebno ali koristno sodelovati pri zbiranju, dopolnjevanju in povezovanju informacij, ki presegajo nacionalni, večnacionalni ali organizacijski okvir, v katerega so napoteni." Sprememba 7 ČLEN 1, ODSTAVEK 3 Člen 4, odstavek 1, nov stavek (Sklep 2003/170/PNZ) Takšni sestanki lahko potekajo tudi na pobudo katere koli druge države članice in zlasti tistih držav članic, ki v določeni državi ali regiji opravljajo funkcijo "vodilne države" za sodelovanje z EU. Takšni sestanki lahko potekajo tudi na pobudo Europola ali katere koli druge države članice in zlasti tistih držav članic, ki v določeni državi ali regiji opravljajo funkcijo "vodilne države" za sodelovanje z EU. Sprememba 8 ČLEN 1, ODSTAVEK 3 A (novo) Člen 4, odstavek 2 (Sklep 2003/170/PNZ) (3a) V členu 4 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom: "2. Države članice zagotovijo, da si njihovi častniki za zvezo, napoteni v isto tretjo državo ali mednarodno organizacijo, med seboj pomagajo pri vzpostavljanju stikov z organi države gostiteljice. Države članice se medsebojno dogovorijo o porazdelitvi nalog med častnike za zvezo, napotenimi v isto tretjo državo ali mednarodno organizacijo, in pri tem pazijo, da ravnajo v korist vseh držav EU. Če se države članice ne dogovorijo o porazdelitvi nalog, sta za določitev in dejansko izvedbo nalog odgovorna Europol in njegov častnik za zvezo, napoten v to tretjo državo ali mednarodno organizacijo (v primeru, da je bil napoten)." Sprememba 9 ČLEN 1, ODSTAVEK 3 B (novo) Člen 4, odstavek 3 (Sklep 2003/170/PNZ) (3b) V členu 4 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim besedilom: "3. Države članice z dvostranskim ali večstranskim dogovorom zadolžijo častnike za zvezo, ki jih je država članica napotila v tretjo državo ali mednarodno organizacijo, da skrbijo za posebne koristi ene ali več drugih držav članic ter da delujejo bolj celovito in upoštevajo koristi EU." Sprememba 10 ČLEN 1, ODSTAVEK 3 C (novo) Člen 5, odstavek 1 (Sklep 2003/170/PNZ) (3c) V členu 5 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom: "1. Države članice zagotovijo, da njihovi častniki za zvezo v tretjih državah in mednarodnih organizacijah v skladu z nacionalnim pravom, Konvencijo o Europolu, ustreznimi mednarodnimi instrumenti in veljavnimi določbami, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, priskrbijo svoje državne organe in Europol z informacijami v zvezi z resnimi kaznivimi grožnjami do drugih držav članic, ki jih v tretji državi ali mednarodni organizaciji ne zastopajo njihovi lastni častniki za zvezo. Državni organi in Europol v skladu z nacionalnim pravom in Konvencijo o Europolu ter glede na resnost grožnje ocenijo, ali bi bilo treba obvestiti državo članico ali ne." Sprememba 11 ČLEN 1, ODSTAVEK 3 D (novo) Člen 5, odstavek 2 (Sklep 2003/170/PNZ) (3d) V členu 5 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom: "2. Častniki za zvezo držav članic v tretji državi ali mednarodni organizaciji v skladu z nacionalnim pravom, Konvencijo o Europolu, ustreznimi mednarodnimi instrumenti in veljavnimi določbami, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, posredujejo informacije v zvezi z resnimi kaznivimi grožnjami do drugih držav članic neposredno častnikom za zvezo držav članic, če je ta zastopana v tretji državi ali mednarodni organizaciji, in Europolu." Sprememba 12 ČLEN 1, ODSTAVEK 3 E (novo) Člen 5, odstavek 4 (Sklep 2003/170/PNZ) (3e) V členu 5 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim besedilom: "4. Države članice obravnavajo vsako prošnjo iz odstavka 3 v skladu s svojim nacionalnim pravom, Konvencijo o Europolu in ustreznimi mednarodnimi instrumenti ter v najkrajšem času sporočijo, ali prošnji lahko ugodijo." Sprememba 13 ČLEN 1, TOČKA 4 Člen 8, odstavek 3 (Sklep 2003/170/PNZ) 3.  Države članice lahko v skladu z nacionalnim pravom in Konvencijo o Europolu ter z namenom izmenjave pomembnih informacij zaprosijo Europol za uporabo častnikov za zvezo Europola, dodeljenih tretjim državam ali mednarodnim organizacijam. Prošnje se preko nacionalnih enot držav članic v skladu s Konvencijo o Europolu naslovijo na Europol. 3.  Države članice v skladu s Konvencijo o Europolu zaprosijo Europol, če je to možno ali potrebno, za uporabo častnikov za zvezo Europola, dodeljenih tretjim državam ali mednarodnim organizacijam, da se popolnoma izkoristi kanale Europola za izmenjavo ustreznih informacij. Prošnje se prek nacionalnih enot držav članic v skladu s Konvencijo o Europolu naslovijo na Europol.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa "Državljani za Evropo" za spodbujanje dejavnega evropskega državljanstva za obdobje 2007-2013 (KOM(2005)0116 – C6-0101/2005 – 2005/0041(COD))

P6_TA(2006)0127 A6-0076/2006

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0116)(1),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in členov 151 in 308 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija predlog predložila Parlamentu (C6-0101/2005),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbora za ustavne zadeve (A6-0076/2006),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poudarja, da je obseg sredstev, podan v zakonodajnem predlogu za obdobje po letu 2006, odvisen od odločitve o naslednjem večletnem finančnem okviru;

3.   poziva Komisijo, da kjer je primerno, predlaga prilagoditev referenčnega finančnega zneska za ta program, ko bo večletni finančni okvir sprejet;

4.   poziva Komisijo, da zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 5. aprila 2006 z namenom sprejetja Sklepa št. .../2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa "Evropa za državljane" za spodbujanje dejavnih evropskih vrednot, kot so določene v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije, in dejavnega evropskega državljanstva za obdobje 2007-2013

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 151 in 308 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(3),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Pogodba uvaja državljanstvo Unije, ki dopolnjuje nacionalno državljanstvo državljanov posameznih držav članic. Je pomemben element pri krepitvi in varovanju procesa evropskega povezovanja.

(2)  Skupnost mora evropske državljane obveščati o državljanstvu Evropske unije kot tudi o pravicah in obveznostih, ki iz njega izhajajo in ki jih je treba uveljavljati z ustreznim upoštevanjem subsidiarnosti in s tem tudi kohezije.

(3)  Glede na izide nedavnih referendumov o Pogodbi o ustavi za Evropo je še posebej nujno, da se evropski državljani v polnosti zavedajo svojega evropskega državljanstva. Program "Evropa za državljane" mora zato dopolnjevati 'načrt D' Komisije za demokracijo, dialog in razpravo, ne sme pa se z njim prekrivati.

(4)  Da bi državljani v celoti podprli evropsko povezovanje in v njem popolnoma sodelovali, je treba bolj poudariti njihove skupne vrednote, zgodovino in kulturo, ki so temelj njihove identitete in njihove pripadnosti družbi, ustanovljeni na načelih svobode, demokracije in spoštovanja človekovih pravic, kulturne raznolikosti, strpnosti in solidarnosti, kar je popolnoma v skladu z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije, razglašeno dne 7. decembra 2000.

(5)  Spodbujanje dejavnega državljanstva je ključni element krepitve boja proti rasizmu, ksenofobiji in nestrpnosti, pa tudi krepitve integracije, kohezije in razvoja demokracije.

(6)  V smislu informacijske in komunikacijske strategije EU je treba poskrbeti za razširjenost in velik vpliv dejavnosti, ki jih podpira program.

(7)  Da bi se Evropa bolj približala svojim državljanom in da bi se državljani v celoti udejstvovali pri oblikovanju še tesneje povezane Evrope, je treba nagovoriti vse državljane in jih pritegniti v nadnacionalne izmenjave in sodelovanje, ki prispevajo k oblikovanju občutka pripadnosti skupnim evropskim idealom.

(8)  Prezreti se ne sme tudi priseljencev in njihovih potomcev. Zato jim je treba omogočiti, da v celoti izkoristijo svoje na novo pridobljeno državljanstvo.

(9)  Da bodo državljani lahko sodelovali pri evropskem projektu, jih je treba seznaniti z dejanskimi pravicami, ki izhajajo iz evropskega državljanstva, kot je na primer svoboda gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, predvsem po začetku veljavnosti Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic(5).

(10)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 15. aprila 1988 o predlogu Komisije za spodbujanje evropske kulture(6) menil, da bi se bilo zaželeno bolj potruditi za pospeševanje vzpostavljanja stikov med državljani različnih držav članic, in navedel, da je posebna podpora, ki jo Evropska unija namenja oblikovanju partnerstev med občinami v različnih državah članicah, racionalna in zaželena.

(11)  Evropski svet je ob številnih priložnostih ugotavljal, da je treba Evropsko unijo in njene institucije bolj približati državljanom držav članic. Spodbudil je institucije Unije, naj vzdržujejo in pospešujejo odprt, transparenten in reden dialog z organizirano civilno družbo in tako spodbujajo udeležbo državljanov v javnem življenju in pri odločanju, pri tem pa poudarjajo bistvene vrednote, ki so skupne državljanom Evrope(7).

(12)  Svet je s Sklepom 2004/100/ES z dne 26. januarja 2004(8) vzpostavil akcijski program Skupnosti za spodbujanje dejavnega evropskega državljanstva (državljanska udeležba), ki je potrdil potrebo po spodbujanju trajnostnega dialoga z občinami, organizacijami civilne družbe in državljani nasploh. V ta dialog je treba pritegniti tudi organizacije, ki zastopajo državljane tretjih držav, ki stalno prebivajo v Evropski uniji. Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 8. junija 2005 o političnih izzivih in proračunskih sredstvih za obdobje 2007–2013(9) ugotavlja, da program udeležbe državljanov ostaja prednostna naloga, s katero naj bi približali Evropo državljanom s procesom od spodaj navzgor.

(13)  Nadnacionalni in medsektorski projekti državljanov so pomembno orodje za nagovarjanje državljanov ter spodbujanje evropske zavesti, politične integracije, socialne vključenosti in medsebojnega razumevanja s prireditvami in dejavnostmi, ki jih organizirajo državljani in lokalne organizacije in ki se osredotočajo na projekte, pri katerih se lahko srečajo različne skupine državljanov, kot so knjižnice, ustanove ali ljubiteljski športni klubi. Na ta način se tudi borijo proti rasizmu v skladu z Listino o temeljnih pravicah.

(14)  Delitev skupnega evropskega državljanstva bi morala še bolj okrepiti odnos med državljani držav članic in bi jo morali upoštevati nacionalni in regionalni zakonodajalci, lokalne oblasti in tisti, ki so poklicani, da ščitijo pravice državljanstva na nacionalni ravni, naj so to oblasti, pristojne za varnost, sodno zaščito ali zagotavljanje pravne pomoči, kot na primer varuhi človekovih pravic; zato je v interesu Evropske unije, da spodbudi dialog in izmenjavo najboljših praks med temi oblastmi in njihovimi kontaktnimi mrežami na evropski ravni.

(15)  Organizacije civilne družbe na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni so pomembni elementi dejavne udeležbe državljanov v družbi in pripomorejo h krepitvi vseh vidikov javnega življenja. So tudi posredniki med Evropo in njenimi državljani. Zato je treba pospešiti in spodbuditi njihovo nadnacionalno sodelovanje, državam kandidatkam pa posvetiti posebno pozornost ter jim pomagati pri ustanavljanju in razvoju podobnih teles.

(16)  Raziskovalne organizacije evropske javne politike lahko s svojimi zamislimi in razmislekom dajo snov za razpravo na evropski ravni. Zato je tudi priporočljivo podpirati, kot povezavo med evropskimi institucijami in državljani, dejavnosti, ki odražajo njihovo zavezanost ustvarjanju evropske identitete in državljanstva z vzpostavljanjem postopkov s preglednimi merili za podpiranje informacijskih mrež in mrež za izmenjavo.

(17)  Program mora biti dostopen vsem državljanom, vključno z državljani tretjih držav, ki imajo stalno prebivališče v državi članici, zato je treba posebno pozornost nameniti uravnoteženemu vključevanju državljanov in organizacij civilne družbe iz vseh držav članic v nadnacionalne projekte in dejavnosti.

(18)  Izjava o športu z zasedanja Evropskega sveta v Nici (7.-9. december 2000) poudarja, da mora Skupnost pri svojih dejanjih v skladu z različnimi določbami Pogodbe upoštevati socialne, izobraževalne in kulturne funkcije, povezane s športom.

(19)  Države kandidatke in države EFTE, ki so podpisnice Sporazuma EGP, se v skladu s sporazumi, sklenjenimi z njimi, priznavajo za morebitne udeleženke v programih Skupnosti.

(20)  Evropski svet je na zasedanju v Solunu dne 19. in 20. junija 2003 sprejel "Solunsko agendo za Zahodni Balkan: bližanje evropski povezavi", ki vabi države Zahodnega Balkana k sodelovanju v programih in agencijah Skupnosti; zato je treba države Zahodnega Balkana priznati za morebitne udeleženke v programih Skupnosti.

(21)  Program je treba v sodelovanju s Komisijo in državami članicami redno spremljati in neodvisno ocenjevati ter tako omogočiti prilagoditve, ki so potrebne za nemoteno izvajanje ukrepov.

(22)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu "Finančna uredba")(10) in Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(11), ki ščitita finančne interese Skupnosti, se morata uporabljati ob upoštevanju načel enostavnosti in doslednosti pri odločanju glede proračunskih instrumentov, omejitve glede števila primerov, ko je Komisija neposredno odgovorna za njuno izvajanje in upravljanje ter zahtevane sorazmernosti med količino sredstev in administrativno obremenitvijo zaradi njihove uporabe.

(23)  Treba je tudi sprejeti ustrezne ukrepe za preprečitev nepravilnosti in goljufij ter za izterjavo izgubljenih ali nepravilno izplačanih ali porabljenih sredstev.

(24)  Ta sklep uvaja finančni okvir za celotno obdobje programa, ki mora biti glavna izhodiščna točka za proračunski organ v smislu točke 33 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka(12).

(25)  Ker države članice ne morejo zadovoljivo uresničiti ciljev programa "Evropa za državljane" in jih je torej zaradi nadnacionalne in večstranske narave dejavnosti in ukrepov programa laže uresničiti na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev teh ciljev.

(26)  Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(13).

(27)  Na podlagi Sklepa 2004/100/ES je treba sprejeti prehodne ukrepe za spremljanje akcij, ki se bodo začele pred 31. decembrom 2006 –

SKLENILA:

Člen 1

Predmet in obseg programa

1.  Ta sklep vzpostavlja program "Evropa za državljane" za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

2.  Program ima naslednje splošne cilje:

Člen 2

Posebni cilji programa

Člen 3

Akcije

1.  Cilji programa se uresničujejo s podporo naslednjim akcijam, ki so podrobneje predstavljene v delu I Priloge:

(a)  Dejavni državljani za Evropo, kamor sodita:

–   partnerstvo med mesti;

–   projekti državljanov in podporni ukrepi.

(b)  Dejavna civilna družba v Evropi, kamor sodijo:

–   strukturna podpora raziskovalnim organizacijam evropske javne politike (možganski trusti);

–   strukturna podpora organizacijam civilne družbe, združenjem in mrežam na evropski ravni;

–   podpora projektom, za katere dajo pobudo organizacije civilne družbe.

(c)  Skupaj za Evropo, kamor sodijo:

–   odmevne prireditve, kot so komemoracije, podelitev priznanj, umetniški dogodki, vseevropske konference;

–   študije, ankete in javnomnenjske raziskave;

–   orodja za informiranje in razširjanje informacij.

(d)  Dejavno evropsko spominjanje, kamor sodi:

–   podpiranje projektov v spomin na žrtve nacističnih in stalinističnih prisilnih preselitev in iztrebljanja prebivalstva.

2.  Pri vsaki akciji ima lahko prednost uravnoteženo vključevanje državljanov in organizacij civilne družbe iz vseh držav članic, kakor je predvideno s posebnim ciljem iz člena 2(e).

3.  Skupnost lahko ukrepa z donacijami ali z oddajo javnih naročil.

4.  Donacije Skupnosti se lahko zagotovijo s posebnimi sporazumi in v posebnih oblikah, denimo donacije za poslovanje, donacije za akcije, štipendije, nagrade.

5.  Oddaja javnih naročil zajema najem storitev, denimo organizacija prireditev, študije in raziskave, orodja za informiranje in širjenje informacij, spremljanje in ocenjevanje.

6.  Da bi bili upravičenci upravičeni do donacije Skupnosti morajo izpolnjevati zahteve, navedene v delu II Priloge.

Člen 4

Sodelovanje pri programu

Člen 5

Dostop do programa

Dostop do financiranja se olajša z uvedbo načela sorazmernosti v zvezi z dokumentacijo, ki jo je treba predložiti, in z vzpostavitvijo podatkovne zbirke za vložitev vlog.

Člen 6

Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami

Program lahko zajame ali vključi skupne dejavnosti mednarodnih organizacij, pristojnih za področje dejavnega državljanstva – ter znotraj tega področja zlasti za evropsko državljanstvo – npr. Svet Evrope in UNESCO, in sicer na podlagi skupnih prispevkov in v skladu s Finančno uredbo in raznimi pravili posamezne institucije ali organizacije.

Člen 7

Izvedbeni ukrepi

1.  Ukrepi, potrebni za izvajanje programa, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 8(2).

2.  Komisija pripravi smernice za vsako akcijo v Prilogi ter tako uskladi program s spremembami pri prednostnih nalogah na področju dejavnega evropskega državljanstva.

3.  Komisija zagotovi, v smislu informacijske in komunikacijske strategije EU ter z drugimi dejavnostmi javnega obveščanja, javnih objav in širjenja informacij, splošno poznavanje in velik vpliv dejavnosti, ki jih podpira program.

Člen 8

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor, v nadaljnjem besedilu naveden kot "odbor".

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabita člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3.  Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 9

Usklajenost z drugimi instrumenti Skupnosti in Evropske unije

1.  Komisija zagotovi medsebojno skladnost in dopolnjevanje med tem programom in instrumenti na drugih področjih delovanja Skupnosti, zlasti izobraževanja, poklicnega usposabljanja, kulture, mladine, športa, okolja, avdiovizualnega sektorja in medijev, temeljnih pravic in svoboščin, socialnega vključevanja, enakosti med spoloma, boja proti vsem oblikam diskriminacije, rasizma in ksenofobije in spodbujanja znanstvenih raziskav in zunanjega delovanja Skupnosti, zlasti na ravni evropske sosedske politike.

2.  Program deli sredstva z drugimi instrumenti Skupnosti in Unije ter sledi novim smernicam obveščanja pri izvajanju akcij, ki uresničujejo cilje tega programa in teh drugih instrumentov.

Člen 10

Proračunska sredstva

1.  Okvirni proračunski okvir za izvedbo tega programa za obdobje sedmih let od 1. januarja 2007, navedeno v členu 1(1), znašajo 235 000 000 EUR.

2.  Letna odobrena proračunska sredstva odobri organ za izvajanje proračuna v mejah finančne perspektive.

3.  Skupni administrativni odhodki programa, vključno z notranjimi stroški in stroški upravljanja izvajalske agencije, morajo biti sorazmerni s predvidenimi nalogami iz zadevnega programa in so predmet odločitve proračunskih in zakonodajnih oblasti.

Člen 11

Finančne določbe

1.  Po določilih člena 176(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 lahko Komisija v skladu z značilnostmi upravičencev in naravo akcij odloči, da bo upravičence oprostila preverjanja strokovne usposobljenosti in kvalifikacij, ki se zahtevajo za dokončanje predlaganega akcijskega ali delovnega programa.

2.  Finančna pomoč je v obliki donacij pravnim osebam ali evropskim združenjem nacionalnih javnih institucij, ki delujejo na področju zaščite državljanov. Pod pogoji iz člena 114(1) Finančne uredbe se donacije v nekaterih primerih lahko dodelijo fizičnim osebam.

3.  Komisija lahko fizičnim ali pravnim osebam podeli nagrade za akcije ali projekte, ki jih izvedejo v okviru programa.

4.  V skladu s členom 181 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 in glede na naravo akcij se lahko odobri pavšalno financiranje in/ali financiranje po stroških na enoto.

5.  Donacije za poslovanje, ki se v okviru tega programa dodelijo organom, usmerjenim v uresničevanje cilja splošnega evropskega interesa, kakor je opredeljeno v členu 162 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002, se v skladu s členom 113(2) Finančne uredbe v primeru ponovne dodelitve ne zmanjšajo avtomatično.

6.  Pri manjših donacijah se lahko dovoli sofinanciranje v naravi.

7.  Pri manjših donacijah, denimo štipendijah in donacijah za individualno mobilnost, se lahko omeji količina podatkov, vsebovanih v sporazumih o donacijah.

8.  V posebnih primerih, denimo pri dodelitvi manjše donacije, od upravičenca ni treba zahtevati dokazil o njegovi finančni zmogljivosti za izvedbo načrtovanega projekta ali delovnega programa.

Člen 12

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

1.  Pri izvajanju akcij, ki se financirajo po določbah sedanjega sklepa, Komisija zagotovi zaščito finančnih interesov Skupnosti z uporabo preventivnih ukrepov v zvezi z goljufijami, korupcijo in drugimi nezakonitimi dejavnostmi, z učinkovitim preverjanjem in izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter, v primeru ugotovljenih nepravilnosti, z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi sankcijami v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti(14) in (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi(15), ter z Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)(16).

2.  Pri akcijah Skupnosti, ki se financirajo v okviru programa, pomenijo nepravilnosti, omenjene v členu 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95, vsako kršitev določb zakonodaje Skupnosti in vsako neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, ki izhaja iz dejanja ali opustitve dejanja gospodarskega subjekta in ki vpliva ali bi lahko vplivalo na splošni proračun Skupnosti ali proračunov, ki jih te upravljajo, z neutemeljeno postavko odhodkov.

3.  Komisija zmanjša, zaustavi ali izterja izplačilo finančne pomoči, dodeljene za akcijo, če ugotovi nepravilnosti, vključno z nespoštovanjem določb tega sklepa ali posameznega sklepa ali sporazuma o dodelitvi zadevne finančne podpore, ali če se pokaže, da se je akcija brez odobritve Komisije spremenila in sprememba ni skladna z naravo projekta ali njegovimi izvedbenimi pogoji.

4.  Če upravičenec ne upošteva časovnih rokov ali če izvajanje akcije le delno upraviči dodeljeno finančno pomoč, Komisija od upravičenca zahteva, da v postavljenem roku predloži svoje stališče. Če odgovor upravičenca ni zadovoljiv, lahko Komisija prekliče preostanek finančne pomoči in zahteva vračilo že plačanih zneskov.

5.  Komisiji se povrnejo vsa neupravičena izplačila. Zneskom, ki se ne povrnejo pravočasno po pogojih, določenih s Finančno uredbo, se pripišejo obresti.

Člen 13

Spremljanje in ocenjevanje

1.  Komisija zagotovi redno spremljanje programa. Izidi spremljanja in ocenjevanja se uporabijo pri izvajanju programa.

Spremljanje zlasti pomeni sestavljanje poročil, omenjenih v odstavkih 3(a) in (c).

Posebni cilji se lahko pregledajo in dopolnijo glede na ugotovitve poročil o spremljanju.

2.  Komisija zagotovi redno zunanje in neodvisno ocenjevanje programa ter redno obvešča pristojne odbore Evropskega parlamenta.

3.  Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži:

Člen 14

Prehodna določba

Za akcije, ki se začnejo pred 31. decembrom 2006, na podlagi Sklepa 2004/100/ES veljajo določbe tega sklepa vse do njihovega zaključka.

Člen 15

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2007 dalje.

V ,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

I.  Opis akcij

Akcija 1: Dejavni državljani za Evropo

Ta akcija je tisti del programa, ki je usmerjen posebej v dejavnosti, ki posredno ali neposredno pritegnejo državljane. Te dejavnosti se razvrščajo v naslednji dve vrsti ukrepov:

Partnerstvo med mesti

Ta ukrep je usmerjen v dejavnosti, ki zajemajo ali spodbujajo neposredne izmenjave med evropskimi državljani z njihovo udeležbo pri partnerstvu med mesti. Te dejavnosti so lahko enkratne ali pilotne, lahko pa prevzamejo obliko strukturiranih večletnih večpartnerskih sporazumov, ki so natančneje načrtovani in zajemajo vrsto dejavnosti, od srečanj državljanov, kot so prireditve, ki jih organizirajo partnerski športni klubi, do posebnih konferenc in seminarjev na temo splošnega interesa, vključno z njimi povezanimi publikacijami, ki potekajo v okviru dejavnosti partnerstva med mesti. Ta ukrep bo dejavno pomagal okrepiti medsebojno poznavanje in razumevanje med državljani in kulturami.

Za uresničevanje tega ukrepa se lahko zagotovi strukturna podpora neposredno Svetu evropskih občin in regij (CEMR), organu, ki uresničuje cilj splošnega evropskega interesa in je dejaven na področju partnerstva med mesti.

Projekti državljanov in podporni ukrepi

Ta ukrep bo podprl razne nadnacionalne in medsektorske projekte, v katerih so državljani neposredno udeleženi. Prednost imajo projekti, v katerih dejavne organizacije, kot so ljubiteljski športni klubi, spodbujajo sodelovanje na lokalni ravni. Takšni projekti se bodo po obsegu in velikosti prilagajali dogajanju v družbi in z inovativnim pristopom raziskovali možne odzive na ugotovljene potrebe. Za projekte v skladu s tem ukrepom se ne zahteva predhodno partnerstvo med mesti. Spodbuja se uporaba novih tehnologij, zlasti informacijskih in komunikacijskih tehnologij (ICT). Navedeni projekti bodo pritegnili državljane z različnih družbenih področij, ki bodo skupaj delovali ali razpravljali o skupnih evropskih zadevah, ob tem pa širili medsebojno razumevanje in zavest o evropskem povezovanju.

Da bi bili projekti državljanov boljši, je treba pripraviti podporne ukrepe za izmenjavo najboljših praks, združevanje izkušenj med zainteresiranimi stranmi na lokalni in regionalni ravni, vključno z organi oblasti, in za razvijanje novih znanj, denimo z usposabljanjem.

Okvirno bo tej akciji namenjenih približno 40 % celotnih dodeljenih proračunskih sredstev za ta program.

Akcija 2: Dejavna civilna družba v Evropi

Strukturna podpora raziskovalnim organizacijam evropske javne politike (možganski trusti)

Organi, ki prinašajo nove zamisli in razmisleke o evropskih vprašanjih, so pomembni institucionalni sogovorniki in znajo predložiti neodvisna strateška medsektorska priporočila institucijam EU. Lotijo se lahko dejavnosti, ki dajejo snov predvsem razpravi o državljanstvu Evropske unije in o evropskih vrednotah in kulturi. S tem ukrepom se želi okrepiti institucionalno zmogljivost navedenih organizacij, ki so reprezentativne, zagotavljajo pravo evropsko dodano vrednost, lahko sprožijo pomemben multiplikativen učinek in so zmožne sodelovati z drugimi upravičenci tega programa. Pomembna prvina na tem področju je tudi krepitev vseevropskih mrež. Donacije se lahko dodelijo na podlagi večletnega delovnega programa, ki poveže različne teme in dejavnosti.

Strukturna podpora se lahko zagotovi neposredno za združenje "Groupement d'études et de recherches Notre Europe" in "Institut für Europäische Politik" iz Berlina, organa, ki uresničujeta cilj splošnega evropskega interesa.

Strukturna podpora organizacijam civilne družbe, združenjem in mrežam na evropski ravni

Organizacije civilne družbe so pomemben del državljanskih, izobraževalnih, kulturnih in političnih dejavnosti za sodelovanje v družbi. Imeti morajo zagotovljen obstoj in zmožnost delovanja in sodelovanja na evropski ravni. Prek posvetovanja jim je treba omogočiti tudi sodelovanje pri oblikovanju politik. S tem ukrepom se bosta povečali njihova zmogljivost in stabilnost, tako da bodo lahko delovale medsektorsko in horizontalno kot nadnacionalni katalizator za svoje člane in za civilno družbo na evropski ravni, s čimer bodo prispevale k uresničevanju ciljev programa. Pomembna prvina na tem področju je tudi krepitev vseevropskih mrež in evropskih združenj. Donacije se lahko dodelijo na podlagi večletnega delovnega programa, ki poveže različne teme in dejavnosti.

Strukturna podpora se lahko zagotovi neposredno za tri organe, ki uresničujejo cilje splošnega evropskega interesa: Platformi evropskih socialnih nevladnih organizacij, Evropskemu gibanju in Evropskemu svetu za begunce in izgnance.

Podpora projektom, za katere dajo pobudo organizacije civilne družbe

Organizacije civilne družbe, denimo nevladne organizacije, sindikati, zveze, možganski trusti, ustanove za neformalno izobraževanje odraslih itd., lahko z razpravami, publikacijami, javnim zagovarjanjem, dejavnostmi usposabljanja in drugimi konkretnimi nadnacionalnimi projekti pritegnejo državljane ali zastopajo njihove interese. Z uvajanjem evropske razsežnosti v svoje dejavnosti ali s snovanjem na njej bodo lahko organizacije civilne družbe povečale svojo zmogljivost in pritegnile širši krog ljudi. Neposredno sodelovanje med organizacijami civilne družbe iz različnih držav članic bo prispevalo k medsebojnemu razumevanju različnih kultur in stališč in k opredeljevanju skupnih težav in vrednot. Lahko je v obliki posamičnih projektov, medtem ko bo dolgoročnejši pristop zagotovil tudi trajnejši učinek in razvoj mrež in sinergij.

Okvirno bo tej akciji namenjenih približno 38 % vseh dodeljenih proračunskih sredstev za ta program.

Akcija 3: Skupaj za Evropo

Odmevne prireditve

Ta ukrep bo podprl prireditve, ki jih organizira Komisija ali nastanejo v sodelovanju z njo, ki so obsežne in odmevne, se znajo čustveno približati evropskim narodom, okrepiti njihov občutek pripadnosti isti skupnosti ter zavest o zgodovini, dosežkih in vrednotah Evropske unije, jih pritegniti v medkulturni dialog in prispevati k oblikovanju evropske identitete.

Te prireditve lahko obsegajo komemoracije v spomin na zgodovinske dogodke, slavnosti ob evropskih dosežkih, umetniške dogodke, ozaveščanje glede posebnih vprašanj, vseevropske konference, evropske ljubiteljske športne prireditve in podelitve nagrad, ki izpostavijo pomembne dosežke. Spodbuja se uporaba novih tehnologij, zlasti tehnologij informacijske družbe.

Študije

Komisija bo za boljše poznavanje dejavnega državljanstva na evropski ravni izvedla študije, ankete in javnomnenjske raziskave.

Orodja za informiranje in razširjanje informacij

Osredotočenost na državljane in različne pobude na področju dejavnega državljanstva zahtevajo, da se izčrpne informacije o različnih dejavnostih programa, o drugih evropskih akcijah v zvezi z državljanstvom in drugih pomembnih pobudah zagotovijo z uporabo spletnega portala in drugih orodij. Prednostno je treba obravnavati predvsem obveščanje o Direktivi 2004/38/ES, za katero je rok za prenos v nacionalno zakonodajo držav članic določen na 30. april 2006.

Strukturna podpora se lahko zagotovi neposredno "Združenju Jean Monnet" in "Centre européen Robert Schuman" in "Maisons de l'Europe" (evropske hiše), ki so organizirane v zvezo na nacionalni in evropski ravni, kot organom, ki uresničujejo cilj splošnega evropskega interesa.

Okvirno bo tej akciji namenjenih približno 8 % vseh dodeljenih proračunskih sredstev za ta program.

Akcija 4: Dejavno evropsko spominjanje

V skladu s to akcijo se lahko podprejo naslednje vrste projektov:

Projekti v skladu s to akcijo morajo biti nadnacionalni ali imeti nadnacionalni element in morajo podpirati razumevanje načel demokracije, svobode in spoštovanja človekovih pravic med narodi Evrope.

II.  Približno 4 % skupnega proračuna, dodeljenega programu, bo namenjeno tej akciji.

Upravljanje programa

Program se bo izvajal po načelih preglednosti in odprtosti za najrazličnejše organizacije in projekte. Projekti in dejavnosti se bodo posledično praviloma izbirali s pozivi za zbiranje predlogov. Odstopanja so možna le v zelo posebnih okoliščinah in kadar so popolnoma skladna s točkama (c) in (d) člena 168(1) izvedbenih pravil Finančne uredbe.

Program bo ob upoštevanju analize rezultatov oblikoval načelo večletnega partnerstva, temelječega na dogovorjenih ciljih, in bo tako zagotovil obojestransko korist za civilno družbo in Evropsko unijo. Financiranje, ki je zagotovljeno s sporazumom o enkratnih nepovratnih sredstvih v skladu s tem programom, lahko traja največ 3 leta.

Pri nekaterih akcijah, zlasti pri akciji 1, bo morda treba sprejeti posredno centralizirano upravljanje. Za upravljanje programa je treba po potrebi uporabiti obstoječe vire in strukture za upravljanje in izvajanje.

Vse akcije se bodo izvajale na nadnacionalni ravni. Spodbujale bodo mobilnost državljanov in zamisli v Evropski uniji.

Izbirna merila, skupaj z uporabljeno ocenjevalno lestvico, so dostopna vsem zadevnim izvajalcem. Vloge za pridobitev finančnih sredstev se ocenijo glede na naslednja merila:

Ne glede na pridobitev donacije imajo vlagatelji pravico, da prejmejo ustrezne informacije o razlogih za končno odločitev.

Povezovanje v mrežo in osredotočenost na multiplikativni učinek, vključno z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (ICT), bosta pomembni prvini in se bosta odražali tako v vrstah dejavnosti kot razponu sodelujočih organizacij. Spodbujali se bodo medsebojni stiki in nastanek sinergij med različnimi vrstami zainteresiranih strani, ki sodelujejo v programu.

Proračun programa lahko obsega tudi izdatke v povezavi s pripravo, nadaljnjimi ukrepi, spremljanjem, preverjanjem poslovanja in ocenjevanjem, ki so neposredno potrebni za upravljanje programa in uresničevanje njegovih ciljev, zlasti študije, srečanja, informiranje in izdajanje publikacij, izdatki v zvezi z mrežami IT za izmenjavo informacij in vsi drugi izdatki v zvezi z administracijo in tehnično podporo, za katere se lahko Komisija odloči pri upravljanju programa.

Komisija lahko po potrebi opravlja dejavnosti javnega obveščanja, izdajanja publikacij in širjenja informacij. Takšne dejavnosti se lahko financirajo z donacijami, lahko pa jih organizira in financira neposredno Komisija v okviru pogodb o storitvah.

III.  Nadzorovanje in preverjanje poslovanja

Pri projektih, ki se izberejo v skladu s postopkom iz člena 13(1), se bo vzpostavil sistem vzorčnega preverjanja poslovanja.

Upravičenec do donacije mora Komisiji predložiti vsa dokazila v zvezi z izdatki za obdobje petih let od datuma zadnjega izplačila. Upravičenec do donacije mora zagotoviti, da so Komisiji na voljo tudi vsa dokazila, ki jih imajo partnerji ali člani.

Komisija lahko preveri uporabo donacije bodisi neposredno s pomočjo svojih uslužbencev bodisi s pomočjo drugih pooblaščenih zunanjih organov, ki jih sama izbere. Takšna preverjanja poslovanja se lahko opravljajo ves čas trajanja pogodbe in za obdobje petih let od dneva zadnjega izplačila. Če je primerno, lahko Komisija zaradi ugotovitev preverjanj sprejme sklepe o izterjavi.

Osebje Komisije in zunanje osebje, ki ga je Komisija pooblastila, mora imeti ustrezen dostop do pisarn upravičenca in do vseh podatkov, vključno s tistimi v elektronski obliki, ki so potrebni za izvedbo takšnega preverjanja poslovanja.

Računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) imata enake pravice kot Komisija, zlasti pravico dostopa.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL C 28, 3.2.2006, str. 29. (3) UL C 115, 16.5.2006, str. 81. (4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2006. (5) UL L 158, 30.4.2004, str. 77. (6) UL C 122, 9.5.1988, str. 38. (7) Sklepi Evropskega sveta z zasedanja 7.-9. decembra 2000, 14.-15. decembra 2001 (in priložena Laekenska deklaracija), 4.-5. novembra 2004 in 16.-17. decembra 2004. (8) UL L 30, 4.2.2004, str. 6. (9) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0224. (10) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (11) UL L 357, 31.12.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1261/2005 (UL L 201, 2.8.2005, str. 3). (12) UL C 172, 18.6.1999, str. 1. (13) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. (14) UL L 312, 23.12.1995, str. 1. (15) UL L 292, 15.11.1996, str. 2. (16) UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropska prestolnica kulture za leta 2007 do 2019 (KOM(2005)0209 – C6-0157/2005 – 2005/0102(COD))

P6_TA(2006)0128 A6-0061/2006

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0209)(1),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 151 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0157/2005),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0061/2006),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji..

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 5. aprila 2006 z namenom sprejetja Sklepa št. .../2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2007 do 2019

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 151 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Sklep št. 1419/1999/ES Evropskega parlamenta in Sveta(4) je vzpostavil aktivnost Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2005 do 2019.

(2)  Študija rezultatov, ki jih je dosegel dogodek Evropskega mesta kulture do leta 2004, je pokazala, da ima dogodek pozitiven vpliv v smislu medijskega odziva, razvoja kulture in turizma ter pomembnosti, ki jo imenovanju njihovega mesta pripisujejo prebivalci; vendar pa je to aktivnost treba še izboljšati, zlasti v zvezi s trajnostnim učinkom na kulturni razvoj zadevnega mesta in regije.

(3)  Z omogočanjem mestom, da vključijo svojo okoliško regijo, vključno z otoki, se bo dosegla širša javnost in vpliv dogodka bo povečan.

(4)  Interesne skupine dogodka so poudarile težave v izbirnem postopku, določenemu v Sklepu št. 1419/1999/ES, in predlagale: spremljanje predlogov za okrepitev njihove evropske razsežnosti; povečanje konkurenčnosti; in za ponovno opredelitev vloge izbirnega sveta.

(5)  Zaradi pomena in vpliva Evropske prestolnice kulture je treba vzpostaviti mešani izbirni postopek, ki vključuje nacionalno in evropsko raven, ter vzpostaviti močan element spremljanja in svetovanja, da se vključi nacionalna komponenta in okrepi evropska razsežnost.

(6)  Pripravljalna faza dogodka je bistvenega pomena za njegov uspeh v skladu s cilji aktivnosti.

(7)  Za zagotovitev evropske dodane vrednosti aktivnosti je po imenovanju potrebna faza spremljanja, v kateri se, prvič, skrbi za izpolnjevanje meril, določenih za kulturni program, ter se, drugič, nudi strokovno svetovanje in pomoč.

(8)  Ustanovi naj se svet šestih nacionalnih in sedmih evropskih strokovnjakov; celotni svet, ki šteje trinajst strokovnjakov ("izbirni svet") nadzoruje fazo izbora vse do imenovanja mesta; samo sedem evropskih strokovnjakov sveta (ki postanejo "nadzorni in svetovalni odbor") spremlja nadzorni postopek in svetuje prestolnicam med fazo spremljanja vse do samega dogodka.

(9)  Za nudenje podpore in pomoči, tako kandidatom kakor tudi imenovanim mestom, se vzpostavi spletna stran na temo "Evropske prestolnice kulture" (prijava, izbira, izvajanje in povezave), ki jo vzdržuje in redno posodablja Komisija.

(10)  Pomembno je spodbuditi širjenje dobre prakse, zlasti za zagotovitev evropske dodane vrednosti aktivnosti. Nekdanje uradne Evropske prestolnice kulture, povezane v omrežja, naj se zato spodbuja, da prevzamejo dejavno vlogo pri izmenjavi svojih izkušenj in najboljših praks z bodočimi Evropskimi prestolnicami kulture, zlasti z izmenjavami med fazo priprave.

(11)  Pomembno je, da se nagradi kakovost programa v smislu ciljev in meril aktivnosti in zlasti evropske dodane vrednosti, in sicer s podelitvijo nagrade v obliki dodelitve finančnih sredstev.

(12)  Da bi se zagotovil dolgoročni učinek dogodka Evropske prestolnice kulture, je zaželeno, da se uporabijo pobude ter ustvarjene strukture in zmogljivosti kakor podlaga za trajno strategijo za razvoj kulture zadevnih mest.

(13)  Da se omogoči sodelovanje tretjih držav pri evropskih kulturnih pobudah, bi bilo treba ustvariti evropski mesec kulture(5) ali poiskati primerljivo pobudo.

(14)  Za izvedbo procesa imenovanja, določenega v tem sklepu, je potrebno obdobje šestih let; tega obdobja pa se ne da zagotoviti za leti 2011 in 2012, saj ta sklep začne veljati leta 2007. Za ti dve leti je predviden proces imenovanja, določen v Sklepu št. 1419/1999/ES.

(15)  Zaradi jasnosti se Sklep št. 1419/1999/ES razveljavi in nadomesti s tem sklepom –

SKLENILA:

Člen 1

Predmet

Aktivnost Skupnosti, imenovana "Evropska prestolnica kulture", se vzpostavi z namenom opozoriti na bogastvo in raznolikost evropskih kultur ter njihove skupne značilnosti, pa tudi spodbujati večje medsebojno poznavanje med evropskimi državljani.

Člen 2

Dostop do aktivnosti

1.  Mesta v državah članicah in državah, ki bodo k Evropski uniji pristopile po 31. decembru 2006, bodo upravičena do izmeničnega imenovanja za Evropske prestolnice kulture za eno leto, po vrstnem redu, kakor je določen v Prilogi.

2.  Imenovanje se nanaša na eno mesto vsake države članice, navedene v seznamu.

Kronološki vrstni red, določen v navedenem seznamu, se lahko spremeni z medsebojnim dogovorom zadevnih držav članic.

Člen 3

Prošnje

1.  Vsaka prošnja vključuje kulturni program z evropsko razsežnostjo, ki temelji predvsem na kulturnem sodelovanju, v skladu s cilji in aktivnostjo iz člena 151 Pogodbe.

2.  Kulturni program dogodka se pripravi posebej za leto Evropske prestolnice kulture, s poudarkom na evropski dodani vrednosti v skladu z merili, določenimi v členu 4.

3.  Program je v skladu z vsemi nacionalnimi kulturnimi strategijami ali politiko zadevne države članice ali, če je po institucionalnih dogovorih države članice primerno, z vsemi regionalnimi kulturnimi strategijami, pod pogojem, da takšna strategija ali politika ne želi omejiti števila mest, ki se lahko v skladu s tem sklepom štejejo za upravičena do imenovanja za Evropske prestolnice kulture.

4.  Program traja eno leto. V ustrezno utemeljenih primerih se imenovana mesta lahko odločijo za krajše obdobje.

Vzpostavi se medsebojna povezanost med programi istega leta imenovanih mest.

Mesta lahko izbirajo, da v svoj program vključijo svojo okoliško regijo.

Člen 4

Merila za prijavo

Kulturni program izpolnjuje naslednja merila, razdeljena v skupini, imenovani "evropska razsežnost" ter "mesto in državljani":

Člen 5

Oddaja prošenj

1.  Razpis za oddajo prošenj objavi vsaka zadevna država članica najkasneje šest let pred predvidenim začetkom zadevnega dogodka.

Ti razpisi za oddajo prošenj, namenjeni mestom, ki kandidirajo za naziv, navajajo merila, določena v členu 4 tega sklepa in navodila, ki so na razpolago na spletni strani Komisije.

Rok za predložitev predloga v okviru vsakega od teh razpisov za oddajo prošenj je najkasneje deset mesecev po njegovi objavi.

Predlogi, prejeti na podlagi teh razpisov, predstavijo osnutke programov, ki jih mesta, ki kandidirajo, nameravajo izvesti za določeno leto.

2.  Zadevne države članice predloge uradno sporočijo Komisiji.

Člen 6

Izbirni svet

1.  Ustanovi se izbirni svet, da oceni predloge mest, ki kandidirajo, in priporoči nominacijo enega mesta s strani zadevne države članice.

2.  Izbirni svet sestavlja trinajst članov. Sedem članov predlagajo evropske institucije: dva Evropski parlament, dva Svet, dva Komisija in enega Odbor regij. Preostalih šest predlaga zadevna država članica, ob posvetovanju s Komisijo. Država članica nato uradno imenuje izbirni svet. Izbirni svet izmed osebnosti, ki jih predlagajo Evropski parlament, Svet, Komisija in Odbor regij, imenuje svojega predsednika.

3.  Ti člani izbirnega sveta so neodvisni strokovnjaki brez navzkrižja interesov v zvezi z mesti, ki so se odzvala na razpis za oddajo prošenj, in z veliko izkušnjami ter strokovnim znanjem na področju kulturnega sektorja, kulturnega razvoja mest ali organizacije Evropske prestolnice kulture.

Sedem članov, ki so jih predlagale evropske institucije, se imenuje za tri leta. Z odstopanjem bo v prvem letu veljavnosti tega sklepa dva strokovnjaka imenovala Komisija za eno leto, dva Evropski parlament za dve leti, dva Svet za tri leta in enega Odbor regij za tri leta.

Člen 7

Predizbor

1.  Vsaka zadevna država članica skliče ustrezni izbirni svet, kakor je določeno v členu 6, najkasneje pet let pred predvidenim začetkom dogodka.

2.  Vsak izbirni svet oceni predloge mest, prijavljenih na vsakega od razpisov za oddajo prošenj, pri čemer oceni njihove predloge na podlagi meril, določenih v členu 4.

Določi seznam kandidatov v ožjem izboru, ki bodo nadalje obravnavani, in predloži poročilo o predlogih mest, ki kandidirajo, ter priporočila kandidatom iz ožjega seznama.

Svoje poročilo predloži pristojni državi članici in Komisiji. Vsaka zadevna država članica uradno potrdi ožji seznam, ki temelji na poročilih izbirnega sveta.

Člen 8

Končni izbor

1.  Mesta na ožjem seznamu dopolnijo svoj predlog in pošljejo izpolnjeno ponudbo zadevnim državam članicam, ki jo nato pošljejo Komisiji.

2.  Vsaka zadevna država članica skliče ustrezen izbirni svet za končni izbor devet mesecev po sestanku za predizbor.

Ta oceni spremenjene programe mest iz ožjega seznama na podlagi meril te aktivnosti in priporočil, ki jih pripravi svet med sestankom za predizbor.

Pripravi poročilo o programih kandidatov iz ožjega seznama skupaj s priporočilom za nominacijo enega mesta, da postane Evropska prestolnica kulture.

Poročilo vsebuje tudi priporočila izbranemu mestu v zvezi z napredkom in razvojem, ki ga je treba doseči do določenega leta, če ga Svet imenuje za Evropsko prestolnico kulture.

Poročilo se predloži zadevni državi članici in Komisiji. Objavi se na spletni strani Komisije.

Člen 9

Imenovanje

1.  Vsaka zadevna država članica nominira eno mesto za Evropsko prestolnico kulture in to sporoči Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji ter Odboru regij najkasneje štiri leta pred predvidenim začetkom dogodka.

Nominaciji je treba priložiti obrazložitev odločitve, ki temelji na poročilih izbirnega sveta.

Pri nominaciji se upoštevajo priporočila, ki jih je predložil izbirni svet.

2.  Evropski parlament lahko pošlje mnenje Komisiji najkasneje tri mesece po prejemu nominacij zadevnih držav članic.

Svet, ki deluje v skladu s priporočilom Komisije, sestavljenem ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta in obrazložitev na podlagi poročil izbirnih svetov, uradno imenuje zadevna mesta za Evropske prestolnice kulture za tisto leto, za katerega so bila nominirana.

Člen 10

Nadzorni in svetovalni odbor

1.  Ustanovi se nadzorni in svetovalni odbor za spremljanje izvajanja ciljev in meril aktivnosti ter za nudenje podpore in svetovanja prestolnicam v času od njihovega imenovanja do začetka dogodka Evropska prestolnica kulture.

2.  Odbor šteje sedem strokovnjakov, ki jih predlagajo Evropski parlament, Svet, Komisija in Odbor regij, kakor je določeno v členu 6(2). Poleg tega lahko država članica, ki jo to zadeva, za odbor predlaga opazovalca.

3.  Zadevna mesta tri mesece pred sejami odbora Komisiji izdajo poročila o napredku.

4.  Komisija skliče odbor in predstavnike mesta. Odbor se skliče ob dveh priložnostih, zato da svetuje in da preuči priprave na dogodek zaradi pomoči mestom pri izdelavi visoko kakovostnega programa z močno evropsko razsežnostjo. Njegova prva seja se skliče vsaj dve leti pred dogodkom; druga seja se skliče vsaj osem mesecev pred dogodkom.

5.  Po vsaki seji odbor izda poročilo o stanju priprav na dogodek in o morebitnih nadaljnjih ukrepih. Poročila namenijo posebno pozornost evropski dodani vrednosti k temu dogodku v skladu z merili, navedenimi v členu 4, in priporočili iz poročil izbirnega sveta ter nadzornega in svetovalnega odbora.

6.  Poročila se predložijo Komisiji in mestom ter zadevnim državam članicam. Objavijo se tudi na spletni strani Komisije.

Člen 11

Nagrada

Na osnovi poročila, ki ga izda nadzorni in svetovalni odbor po svojem drugem sestanku osem mesecev pred dogodkom iz člena 10(4), se mestom, ki jih je imenovala Komisija, podeli nagrada v čast Meline Mercouri, pod pogojem, da ta mesta izpolnjujejo merila iz člena 4 in izvajajo priporočila izbirnega sveta ter nadzornega in svetovalnega odbora. Nagrada je denarna in se podeli v celoti najkasneje tri mesece pred začetkom določenega leta.

Člen 12

Vrednotenje

Vsako leto Komisija zagotovi zunanje in neodvisno vrednotenje rezultatov dogodka Evropske prestolnice kulture iz prejšnjega leta v skladu s cilji in merili aktivnosti, določenimi v tem sklepu.

Komisija predloži poročilo o navedenem vrednotenju Evropskemu parlamentu, Svetu in Odboru regij do konca leta, ki sledi dogodku Evropska prestolnica kulture..

Člen 13

Razveljavitev

Sklep št. 1419/1999/ES se razveljavi. Vendar ta sklep še naprej uporablja za mesta, imenovana za Evropske prestolnice kulture za leta 2007, 2008 in 2009.

Člen 14

Prehodne določbe

1.  Mesta, imenovana za Evropske prestolnice kulture za leto 2010 na podlagi Sklepa št. 1419/1999/ES so predmet postopka spremljanja, določenega v členu 10 tega sklepa. Komisija podeli nagrado imenovanim mestom na podlagi člena 11 tega sklepa.

2.  Z odstopanjem od členov 3 do 9 se nominacije za Evropske prestolnice Kulture, ki se nanašajo na leti 2011 in 2012, obravnavajo po naslednjem postopku odločanja:

(  1) Mesta v državah članicah so imenovana za Evropsko prestolnico kulture izmenično, kakor je določeno na seznamu v Prilogi.

(  2) Vsaka država članica izmenično predloži svojo nominacijo za eno ali več mest Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Odboru regij.

(  3) Ta nominacija se predloži najpozneje štiri leta pred predvidenim začetkom zadevnega dogodka in je lahko predložena skupaj s priporočilom zadevne države članice.

(  4) Komisija vsako leto sestavi izbirni svet, ki predloži poročilo o nominaciji ali nominacijah, ocenjenih z vidika ciljev in značilnosti te aktivnosti.

(  5) Izbirni svet sestavlja sedem neodvisnih vodilnih osebnosti, ki so strokovnjaki na kulturnem področju, od katerih dve imenuje Evropski parlament, dve Svet, dve Komisija in eno Odbor regij.

(  6) Izbirni svet predloži svoje poročilo Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu.

(  7) Evropski parlament lahko Komisiji pošlje mnenje o nominaciji ali nominacijah najpozneje tri mesece po prejemu poročila.

(  8) Svet, ki deluje v skladu s priporočilom Komisije, sestavljenem ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta in poročila izbirnega sveta, uradno imenuje zadevno mesto za Evropsko prestolnico kulture za tisto leto, za katerega je bilo nominirano.

3.  Z odstopanjem od člena 4 se merila iz člena 3 in Priloge II Sklepa št. 1419/1999/ES uporabijo v primeru Evropskih prestolnic kulture za leta 2010, 2011 in 2012, razen če se zadevno mesto odloči, da bo svoj program sestavilo po merilih iz člena 4.

Člen 15

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta sklep se uporablja od 1. januarja 2007, z izjemo člena 5, ki se uporablja od dneva začetka veljavnosti tega sklepa.

V ,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

Vrstni red kroga upravičencev pri nominiranju za "Evropsko prestolnico kulture"(6)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) Mnenje z dne 17. novembra 2005 (še ni objavljeno v UL). (3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2006. (4) UL L 166, 1.7.1999, str. 1. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 649/2005/ES (UL L 117, 4.5.2005, str. 20). (5) Sklepi ministrov za kulturo s srečanja v okviru Sveta dne 18. maja 1990 v zvezi s prihodnjimi pogoji imenovanja za "Evropsko mesto kulture" in evropski mesec kulture (UL C 162, 3.7.1990, str. 1). (6) Irska je bila upravičena, da predlaga Evropsko prestolnico kulture za leto 2005, Grčija pa za leto 2006. (7) V skladu s Sklepom št. 1419/1999/ES je bilo romunsko mesto Sibiu imenovano za Evropsko prestolnico kulture za leto 2007. (8) Glede na svoj pristop k EU bo Bolgarija sodelovala pri dogodku Evropska prestolnica kulture leta 2019.

Resolucija Evropskega parlamenta o prehodni ureditvi za omejevanje prostega pretoka delavcev na trgih delovne sile v EU (2006/2036(INI))

P6_TA(2006)0129 A6-0069/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju prve alinee člena 2 Pogodbe EU,

–   ob upoštevanju člena 3(1)(c) ter člena 12 in člena 39 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Pristopne pogodbe, podpisane dne 16. aprila 2003, med državami članicami EU-15 na eni strani ter Češko republiko, Republiko Estonijo, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Republiko Poljsko, Republiko Slovenijo in Slovaško republiko na drugi strani (Pristopna pogodba)(1),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. februarja 2006 z naslovom "Poročilo o delovanju prehodnih ureditev, določenih v pristopni pogodbi iz leta 2003 (obdobje od 1. maja 2004 do 30. aprila 2006) (KOM(2006)0048)",

–   ob upoštevanju resolucije z naslovom "Doseganje prostega gibanja delavcev v razširjeni Evropski uniji", ki jo je sprejel izvršni odbor Evropske konfederacije sindikatov na seji 5. in 6. decembra 2005,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0069/2006),

A.   ker je prost pretok delavcev ena od štirih temeljnih svoboščin iz Pogodbe ES ter izraz solidarnosti med članicami EU-15 in novimi državami članicami; ker je prost pretok oseb pravica in se ne sme izkoristiti za spodbujanje masovnega pretoka oseb in delavcev,

B.   ker je bila s Pristopno pogodbo predvidena možnost uvedbe prehodne ureditve o prostem pretoku delavcev v treh korakih (2 leti + 3 leta + 2 leti),

C.   ker je dvanajst držav od EU-15 držav članic EU maja 2004 sprejelo ukrepe o nekaterih omejitvah prostega pretoka delavcev iz osmih novih držav članic, v odgovor pa so prosti pretok omejile tudi tri nove države članice; ker sta Nemčija in Avstrija uporabili možnost omejitve prostega pretoka storitev v določenih panogah in to povezali s prehodno ureditvijo za prosti pretok delavcev,

D.   ker je z določbo o mirovanju opredeljeno, da v primeru, ko ena od držav EU-15 v prehodnem obdobju z nacionalno zakonodajo nadzoruje dostop do trga dela, za državljane novih držav članic v tej državi članici ne smejo veljati strožje omejitve od tistih, ki so bile v veljavi na dan podpisa Pristopne pogodbe; ker se to pravilo uporablja za dostop, odobren na osnovi nacionalnih določb ali dvostranskih sporazumov,

E.   ker je z določbo o mirovanju predpisano tudi, da morajo države članice EU-15 upoštevati preferenčno pravilo(2), ki določa, da imajo za prosto delovno mesto, ponujeno osebi iz države, ki ni v EU-15, državljani novih držav članic prednost pred državljani tretjih držav,

F.   ker je se mora EU soočiti s svetovnimi izzivi, predvsem z naraščanjem moči gospodarskih akterjev, kot je Kitajska ali Jugovzhodna Azija, ter s staranjem evropskega prebivalstva, vse to pa lahko povzroči zlom financiranja sistemov socialne varnosti; ker je zaradi tega nujno potrebno, da EU postane bolj konkurenčna in da ustvari nova delovna mesta, kar zahteva povečanje mobilnosti znotraj razširjene EU,

G.   ker lizbonska strategija za rast in zaposlovanje (2005-2008) poudarja prav potrebo po uvedbi politik, ki spodbujajo poklicno in geografsko mobilnost, in ker smernica za zaposlovanje št. 20(3) zahteva večjo prilagodljivost trga delovne sile z odstranitvijo ovir za mobilnost delavcev v EU v skladu s pogodbami,

H.   ker je bilo leto 2006 proglašeno za Evropsko leto mobilnosti delavcev,

I.   ker Direktiva Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas(4), določa pravni okvir za možnost pridobitve statusa stalnega prebivalca za tiste, ki že dlje časa zakonito prebivajo v eni od držav članic, kar lahko rezidentom za daljši čas v določenih okoliščinah omogoča tudi zaposlitev v drugi državi članici,

J.   ker imajo rezidenti za daljši čas iz tretjih držav v skladu z Direktivo 2003/109/ES v določenih primerih tudi boljši status glede pravice do bivanja in dostopa do trga dela v državah EU-15 kot državljani osmih novih držav članic; poudarja, da izraz solidarnosti z delavci iz tretjih držav ne sme pripeljati do zapostavljanja delavcev iz novih držav članic,

K.   ker morajo v skladu s preferenčnim pravilom države članice EU-15 v primeru zaposlitve, ponujene državljanu države, ki ni EU-15, zagotoviti prednost državljanom novih držav članic; in ker je treba čim prej določiti postopek za izvajanje preferenčnega pravila,

L.   ker je v sporočilu Komisije z dne 21. decembra 2005 o načrtu politike zakonitega priseljevanja (KOM(2005)0669) navedeno, da so za razmere na trgih dela v državah članicah EU značilne strukturne napetosti, ki se kažejo v sočasni visoki brezposelnosti in hudem pomanjkanju delovne sile; ker je za lajšanje teh napetosti treba nujno sprejeti ukrepe za zagotavljanje večje prožnosti in varnosti, mobilnosti in bolj prilagodljive trge,

M.   ker je zaradi strukturnih napetosti v evropskih gospodarstvih deloma le stežka mogoče zadovoljiti povpraševanje po delovni sili v posameznih sektorjih le z rezervami domačega trga dela,

N.   ker priseljevanje iz novih držav članic ugodno vpliva na gospodarstva držav članic, ki so odprle svoje trge delovne sile, saj izboljšuje konkurenčnost podjetij, znižuje stopnjo dela na črno, prispeva k večji stopnji gospodarske rasti, ustvarjanju novih delovnih mest in zagotavlja višje davčne prilive v proračune držav gostiteljic,

O.   ker ne bi smeli upoštevati samo pozitivnih učinkov odprtja trgov dela v državah članicah EU-15, marveč bi bilo treba preučiti tudi pozitivne in negativne učinke gospodarske migracije na nove države članice,

P.   ker delavci iz novih držav članic še vedno ne dobijo priložnosti za zakonito zaposlitev v večini držav EU-15, kar je pripomoglo k nadaljnjemu razširjanju nezakonitega dela, spodbujanju sive ekonomije in izkoriščanju delavcev,

Q.   ker je preseljevanje zelo občutljiva politična tema v EU in ker je nujno treba ustrezno obveščati evropske državljane o zakonitostih ter praktičnih in realnih posledicah prostega pretoka delavcev znotraj EU,

R.   ker zaradi pomanjkanja in premajhne standardizacije podatkov o preseljevanju znotraj Skupnosti trenutno ni na voljo primernega statističnega orodja, ki bi evropskim institucijam in državam članicam omogočalo spremljanje glavnih trendov in povezanosti med dejavniki na trgih dela razširjene EU,

S.   ker razdrobljeni statistični podatki, ki so jih zbrale države članice, kažejo, da je preseljevanja znotraj držav EU-15 bistveno več kot priseljevanja iz novih držav članic, tako v dejanskem številu kot tudi proporcionalno glede na aktivno populacijo; ker pritisk priseljevanja iz novih držav članic na trge delovne sile držav EU-15 ni velik,

T.   ker je iz statističnih podatkov držav članic razvidno, da je priseljevanja iz tretjih držav bistveno več kot preseljevanja znotraj EU, tako v EU-15 kakor tudi v državah članicah razširjene EU,

U.   ker je za podporo evropskih državljanov odprtju trgov dela držav članic EU-15 bistveno zagotoviti spoštovanje in temeljito izvajanje evropskega in nacionalnega delovnega prava,

V.   ker bi bil sklep zadevnih držav članic, da bodo odpravile uvedene omejitve v okviru prehodnih ureditev, jasen signal solidarnosti med državljani zahodne in vzhodne Evrope, ki so bili med sabo nekaj desetletij ločeni zaradi nesprejemljivih razlogov,

W.   ker bodo morale države članice EU-15 pred 1. majem 2006 uradno obvestiti Komisijo, ali je sklenila obdržati omejevalne ukrepe za dodatno obdobje treh let,

X.   ker so se socialni partnerji, zlasti Evropska konfederacija sindikatov in Evropska zveza delodajalcev, jasno izrekli za čim prejšnjo odpravo omejitev, ki trenutno veljajo v okviru prehodnih ureditev,

1.   poziva države članice, da ukinejo veljavne prehodne ukrepe, saj na trgih dela držav članic, ki so se odločile za odprtje brez omejitev, ni napetosti, in ker se strah pred množičnim priseljevanjem ni izkazal za utemeljenega;

2.   predlaga tistim državam članicam, ki se bodo odločile za podaljšanje prehodnih ukrepov, naj to storijo na podlagi izčrpne analize ogroženosti njihovega trga dela s strani vsake nove države članice posebej;

3.   ugotavlja, da prehodna obdobja odločilno prispevajo k porastu dela na črno in navidezne samozaposlenosti, regionalno povišajo obremenjenost na plačilo, ustvarijo nepoštene delovne pogoje in spodbujajo diskriminacijo ter izkoriščanje delavcev migrantov;

4.   poziva države članice, da zagotovijo izvajanje določbe o mirovanju in preferenčnega pravila iz Pristopne pogodbe, po katerih imajo pri prostih delovnih mestih državljani novih držav članic prednost pred državljani tretjih držav;

5.   poziva Komisijo, da brez odlašanja začne s postopkom ugotavljanja kršitev iz člena 226 Pogodbe ES proti vsaki državi članici, ki ni izpolnila svojih obveznosti iz členov 12, 39 ali 42 Pogodbe ES ali ni upoštevala določbe o mirovanju iz Pristopne pogodbe;

6.   obžaluje, da več držav članic izvaja zakone oziroma upravne določbe, ki lahko predstavljajo strožje omejitve prostega pretoka delavcev iz novih držav članic od tistih, ki so veljale ob podpisu Pristopne pogodbe; ugotavlja, da je obseg omejitev za državljane novih držav članic, ki bi radi vstopili na trge dela EU-15, večji, kakor je dovoljeno v okviru prehodne ureditve;

7.   obžaluje, da v določenih državah članicah še vedno veljajo predpisi ali upravni ukrepi, ki predstavljajo diskriminacijo delavcev;

8.   poziva Komisijo in države članice, da pazijo na temeljito izvajanje delovnega prava in tako zagotovijo enakopravno obravnavo vseh delavcev EU in pošteno konkurenco med podjetji ter preprečijo socialni damping; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo delavci migranti poznali svoje osnovne pravice in dolžnosti, zlasti glede na določbe o prepovedi diskriminacije v skladu s členom 13 Pogodbe ES;

9.   izrecno poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za zagotovitev pravilnega izvajanja obstoječe zakonodaje Skupnosti, delovnopravnih standardov, zlasti pa določbe Direktive 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z napotitvijo delavcev na delo v okviru opravljanja storitev(5), in ustrezno poglobijo administrativno sodelovanje, če je to primerno;

10.   poziva Komisijo, naj okrepi čezmejno sodelovanje med inšpektorati za delo držav članic Evropske unije in preuči možnosti za vzpostavitev evropske mreže sodelovanja med temi organi (ti. socialni Europol);

11.   poziva Komisijo, države članice, socialne partnerje in ostale specializirane organe v javnem in/ali zasebnem sektorju, da vzpostavijo pravičen in pregleden postopek, s katerim bodo državljanom novih držav članic omogočili pridobitev zaposlitve v dostojnih delovnih, zdravstvenih in varnostnih pogojih;

12.   zahteva, da Komisija in Svet najpozneje do januarja 2009 pripravita standardizirane statistične podatke o migracijah v Skupnosti, vzpostavita sistem načrtnega spremljanja migracije delavcev v EU in zagotovita vsa potrebna sredstva za financiranje teh ukrepov;

13.   poziva Komisijo, Svet in države članice, naj začnejo z informacijsko kampanjo za javnost, da bi bolje obveščali evropske državljane o zakonitostih in posledicah prostega gibanja delavcev v EU ter se zoperstavili razlikovanju na osnovi državljanstva, rase in katerih koli drugih oblik diskriminacije, prepovedanih po členu 13 Pogodbe ES;

14.   zahteva, da se države EU-15 ustrezno posvetujejo s socialnimi partnerji, v skladu z nacionalnimi običaji in praksami, preden sprejmejo sklep o podaljšanju veljavnosti prehodnih ureditev v zvezi s prostim pretokom delavcev iz novih držav članic;

15.   poziva države članice, ki želijo ohraniti prehodne ureditve, naj že na naslednji stopnji ustvarijo pogoje, s katerimi bodo zagotovile, da prehodne ureditve ne bodo mogle veljati dlje kot do leta 2009;

16.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter parlamentom držav članic, držav pristopnic in držav kandidatk.

(1) UL L 236, 23.9.2003, str. 17. (2) Seznam iz člena 24 Akta o pristopu: Češka republika – glej Prilogo V, odstavek 14; Republika Estonija – Priloga VI, odstavek 14; Republika Latvija – Priloga VII, odstavek 14; Republika Litva – Priloga IX, odstavek 14; Republika Madžarska – Priloga X, odstavek 14; Republika Poljska – Priloga XII, odstavek 14; Republika Slovenija – Priloga XIII, odstavek 14; Slovaška republika – Priloga XIV, odstavek 14. (3) Sklep Sveta 2005/600/ES z dne 12. julija 2005 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (UL L 205, 6.8.2005, str. 21). (4) 3 UL L 16, 23.1.2004, str. 44. (5) UL L 18, 21.1.1997, str. 1.